^SSN 0350-5561 9 ..u^^u ^^uu.^ sa konec todn« Nadaljevalo se bo sončno in toplo vreme. N CO 54 let štet/Uka 15 četrtek. 12, aprila 2007 Juhuhu, bazen je tu! V Ve/e/vu so po šestih mesecih zamude v torek vendarie dočakali razširitev in prenovo pokritega t>azena v Veienlu. Na novinarski konferenci pred otvoritvijo je župan Srečko Meh dejal, da je razširjen in obnovljen pokriti bazen eden redkih objektov v občini, ki so ga obnoviti od strehe do tai; to velja tudi za zunanjo okolico. Sodi med vitalne olveMe na podroiju športno-rekreativne dejavnosti, rtjegove obnove pa so se lotili glede na izdelan prednostni vrstni red, "Želim si, da bi bazen zaživel kot načrtujemo, da bi ga občani in občanke sprejeli ter njegovo nekoliko pestrejšo ponudbo s pridom izkoristili. Od sprejetih sklepov na sveùi Mestne občine Velenje pa bo odvisno, ali bomo lahko uresničili še druge načrte, kijih imamo s prostorom ter ol^ekti (otroško igrišče, avtobusna postajaproti severu." (Več na le. strani) Zaključni račun sprejet brez pripomb Zaključni račun proračuna sprejet brez vsake pripombe - Sprejeti prostorskoureditveni pogoji, podlaga za gradnjo Gorenja v Šoštanju - Ocena dobro se za opravljeno delo ravnateljice OŠ Šoštanj enim zdi prenizka, drugim pravšnja - Bodo svetniki s prenosnimi računalniki delali bolje? Milena Krstič « Planine Šoštanj« 10. aprila - Šoštanjski svciniki so sc v lorck scSli na četni redili seji. Sejo so začeli z ohravnav<î zaključnega računa proračuna občine za preicklo leto, na kaiere^a svelDiki niso imeli nobeno pripombe. Svoje mnenje o njem je svelu poda) ludi novoizvoljeni natl/orni oiibor, ki ga vodi Ivana Grudnik. in svclu podal nekaj predlogov, kako s irošenjem občinskih sred- stev v prihodnje. Med drugim želijo biti člani odbora na te ko čem g i ed e del ova nja j a vn i h podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj, soustanovitelj ali solastnik je ObCina Ši^Stanj. Ker je ocenil, da soiventnosl in likvid- nost občine nista problematični, je županu tudi predlagal, da občina prouči možnosti dodatnega zadolževanja /a Rnanciranje dobrih projektov. Duije na 'Hrani J friR ENud irenJE Nagm^ó' iflMianJe 1. hladilnik Gorenj iPORTNI VRHUNEC LETi 2.DVDprecWaIalnlkjGto2n]ep||ULE POKALA SLOVENI.^ in še veliko druglhjiagradT krkA, TRIMO. CBUE PL, GORENJE BMi (tvonna Velef^t _ L v^^ktformecu na »oboti. 14. In n#del|a, 15.4. ■ U www.r1ij|||M|d.con^ ™ __ PmtmiÈtM vmK dan od 15. ure úa^ VaegnriMMrabifllu viótb^BiovnA^pei vftopfik u Saaie pcAieia In toóĎ^foči^SUS hunm^ na 2828. Utoip .vïnunec sezone ft Po dopustih na terenu ^^ 16 1,25 EVR-300Sif I:AI»10 Preveč praznikov? Bojmna ipegal Ja, sq/ smo lahko pricakovdfi. da Innh kapiJalisii p<> tem. ko • kot kaže - v socialnih podajanjih tie (nnio usi)ťh inmem nkiniti pnivk zaix>sknih, ki se njim zdijo vsak dan wja uí^(HÍnosi, začeli račii-null, koliko jih stanejo dela prosU praznični dnevL Denar v nji-horem svem ni le s\'eta \iadar, edina beseda, s katero so si na je za \ecino profit. Oh leni pa marsikje pozabljajo na ljudi. Na človeka. Vse manj je novih delovnih mest. ker so pri' ï/.^ki dehidajak'ey nu te zaposlene vse veCjl Tndi delovne obveznosti se le nalagajo. Poznate ko^a. ki se lahko {)o-hvali, da danes dela manj koi je pred leti? Jaz ^^a ne. Večina pove. da dela vefiko več za enako aH i^elo siah.se plačilo... Tako sem v enem od pmzničnih vecerrn' na televiziji gledala prispevek o lem, koliko praznikov imamo Slovetid in koliko denarja se r njimi izgubi. \fe /e kar malo siisnih v éelodcu, .laj so bile številke res velike. 14 prazničnih dni na leto itiiamo v povprečju, kar je menda 2 dni vtť kot v večini evropskih držav. Dsti. ki pravijo, da bi jih moralo biti mati}, pravijo, da je tako Utdi zalo. kerje fo še ostanek iz dobe socializma. Polem pa od srrr)kovnjaka iz ekomrniskejaknltete iz\'em, da je obre-menje/mi /laših zaimlenih zelo velika, v vrhu evroi^ske lestvice. In z njim izgorevanje. In s tem povezano ie tudi vse več tako imenovanih sodobnih bolezni, ki ji tu zdravniki ne vedo vzroka, manfkdaj pa tudi diit^nozo zelo težko postavijo. Ib velja za krryničm) utrujenost, številne oblike hrtunećlh depresij, pa vse več tehdčnih težav... J^hko jim reče/no indi psiliosofnaL\ke Ixtlezni. se m^bol/ razumljivo pa je. če rečemo, da so ljudje od preveč dela in skrbi pregoreli. Ker ima veàna pole% službe Uidi družino. In ludi ta hi rada kaj imela od zaposlenega in obremenjette^a očela. ali mame. Tudi le so vse bolj zofmlene. In zalo. je še posedal .'strokovnjak, je dobro, da imamo praznike. Takrat je zapovedano mirovwtje. druženje, brezdelje. Kar daje nov elan in energijo. Tistim, ki so v takih službah, da jim prazniki res p(mienijo dela proste dni. Vse wc pa je lakih, ki lega ne i>oznajo več ali pa tega nikoli niso poznali. Saj veste, bolttišnic ne moremo zapreti, gasilci in policisti morajo delati vse dni v letu. ker imamo za obiske tr^^ovin naj\'eč časa ob konat redna in ludi med prazniki, .so odprte Uidi tc. Konec koncev tudi novinarji delamo takrai, ko se dodaja i')o^aja pa se Norčij vedno. Ampak í)í/ s'se^a, kar sem ta več-er iz\'edela. meje najbolj presenetilo. kaj je pokazala anketa med zaposlenimi v nekem doJiskeni itodjetju. Tam delavci dnevno ne snii^) delali več kot 7 ur in pol. Ce dela v tem času ne zmorejo, vodstvii takoj skliče krizni sestanek. Pa ne zato. da bi Hibračunali* z zaposlenim. Ampak zato. ker je očitno nekaj zelo narobe v organizaciji dela. in to (ioskusajo lakoj odpraviti. Brez dodatnih obremenitev za delavce. Časi se pač spremitijajo. In z nji/ni vrednote. Organizacija dela pa marsikje ostaja taksna, kot je bila pred leti. 'Zal. Zato še vedno velja pregovor, da naj vsak najprej pomete pred svojim pragom. Prazniki pa... Le naj ostanejo. Ker so fajn. a ne? rrnTTrr rm GSM:090140804ii^rM • - l'» . 107,8 MHz Spoznajte premoženjsko zavarovanje z osebno In pravno asistenco! Pradatmmiitvo VELENJE. SiÈfiVi 36. Vilsnl« liL OdW 50 96. 03/697 90 97 rax 0^586 93 â1 d.d.1 080 19 20 WWW.opa.9l munn EVROPSKA HIŠA MODE Samo ena je prava ••• kolekcija POMLAD - POLETJB MURA CBNTBR NOVA Velei^e. SaJeafca 21. Velei^e 9770350556014 @ lokalne novice Šoštanju le. Soštani. 4. aunla - } Vodstvo HSE v Velenju in Šoštar\i, 4. apnia - Na pobudo vodstev Holding Slovenske lilektramc. Premogovnika Velenje in Temioelckírarnc Šoštanj so se v sredo v SoSlanjii in Velenju sestali prvi nio^jç leh ener^elskih pojjcdj. dr. Jož« Zagoz^R. dr. Milan Vleilved. dr. Evgen Dervarić in dr. Uroš Rotnik. s tukajšnjima županom» Darkom Menihom in Srećkom Mehom. Tema pogovorov jc bila vpeujsi leh energeiskih dnižb v lokalno okolje. V Šnšianjii sla pri pog*)vorih poleg župHJia sodelovala uiOi sveiijik Viktor Drev in podAiipan Vojko Kmeža. i^Rdeca nil pogovorov jc bila posla vi icv Sineriîic razvoja iû sanacije občine Šoštanj, ki je /aradi dolgega obdobja pridobivanja energije doživljala p<;sehno vrsto tlegradacije. Pogovor se je zaključil z dogtivo rom o pripravi sporazuma za /ačelck sanacije mesta, ki naj bi ga udc-le:^cnci tega srecajija poilpisali na enem od tmslednjih sTečaiij, Sogovorniki M1Î0 si bili enotni v /elji. da bi mesto ŠoStanj kljub IcžktJ popravljivim posledicam, ki jih je niestii povzročilo nidarjcnje. spel poslalo mest«, kol je nekoć Ť.c bilo,« je o srečanju v. zadovoljstvom povedal Soštaniski Župan Darko Menih. ■ mkp Se bodo povezali? ^stanj - Na Kmciijski zadrugi Šaleška dolina so Im pred Časom zaznali. via ho povc/ovanjc z dnigo zadnigo ncizííc^o, Tako so se o tem že dogovarali s Zgomjesavinjsko knwiijsko zadrugo ZK/ Mozirje, tudi /. nekaterimi drugimi zadrugami, a za zdaj zadeva še ni obrodila kakšnih sadov, Pred nedavnim jc direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina ivo Dřev napovedal da so danes glede povezovanja dokaj blizu z zadrugo. ki ni iz bližnje sosešCine. Po našQ) neuradnih informacijah naj bi bila to Kmetijska zadruga Polzela, odločitev pa naj bi bila znana zelo kmalu, menda že do konca tega meseca. Kmetijske zadruga Polzela je manjSa, a bogatejša od šaleške kineiijskc zjdruge. mtp Iz občine Šmartno ob Paki Krafoni najeli odvetnišico pisarno Krajanom vaške skupnosti Podgora jc dovolj neučinkovitosti pristojnih inšpekcijskih služb íjí Itidi brezplodnega opozarjanja iasinikov tamkajšnjega kaiîiniîloma glctle uresničevanja njihovih že več lel trajajočih zahtev po tireditvi razmer v njeni- Pred dobrimi U) dnevi so se dogd{>v za razvoj, jc povedala, da se mednarodni fj-naočni mehanizem, sveiovni okoljski sklad s 177 članicami, ukvarja z globalnimi ekološkimi vprašanji tako. da omogoča pn> jektc na regionalni ravni. Pri spodbujanju uporabe lesne biomase je sklad podprl v Evropi pel projektov» največjega med njimi v Sloveniji. Za naslednja šliri leta je 32 držav donatoric obljubilo milijarde anicriških dolaijev. Pri uvajanju lesne biomase, obnovljivih virov eitergijc v energetiko je bilo - po l)esedah direklorja podjetja Cllil'* mag. Jantja Ttirka, na začetku čutiti največje pomanjkanje izobrazbe, informacij, potrebno je bilo ozaveščanje. Zalo jc vlada pripravila program svelovanja. Uspeiojin^je píweza-li dve poglaviini svetovalni ntre/i - kmelijsko-goidarskc in energetske svetovalce, usposobit: 30 ljudi, ki so v eni osebi znali svelova-li v celotnem sistemu, od pridelave biomase do njene končne i/rabe. Re/ultat leh prizadevanj je precejšnje povečanje zanimanja za upi>rabo biomase, to pa še kar narašča. V drugem delu njihovih dejavnosti naj bi poiskali možnosti financiranja v okviru javno-Ziiscbnega parinersiva. Po zagotovilih direktorja Kkrv loškega sklada RS Franca Berav-sa država, ki je sedaj v osmih sistemih s kapitalskimi vložki njiho va solastnica, nima namena solastnica tudi ostati, ampak želi svoje deleže odprodati pariner-jeni. To nalogo je zaupala ekolííš-kemu skladu, ki bo ta denar prenesel na poseben račun, namenil pa ga bo za spodbujanje zanimanja za ogrevanje na osnovi visokih obnovljiv virov energije. Ta čas pripravljajo predlog /a letošnje nadaljevanje aktivnosti z dodatnim proračunskim denarjem v visini 1.67 milijona evrov. hkrati pa vzpostavljajo stike z lokalnimi skupnostmi, ki hi želel svoje sisteme /-gradili s ptuencialnimi zase h nitni investitorji- Napad na Sašo se nadaljuje Tudi »notranji sovražnik« pri številu pokrajin? - Velike razlike pri številu prebivalcev -Večina proti Virantu za (postopen) enotirni sistem - Financiranje še vedno velika težava - Poličnik »potrjen«, Pečovnikova se lahko prijavi Ne veift. dJigmdo aklmmfi prí i/slamiv/janju pokrajin res pr(?fi konai ali je še newrtkM, da se stvari lako zapleUi/o. da lahko fa projeki, vsa/ kar zadeva zu&luni lermi/i, profiade. Tudi v razpravah v zadtijiíi dtieh smo namreč bih priča zeh mzlk'mm arališčem: tako o šterUu pokny'hK prenosa zadev z drzaw fer seveda financiranja, /m naše območje je v ospredju sťveda šieiilo pokrajin Ca hi v kakšnem primeru »padh*> Suša, Uidi za omah tie bo več Uiiiksne^a zanimanja, h kol smo slišati zadnje dni. šitrvilo 14. ki naj bi pomenih indi ustanovitev /iokrajifie za območje Šaleške in Zgornje Savinj.'ike doline, še ni »zaheionfranofs Nekaterim se ob lem zdi malo čudno, da je proti šUrinajsiim iH)krajinam tudi skupina nei)ovezam'h posianarv, katere »^iavnitf^ie velenjski ptv^lar nec in mesir/i .wetfiik Matej ÏMlumiik. Njegova koie^ica Oraznovaje lo jasno povedida, .ie bolj določno kolega Gatnar: da na/ jih bo od 6 do osenL Torej enako kot predlagala glavna iz ml SNS Jelinač in F^œ. Kol smo razbrali iz zai>isa o [ioj^ovtrnt /m premieru Janši, tudi »Preseč-nikovw^ SLS ne vztraja pri toUkšitem številu pokrajin, saj je njen prvak I*fnh)hnik ob tem. da zanj šie\'ilo pokra/in ni ključno vprašanje, še dejal, da bodo v primeru kometiza podprli tudi manjše število jxikrajin. Tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je Sašo sicer ze večkrat obljubH. pri fem ni bil ravno določen, a nekatere na našem območju zadovoljnje njegovo stališče, da je število M zgornja meja in da se mina strinja, da bo s kompromisni to .število rudi mogoča doseči, /a mnoge je v sedanji jazi u.'>lanavljanja, t^redvsem tam. kjer /Kfkrajine te aimajOif. pomembnejše, kaj vse bodo nanje prenesli z države, pri čemer si minister Virant še vedno želi dvotirnost. minister Žagar in večina predstavnikov strank pa enotirnosL iUnogi se tudi bojijo, da bo delitev Slovenije /HfvTročila nove stroške, pa tako predviden enakomernejši razv<)j le ne Ih) prinesel lako velikih učinkov kol pričakuje večina zagovornikov. S tem je povezano ludi jlnandranje pokrajin, v zvezi s čimerJe tudi .se veliko odprtih vprašanj^ Pričakujemo lahko še wliko kresanja mnenj In iskanja najboljših rešitev. A časa za dosego kon.senzov in rešitev ni veliko, če želimo pnv ^pokrajinske» volitve izvesti že skupaj .v parlamentarnimi. In medtem ko še vedno razglabljajo, katere nahgff z države prene.'ili na pokrajine, s tem tudi o fem, kakšna bo še vloga upravnih enot, se sredi lefa izleč:e mandai načelnikom takih enol. Posto/>ek imenovanja novih načelnikov bo med enainirideseiijnl veljal tudi za večino na širšem celjskem obmogu, ludi za Velenje, ii hodo lahko znova pri' javili, ne bo pa .se treba nekaterim, ki so se izkazali s kakovostnim delom, za kar so stranke izkazi}vale veiiko zadovoljstvo, in ki so pri-jwmogli k le/iu/. da je njihova javna uprava res prijazna ljudem. Med tem/ je tudi mozirski načelnik Vinko Poličnik. Tem ho minister za javno uimivo mandat podalj.šal. Na Celj.Kkem so med takim še načel' niki v Celju, Smar/u pri Jelšah in Slovenskih Konjicah. Sicer pa je Shvenija sredi priprav na predsedovanje Evropski uniji. To sicer ne pomeni, da se bo vse odloàmje v zvezi s delovanjem le skupnosti odvijalo pri nas, a veliko naj bi vendarle imelo slovenski pečat. Pa zalo v lem času pri nas nt^ ne bi bilo toliko medstrankarskih sporov. celo mejnih stvari z vzhodno sosedo naj ne bi zaostrovali. tp i. NAS ta MÉkL^J RH družba. d^.Vrit«^. tihi» tt čEtrMi pcameinega svwje (300 sni {8,5 DDV, 0.1 € 423.50 SIT), cena čvoďa tm DDV 1,14 € (27&SO ST)). Pri ptsAki bire narcićrvn$?05i.ptiletne HlniTW$e£n$ 75$ popust tMdalštw:B«risZakDSA(đireMi>r), Stare Vovk(ocl9ovofni urednik), Mt)eria KrstlĆ'Pianinc 'porrwčnisa utednikaj, Janez PiesniK, Tatjaru PcN^oiidk, âojana ^egei (flovinarji), Mra ZaloSek (ureonk^a r^dljs), Janja Kc^s>špegei (termina u(eijnica), Toraž Geriak (o&iihovaiee). Protn^tndi: Nina Jug (voi^ propd^an* SgJ. SaSo Kone^nik Jure Beridnik (propagandista); Stdai in0t«}vt In uprin: 3320 Viba|i. Ki» letvi |l p. m. blrlon (OSJ 09617 âû.ttlff» 103) 897 4641 TRR • Nov3 LB. Veienie: 02426-0020133854 E-fuil: piess9n3scas si ObKuMf^ in siil, pffprm: Nai čas 0 o o Ttt Té^ snad. NalûA: 12400 zvcdov Ninaročintti lo(D9«n| M nihoplw n vriânot Po zakonu o CCV ^ fias' imS^ med prcizvođe InformatMiega u^aća^ za v» sresspfaCuje davek po nižani sTocni. Letno izid« 52 Slevil:. DOGODKI Zaključni račun sprejet brez pripomb Zaključni račun proračuna sprejet brez vsake pripombe - Sprejeti prostorskoureditveni pogojii podlaga za gradnjo Gorenja v Šoštanju - Ocena dobro se za opravljeno delo ravnateljice OŠ Šoštanj enim zdi prenizka, drugim pravšnja - Bodo svetniki s prenosnimi računalniki delali bolje? Nadaljexwiie s sirani I Gorenje lahko gradi! Svtílniki so pen rd ili spremembe in dopolnitve začasnih prostorsko uredil ven i h pogojev za del območja incsia Šoštanj, /a lisU del kjer želj Ciorenje, d. d., /gradili nove indu-sirijske objekie, dru/ba Rcdnak pa poseči v proslor z izboljšanim tehnološkim procesom in občina z rekonstrukcijo Primorske ccsie. Posedi v tem pn>storu se morajo i/vajali tako, da l'>odo uporabniki okoliških ptwrsin čim manj moteni. V času razgrnitve ni bilo bistvenih pripomb na predlog odloka, razen izraženega dvoma o preobremenitvi dostopnih cest in ulic in s tem povečanega hrupa zaradi prometa. Na to temo je svojo bojazen v imenu stanovalcev I^cvsli-kove (a kasficje, med pobudami) podal tudi Janko Zacirkovnik SD). Povedal je. da stanovalci ne nasprotujejo gradnji, jih pa izah ma. kaj bo napravila občina, kakšne ukrepe bo sprejela, da se zaradi gradnje kakovost njihovega bivanja ne br) poslabšala. Svetniške skupine bodo bogatejše Svetniške skupine občine Šoštanj bodo imele od 1. junija dalje za svoje delovanje znamo več sredstev. Lahko bi jih imele že prej. če se jim svet Občine Šoštanj lela 2000 ne bi odpovedal polovico. Tako kol so takrat sredstva prepolovili na pobudo tedanjega župana Milana Kopih šarja (LDS), so jih zdaj (tudi na njegovo pobudo) povečali. »Po tolikih letih nas je ?,e prehitela tehnika in potrebe po hitrejših tehnologijah so liste, ki silijo svetnike v to, da so opremljeni s prenosnimi računahiiki in m ožno stjo brezáičrie po vezave, kjerkoli se že nahajajo,« je utemeljeval svoj predlog. Svetniki bodo res dobili več, a ne toliko, kot so predlagal: iz starih 10.000 tolarjev na novih 150 evrov na svetnika na mcsec. Skupna svetnikov s prvopodpisanim Vojkoni Križem (SDS) je namreč pt^daîa na ta predlog amandma in z njim uspela: svetniške skupine bodo imele 58 cvrov več kot doslej. 'Ib bo proračun letos stalo dodalnih 8.15X evrov. prihodnje leto pa bo financiranje svetniških skupin občino stalo 24-000 evn^v. Cc bodo zaradi več denarja svet niske skupine tudi bolje delale, pa sc bo še videlo. Dopolnili komisije Niz točk torkove seje je bilo povezanih z imenovanjem dodatnih članov koniisij: v komisiji za pripravo statuta in poslovnika sveta Občine bosta se Anton Skornšek in Maša Stropnik; v komisiji za kmetijstvo in gozdarstvo Leon Za-versnik in Marjan Vrtačnik: v komisiji z^ prošnje, pritožbe in varstvo potrošnikov Vojko Komprej in Viktor Potočnik; v ktïmisiji za področje gospodarskih javnih služb David Ravnjak in Marjan Vrtačnik ter negospvnih pn^storov v najem in o določanju višine najemnin zanje ter osnutek odloka o dodeljevanju p<îmoêi za ohranjanje in razvoj kmetijstva 1er podeželja v občini Šoštanj za pro-gramsko obdobje 2007-2013, se seznanili s projektom rekonstrukcijo mrliške vežice in pokritja dvorišča na Pokopališču Pod-kraj 1er sprejeli poročilo o delu komisije za označitev in evidenii-ranje povojnih grobišč na območju občine Šoštanj. Na območju občine Šoštanj je komisija s ptîmočjo pričevalcev odkrila devet grobišč. Največje se nahaja na Stropnikovem (Ba-sistovem) travniku na slemenu Goric. Svet Občine Šoštanj jc sprejel poročilo o delu komisije, ki gaje ta vestno opravljala celih pet let, za kar so jo tudi pohvalili, glavnino dela pa je opravil predsednik Anton Skornšek. Svet pa je sprejel sklep, da pkovnjakinjo za nevrologijiî, zaposleno na ljubljanski medicinski fakulteti, in inovatorjem Slavkom Međimurcem. Njena največja prednost pa je. da jo je mogoče pri- lagajati natančno določeni osebi z natančno določenimi potrebami. *Izde-lek je narejen tako, da ni več mvalid-na oseba tisla, ki se prilagaja pripomočku, ampak se prilagaja pripomoček.« /aradi možnosti dodajanja raz-ličuiii elementov k osnovnemu prt)-duktu je mizico mogoCe namestiti na več tipov vozičk(w, na posteljo, lahko jo jc uporabiti tudi samostojno. »Ta pripomoček ho invalidt)m precej olajšal vsakdanje življenjske težave.« Mizice so sedaj na preizkušnji pri in vstajanje, sistem za obračanje ter za samollzioterapijo in podobno. Čeprav se dru/ba Vepals dí^slej med inovativnim i podjetji ni pojavljala, ergonomska večnamenska mizica ni edina njena inovacija. »Zaradi reševanja krize taksnim akcijam, kol je naj podjetniška ideja, nismo namenjali pozornosti. Vendar ob lem moram poudarili, da je glavnina proizvodnje v Veplasu plod lastnega znanja in ini>-vacij tehničnih delavcev. Brez tega Veptas ne bi prišel tako daleč. Sedaj, Duétia Meh in Slavko Medimurec (Foto: /rena Herak) treh invaldinih osebah ter na Zavodu za rehabilitacijio ijjvalidov. prihodnji mesec pa naj hi stekla redna prtïiz-vodnja. Med osrednjimi kupci izdelka naj bi bile invalidske organizacije, drušla invalidov, bolnikov in starost-niki)V. ustanove za rehabilitacijo, bolnišnice in domovi za ostarele. Kasne^ je pa naj bi ga tudi izvozili. Med potencialnimi kupci naj bi bili predvsem izdelovalci vozičkov za invalidne osebe. Vedenik je se povedal, da nameravajo v okviru programa Zdravstvo razviti §e sistem za prese^lanje, nego ko ne govorimo več o krizi, ampak o razvojnem ciklusu, pa smo veliko bolj dovzetni za izzive Tako v tem času že prijavljamo en patent, pa tudi v satni družbi smo pristopili k spodbujanju inovativne dejavnosti bolj načrtno. Predvsem želimo vzpodbuditi zaposlene k iskatîju se boljših rešitev. Prizadevali si bomo dobre predloge tudi primerno nagraditi,« je ^ dejal direktor družbe Veplas Velenje l-ranc Vedenik. Kaj je novega na GZS, Savinjsko-šaleški območni zbornici Prejeli smo v teh dneh, ko poteka evideritiranje kandidatov za volitve v upravni odbor .Savinjskvo bo delček spodbude za aktivno pn)slovoljno članstvo malih podjetij in podjetnikov ne le zgoščenka labirint davkov, kije priložena k računu, ampak predvsem potreba po organizj ran osli, ki jo že čutijo ali pa se je iele bodo zavedli. Brez nje bodo imeli še manj podpore kot doslej, in še bolj bi)do izpt">stavljeni pritiskom administracije in globaliz^acije. Pri tem lahko mnogi oporekajo, koliko so te podpore bili deležni doslej. Vendar to velja spremenili z obeh strani. Več bo sodelovanja, prej bo to dalo oprijemljive rezultate. Zato bodo od 16. do 18. aprila vsi člani povabljeni na srečanja podjetnikov, ki jih bomo pripravili v obeh dolinah - Zgornji Savinjski in Šaleški. ločeno, da bomo bíizíe članom, a vseem) povezano na iimizju na temo pomena in pod* pore območni gospodarski zbornici. Na terenu bomo tako s pomočjo najaktivnejših članov spodbujali vsa mala in srednja podjetja aktivní) prostovoljno članstvo in k povezovanju v interesne skupine. Spodbujali jih bomo, da na volitvah aktivno sodelujejo in podprejo kandidate /ji volitve v upravni odbor Savinj-ski)-Aaleske območne zbornice, ki bodo zast;> pali interese malih in srednjih podjetij. Sedanji upravni odbor SS OZ. v katerem iiiwjo pretežen vpliv velika podjetja, je ponudil priložnost za aktivnejše članstvo prav njim in v njihov prid spremenil strukturo bodočega upravnega odbora. Med 15 člani bodo imeli skupaj 9 mest, od tega 4 za mala podjetja. (Po novem namreč volitve potekajte tako. da velika podietja volijo le svoje predstavnike, srednja podjetja svoje in mala podjetja in podjetniki svoje). Seveda pa je pogoj za to. da bodo ta organ in delovna telesa lahko delovali vsebinsko uspešno. primerno število članov območne zbornice. Zalo je sedaj odločitev o pomenu in možnosti polnega delovanja območne zborni- ce odvisna ne le od malega števila velikih gospodarskih družb, ampak tudi od ustreznega števila pros ti) voljnih članov iz vrst malih in srednjih podjetij. Danes jih jc preko XOO. Ko liko jili bo že naslednji mesec, je odvisno od vsakega, tudi najmanjšega podjetja. Če brani centra Nova v Velenju. Vabilo, ki ga bomo objavili tudi na naši spletni strani in z ii-ptjšto na vaše naslove, velja vsem, ki lahko dajo podp<^m za nadaljnje delovanje naše institucije tudi v priltodnje. Več o članstvu, volitvah, koristih in programu našega dela. o aktualnih seminaijih, najdete na www.gzs.sî/oz.Velenje: In še nekaj o vlogi ostalih regionalnih institucij ob rob v teh istih dneh so aktualne zamenjave vodstev - tako kot vodstva OH Zavoda zaposlovanje Velenje. Nimamo pristojnosti, da po segamo v odU>čitve nove generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje o zamenjavi vodstva njihove enote v Velenju. Lahko pa izrazimo mnenje, da se je v kratkem času pod prejšnjim začasnim vodstvom naredilo nekaj pomembnih korakov. Povečala seje odzivnost zavoda na različne potrebe naših podjetij. Naredili pa je potrebno še vehko več - na po dročju partnerstva i gospt)darsivom, za aktivno politiko zapt^siovarya. zlasti mladih izobražencev. Brc/, dvoma je potrebna skrb in izkušnje za zaposlovanje težje zaposljivih, posebej invalidov, vendar je lo z.a vodenje proakuvne-ga Zavoda za zaposlovanje, ki lahko veliko prispeva za razvoj regije in motivacijo mladih in kreativnih, veliko premalo. Zala vptiati zefo natančne pt)datfoljeno posla ti fotokopijo ? Odtfovor: Zavezanec lahko izpolni napoved za odmero dohodnine na fotokopiji obrazca za dohodnino, ne more pa oddati kopije že izpolnjenega obrazca. Obra« zec mora namreč imeti originalen podpis zavezanca. iz Vefenia; Dof)U sem prazno napoved. Je napaka? Od a o vor: Prazne napovedi so dobili zavezanci, ki neodvisno samostojno opravljajo dejavnost in dobiček iz dejavnosti ugotavljajo z dejanskimi odhodki na podlagi davčnega obračuna. Ti zavezanci so namreč davčni obračun oddali do 2. aprila, zalo davčna uprava še ni razpolagala s temi podatki, koje pošiljala predizpolnjene napovedi. V sodelovanju z Davčnim uradom Velenje smo tokrat pripravili že tretji Dohodninski kotiček, ki ga s svojimi vprašanji obli-kujele vi. Nova vprašanja bomo sprejemali do ponedeljka, 16. aprila, do 9. ure. Posredujete jili lahko na naslov: lírednišho Našega časa. Kidričeva 2 A. 3320 Velcnj«. s pripisom »za dohodnino«. Sicer pa vprašanja sprejemamo tudi po c-pošti na naslov: Riilena^nasca.s.si. Vam je pa letos na voljo veliko n^ožtu>sti, da dobite odgovor na kakšno vprašanje tudi po drugih poteh. Nekatere so že utečene, letošnja novost pa je virtualna davčna asistentka Vida. ki pozna (Hlgovore na veliko vprašanj. Ker je bilo časa, ki vam jc bil dan tokrat zaradi praznikov, na voljo manj, je tudi vprašanj temu primerno nmiij. Ce ne opravdate dejavnosti, pa ste vseeno dobili prazno napoved, morale dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, ki ste jih prejeli v letu 2006. sami vpisati v napoved in jo do 50, aprila vrniti davčni upravi, razen če ti dohodki skupaj niso presegli 604.330 tolarjev ali če ste prejemali pokojnino in ste poleg po-kojniiîe, od katere ni bila odteg-njena in plačana akontacija do-htîdnine. prejeli dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo in ti ne presegajo li).171 toiariev. Pri aki)nlaciji dohodnine od po kojnine tudi niste uveljavljali po sebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Samo v teh primerih vam napovedi ni potrebno vložiti. Pri pošiljanju kontn^lnih podatkov izplačevalcev davčni upravi je namreč lahko prišlo do napake, zaradi katere podatki niso bili zajeli v vaši napovedi. NAS POGOVOR MaO Oraro in Sđvinio Ministri tečejo drugi krog Neuradr.o smo izvedeli, da bo slíwenska vlada 2.^. majn poiKiv« no obiskala Savinjskegakško regijo. Informacijo smo poskui^ali preverili pri poslancu SDS Mirku Zanierniku. vendar na veliki petek ni h il dosegljiv, /aio smo se obrnili na drugega poslanca vladne koalicije \i Zgornje !javinjske doline Jakoba Presecnika (SLS), kije inn>miacijo potrdil. I/, dosedánie prakse lahko sklepamo. da se bodo minisiri prija/no razgledali po bodoči snvinj-sk^Hšaleski pokrajini, pripravili skupno fotografiranje in prciiiicr-jevo srečanje s predstavniki sedme sile in s leni ho verjeint) izkupiček zaokrožen. '1'ako kot ob prvem obisku se tudi tokrat postavlja vprašanje, kdo koordinira pripravo obiska in pripravlja program in Az kakšen obisk vlade sploh gre. čc v pripravljalnem odboru ni načelnika mo/irske upravne enote Vinka Poličnika in nje-g(îve velenjske kolegice Milene Pečovnik. ki naj bi po deílniciii na območju predstavljala »državo«. Datum obiska je očitno določen /e kar nekaj časa. vendar tudi večina županov zgornje savinjski h občin ostťija /unaj verodostojnih informacij, kol da v de/eb ne prihajajo premier Janez Janša in ministri, ampak predsednik SDS s četico strankarskih veljakov, katerim bodo k»Očilno so naša prizadevanja za kakovost in pripadnost vidna tudi drugič, ne samo v Zgornji Savinjski dolini. Zavedamo se, da je težko biti »prerok vlastni va-sU. vatli, po katerih je meril minister Virant, pa očitno steJcJo,« se je na ponovno imenovanje t)dzv?d Vinko Poličnik. Na obzorju turisticno-rekreacijski center V Lučah ob Savinji očitno ne želijo zaostajati za dstimi občinami v/goriiji Savinjski dolini, ki že nekaj let bolj ali manj reahio »sa-njiiio« t) turističnUi centrih s termainhni kapacitetami. Tennalne vode Lučani sicer ne iščejo, Je pa dozorela ideja o izgradnji večjega luristično-rekreativnega cenira z bazenom iu večuanieuskim prostorom za razJične prireditve na pmstem. ?!upan Ciril Rose računa. da jim bo v leitjšnjem letu uspelo zagotoviti zemljišče in uredni parkirišče. S pripravo osnovne infrastrukture, kar je naloga občine, bodo zagotovljeni pogoji na osnovi katerih bodt) iskali partnerja, ki bo pripravljen vložitisn;dstva v izgradnjo objektov, /upan poudaria. da laliko občina sodeluje sanio v začetni fazi, je pa v Lučah i^e vedno aktualno vprašanje letnega sankallšča. za katerepi so pred leti neuspešno iskali zunanjega iitvestitoija. Moziríaní o obcinskili priznan jihi Svetniki občine Moziije bodo na ponedeljkovi seji med drugim obravnavali čudi predlog občinskih priznanj za letošnje leto, po-delUi pa jih bodo na slavnostni seji ob prazniku občine, ki je po novem ve/an na godovni dan farnega zavetnika svetega Jurija. Člani koîuisije /j mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja so prepričani, da si naziv častnega občana zasluži podjetnik Miha Kovač, za denarno nagrado predlagajo Kulí urno umetniške: društvo Jurij Mozirje, za zlato plaketo s priznanjem občine pa so po mnenju komisije najbolj primenii gasilci iz Mozirja in fimia Pirši RtK(Uehnika iz i^adegunde. Kol rečeno, bodo o predlfjgih odločali in odločili člani občinskega sveta, ■ Edi Mavric • Savinjcan Po dopustih na terenu V novi občini Rečica ob Savinji se še vedno ukvarjajo z birokracijo -Predvsem povrniti območju srce in dušo - Nekoliko drugačna razmišljanja pri nekaterih vprašanjih delitvene bilance - Najprej ceste in parcele za individualno gradnjo, pa tudi o Prihovi Tatjana Podgoršek Kljub temu da so se volilci in volilke bivše krajevne skupnosti Rečica ob Savinji na lanskih lokalnih vt)litvah izrekli za samostojno občino. Je Vinko Jer^. ki sije kot kandidat za župana nove občine pridobil njihov zaupanje, sedel na to mesto šele po 1. januarju letos. I3ivši mozirski občinski delavec Je torej prvi med 2556 prebivalci območja, ki ga za zdaj sestavlja 10 zaselkov, z občino Nazarje pa se namerava po izvedeni delitveni bilanci z bivšo skupno občino Mozirje dogovorili o delitvi zaselka Priho-va. Prvih 100 dni nove občine v /gornji Savinjski dolini je mimo, nas ps Je zanimalo, kako daleč je že pri postavljanju na lastne noge. kakšna S(ï lahko pričakovanja krajanov in podobno, i^upan Vinko Jeraj jc na naša vprašanja takole odgovoril: Jf/0 dni nčanL« Računate pri tem na občinski SlMt? »Vsekakor, prav tako na siroktîv- nikih se bova ponovno dobila In upam na najbojše - da bova zadevo uredila. Za bencinsko črpalko v Varpolju menim, da bo njena ponudba dobrodošla za kraj, za pripombe krajanov v zvezi s priključkom na regionalno cesto pa občina ni pravi naslov. Takšno rešitev je dala Direkcija RS za ceste in nanjo nismo imeli vpliva. Zapomnil pa si bom ta čas tudi nočnih <îbiskovalcih v prostorih občinske uprave. Pred začetkom delovanja občine smo prostore maltî preuredili in kupili potrebno opremo. Nočni obiskovalci so del slednje odnesli. Na srečo smo objeki tri tedne prej zavarovali, da bomo sedaj dobili nekaj denarja od zavarovalnice. Ni toliko škode zaradi odtujitve računalnikov in druge opreme, večjo predstvljajo programi in jekia. in nato vse ostalo. Storili bomo vse, da bo zadevo rešili v čim kraj^^m času. Po- pričakoivfi, da se bo kmalu kaj spremenilo na bolje. Je sedaj drufioče od njihovih pričakovanj? »/anesljivo so ljudje pričakovali več. ker ti merijo uspešnost predvsem po delu na terenu. Vendar sem že ob razglasitvi odločitve za svojo občino dejal, da v enem letu niti v tem mandatu ne bomo mogli nadomestiti zamujenega. Mislim, da so pričakovanja realna in da Jili izpolnjujemo glede na to, da se še vedno ukvarjamo z birokracijo, papirnato voljo. Tudi če bi to že uredili, občani ne bi na terenu zaznali, da se z našo občino nekaj d<^gaja, ker še ni opravljena delitvena bilanca z bivšo občino Mozirje. Ker te ni, tudi nimamo še svc^Jega proračuna.*' Ste v i00 dneh postorili vse pt)-tre.bno za deloi^anje odčine? »Smo. Urejemi imamo začasno financiranje, sprejeli smo statut, poslovnik o občinski upravi, ki jo bosta po prvomajskih praznikih dopolnila še dva delavca, in sicer direktorica, ki smo jo izbrali na osnovi javnega razpisa, ter uslužbenec, ki bo skrbel predvsem za finančno področje, ('cz leto ali dve bomo videli, ali bomo morali zaposlili še koga. Predvsem pa bo pomembno izpeljali delitevno bilanco z bivšo občino Mozirje in sprejeti svoj proračun,« Kmalu po iz^vlitvi za župana ste dijali, da pri defitivni bilanci ne pričakujete posebnih težav. Se t levamo pa se tudi kar precej velikega zalogaj - pridobitev gradbenih parcel individualno in blokovno gradnjo. Zaradi omejitev na lem podn)čju Število prebivalcev nazaduje in zaradi slabega preseljevanja mladih družin iahko dokaj ktnalu prilčakujemo težave s preveč prostora in delovne sile v vri-cih ter napol praznimi razredi v naši osnovni šoli. » «MifjISS Od srede do tork« • STCt it doaoTi&i Sreda, 4. aprila Spel je izbruhnili) v vrldli, saj je novogoriška enota zavoja /a /dravsiveno varstvo v iroh od osmih pcsknvniknv v peUli vrldh odkrila vscbnosi mc^n srebra. Ta naj bi bila nad kritlčno vrcdnosi-jo ali njej enaka, odgov(irni pa so vseeno zagotovili, da lo ne pomeni tveganja /a /dravjc izpostavljenih otrok. Zunanji minister Dimiinj Kupe! je dejal, da bo slovei^ska politična volja o meji s Hrvaško kmalu pre-lita v krajce besedilo. Osnuiek vladne resolucije naj bi bil ze oblikovan, vlada pa bo po Ruplovih besedah, poleji opredeljenih v beli knjigi, nadaljevala proučevanje vseh vidikov slovenskcvhrvaških odnosov. f/ LDS in SNS je prišel glas. da nasprotujejo vladnemu podpisu nezave/.ujoče deklaracije o gradnji pancvropskega naťlovoda od }Ci)nstance do Trsla. Slranka pod vt>dsiv(mi /maga Jelinčiča meni, da Slovenija ne bi smela sodelovati pri projektili s VIrvasko, saj je la večkrat izkorisiila zaupanje, in da bi morali sodelovanje s sosedo pogojevali / reševanjem odpnih vprašanj. Za LDS je nallovod sporen /. okoljskcga vidika, poleg tega pa naj ne bi prinesel ck(v nomskih koristi, saj Slovenija na trasi nima rafinerije. [ranski predsednik Mahmud Alimadined/ad je pomiloslil 15 /ajeiih Briiancev. ki so jih iranske oblasti zalem i/puslile. Na liskov- Mahmud Ahmadtnedžad ob koncu konference odlikoval vojak^f ki so zajeli zdaj izpuščene Britance, m ni konlerenci je povedal, da je vojake tîsebno pomiloslil in ponovil, da so briianski vojaki vdrli v iranske vode, njihovo i/pusiiiev pa je označil /a darilo Veliki Britaniji. V ukrajinski prestolnici ÍGjevso poiekale množične demonstracije proti predsedniku Viktorju Jus-čenku zaradi razpustitve parlamenta. Na tisoče proiesinikov se je zbralo pred zgradbo parlamenta in na osrednjem trgu neodvisnosti. kjer so postavili več kot 200 šotorov, svoje nezadovoljstvo z JuSčenkoni pa so izražali z napisi: »Ustava je zakon za vse«. v Četrtek, 5. aprila Sindikat kmetov Slovenije je v odpriem pismu kmeiijskemu mi-aislru izrazil zaskrbljenost nad uporabo žreba pri izplačevanju subvencij. Od 1/ioka Jarca je /.ato sindikat zahteval, da se v prihodnje vsem upravičencem srcdslva iz naslova skupne kmetijske politike izplačajo v enakem časovnem okviru, Strokovnjaki na seji odbora za zdravstvo so povedali, da je opio-diicv z biomedicinsko pomočjo le skrajni način zdravljenja neplod-n so sklenili, da sprejemanje resolucij o Hrvaški ni potrebno. Zunanji minister Rupel, notranji minister Maie, minister za lokalno samoupravo /agar, predsednik državnega zbora Cukjati in premier Jan^a so večinsko ocenili. da trenutno Dt)bena resolucija ne prispeva k temu. da bi konkretna odprta vprašanja s Hrvaško reševali hitreje. Vodilni svetovni klimatologi so oh zaključku večdnevne konle-rcnce Mednarodne skupine /N dosegli dc^ovor o poročilu o posledicah segrevanja ozračja. Poročilo opozarja na možne posledice: od vse večje lakote v Afriki in Aziji, vročinskih valov v Lvropi in Severni Ajueriki ter naraščanja morske gladine, pa vse do vse številčnejših živalskih in rastlinskih vrst, ki so na robu preživetja. Izumrtje grozi skoraj iretjini. V neki filipinski vasi se je sedem moških po i(ristusovem vzoru dalo pribiti na križ. Krščanski verniki z vsega sveta so se spomnili velikega petka, dne, ko so po svetopisemskem izročilu križali Jezusa Kristusa. Več tisoč romarjev je v starem mestnem jedru Jeruzalema prehodilo križev pot, med njinii tudi številni turisti iz držav s pravoslavnim in katoliškim prebivalstvom. Število udeležencev križevega pota v Jeruzalemu je bilo letos zaradi mirnejših razmer na Bližnjem vzhodu znatno višje kot v preteklih letih. Sobota, 7. aprila Medlem ko so povsod v krščanskem svetu potekali blagoslovi jedi. so svoj praznik praznovali tudi Ni bila le velika sobota, bil je tudi svetovni dan Romov, Romi. Sveuivnemu dnevu Romov je bilo več prireditev nametîjenib ludi v uiesiih po Sloveniji. 140 poliodnikov je s pohodom na Voiovjo reber opoz<^rilo na nesprejemljivo gradnjo vetme elektrarne. Koalicija /ju Voiovjo reber vztraja, da območje, kjer je minis- žcibjo-perspektiva Slovenijo je obsijalo sonce, zato so si na dela prost dan mnogi privoščili sprehod. trstvi> za okolje in prostor podjetju Flektro Primorska, ki je v večinski lasti države, dovolilo postavitev vetrnic, sodi med najdragocenejšo krajine ohranjene narave pri nas, izpolnjuje pogoje za uvrstitev v program zaščitenih območij Natura 2000, dolžena pa je bila tudi za vključitev v Regijski park Snežnik. Seizmograti državne mreže potresnih opazovalnic pa so zjutraj zaznali šibek potresni sunek, ki so ga najbolj čutili prebivalci Pre-valj in Mežiške doline. Kitajska je izdala nova pravila glede presaditev človeških organov, veljati bodo začela L maja. Zdravnikom in bolnišnicam, ki bodo kršili prepoved trgovanja z organi, bodo gn^zilc visoke globe in suspenz. Število bolnišnic, ki bodo smele presajati «organe, bo omejeno, prav lako pa bo prepiv vedano gi>jiti organe brez privolitve darovalca. Nedelja; 8« aprila Mnogi so si privoščili velikonočni zajtrk. Po cerkvah so potekale številne velikimočne slovesnosti in maše v spomin na Kristusovo vstajenje. Slovesne maše sta vodile tudi metropolita, ljubljanski nadškof Alojz Uran in mariborski nadškof Franc Kramberger. Uran je med pridigo poudaril,daje Kristusćolna in v moji glavi večja zmeda o tem, kakšna je moja družbena vh^a. prifHnnorejo imilcl na u Ud, ki me nagovarjajo: "Dober dan, gospa! prosim. pove.Ue, koliko je ura?", medtem ko me u^iiutbenci na bankah, natakarji in prodajalci vztrajno tikajo, Kriva za to pa sem najbrže čisto sama • še vedno namreč vztrajam pri videzu povprečřte študentke v kavboj k a/i. supergah in razvlečeni jopt. Dobro vzgojeni trinajstletniki me frač vikajo zaradi očit tie razlike v letih in ker jih res zelo zanima. koHko je ura. Sicer pa s(m)o odrasli enaindvajsetega stoletja očitno še vedno zelo dobro poučeni o tem. da ohleka naredi človeka in okolici sporoča, kakšen Je družbeni status njenega lastnika. Nekateri, kot prodajalka v eni od velenjskih drogerii, gredo celo tako daleč, da gospo, ki Jih običajno obišče v superelegantnem kostimu, skorajda ignorirajo, kadar vstopi trgovino oblečena v trenirko. Zato se spioh ne čudim več, da tudi mene, pri mojih šestindvajsetih letih, osebe, s katerimi vstopam v stik zaradi njihovih storitvenih dejavnosti, tikajo. V resnici mislim, da s likanjem ni nič narobe hi tudi užaljena nisem. Pravzaprav mi je celo veliko prijetneje v družbi ljudi, ki jih ni potrebno vikali. Me pa včasih kar prime, da bi jih komu napela. Dobro se namreč zavedam, da bi me prav vsi, ki kakorkoli poslovno stopajo v stik z mano, zelo previdno vikali, če bi se v nji ho vetu lokalu pojavila v polikanein kostimu in salonarjih. Prav zaradi tega razu/nem neredke namige o tem, da naj pri šestijidvujsetih pomladih v svojo garderobno omaro končno že obesim tudi kak kostimček aH dva. čemur se še naprej močvo upiram iz dveh razlogov: prvič, ker se počuil/n še zelo otročje, kljub odgovornost itn, kijih prevzemam v vsakdanjem življenju, 1er drugič, ker vam želim pokazati, da pregovor Obleka naredi človeka, nevelia vedno! radio®alfa j 103,2 & 107»8 Mhz ^^^ vrpIc rtan III i il .28f nikoli sami vsakdan 36 ur 107.8 FORA IE: RAZVAIANIE Pristaja ti... Ker je po meh... Ker je Mura.,, Ker je fori.. Vsa razvajanja zdaj v prenovljeni trgovini Fori fashion na Prešernovi v Velenju. ffP^Fitm I murn { Kenny s. | /MDU^ Fon Fashion, Píesernovs cesta lA, 3320 Velenje, www.íofi.si. GOSPODARSTVO TrendNET prodrl v Indijo Z lastnim produktom NetworksDefender pridobili nove kupce v Indiji in Singapurju - Odpira se trg v Srbiji, priprave na tehnološke sejme se vrstijo Velerye - Ktmec marca je velenjsko poUjclje TrendNliT sklenilo dve nov: partnerski pogodbi za dislribucijo njihove linije varnosinih naprav NetworksDefender. Linija produktov Networks Delen der so sistemi. ki v eni napravi /dru/.uje-jo clemenlc povezljivosti, varnosti in kvaliicîe storitev v računalniških omrc^ih. Internetna vamosi je danes najpomcmbn<5jSi element poslovanja organizacij. Naíwork-sDefender vsebuje varnostne mehanizme, ki so potrebni za uspesno (Obvladovanje varnostnih groženj današnjega Oasa: p«or1\S iz Slgapuija. Obe podjetji sta v azijsko-pacifiski regiji že uveljavljeni kol dis- Računalniški varnostni sistemi, razviti v podjetju TrendNET, so prava poštovna uspešnica v Azijskem svetu» pa tudi v Srbiji. trihutcrja tehnologij s področja omrežne varnosti s široko ra/vcjano mrežo partnerjev. Ukrali s podpisom partnerstva z obema podjetjenia so v Bangaloreju izvedli tudi šliridnevno Networks-Defender prodajno in tehnično šolanje za oba dislributerja in njun partnerski kanal. Prodor na indijski irg so kombinirali z nastopom na konlb-renčnosejemski prireditvi Convergence India 2007, ki je največja to vrstna prireditev v južni Aziji. Potekala je od 20. do 22. marca v New Delhiju. O današnji pomembnosti internet ne varnosti v Ti' svciu govori dejstvo, da je bila intcmeini varnosti posvečena posebna dvorana. NelworksDefender je v družbi proizvajalcev, kot so Cisco, Cyber Guard. Blue Coat. Sonic Wall, Fořti-net in se nekaterih, pritegnil Izjemno pozornosi strokovne javnosti, tako ki>nćnih uporabnikov kot podjetij, ki se ukvaijajo ?. implementacijo varnostnih rešitev. »Še enkrat več lahko potrdimo, daje slovensko znanje na področju varnosti, združeno v liniji varnostnih naprav NetworksDefender, uspesnica na globalnem trgu,« pravijo v TrendNLTu. V februarju letos je bilo podjetje že drugt» leto zapored povabljeni k sodelovanju na IDC Security Roadshnwu v Beogradu. Po mnogih u spe snih implementacijah v srbskih podjetjih in vladnih organizacijah bodo še v aprilu s svojimi distribucijskimi partnerji pripravili vrsto treningov in promocijskih srečanj za srbske uporabnike in liste, ki bodo toiele postali, Junija bo Networks-Defender ponovno razstavljal v Singapuiju na prim-ditvi Co m m un i cAs i a 2007, kjer je lani na povabilo r.vropske komisije predstavljal evropsko znanje na področju In-temetne varnosti. Konec avgusta in v začetku septembra pa bodo izvedli 'road-show' po bližnjem vzhodu in ponovno razstavljali na največjem rr sejmu na bližnjem in srednjem vzhodu Ciitex 2007. ■ Bš Novi direktor Marjan Ferjanc CeUe, 5. aprila - Člani sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje so na seji izbrali novega direktoija ic zdravstvene ustanove. Med petimi kandidati je bil najbolj prepričljiv mag. Marjan Ferjanc. dosedanji pomoćnik direktorice bolnišnic«. Dobil je 15 od 17 glasov, 51-letni Marjan Ferjanc je v bolnišnici zaposlen od leta 1994 dalje, dve leti kasneje pa jc prevzel področje llnanc in bil tudi v ekipi nekdanjega direktorja Sama Fakina. 1'crjanc je takoj po izvolitvi dejal, da bolnišnica nujno potrebuje nova finančna sredstva in da jih čaka veliko dela na področju organizacije in kakovvniku Velenje. S tem uresničujemtj p(v slaustvo, ki nam je bilo naloženo ob ustanovitvi družbe. se pravi, da skušamo v okviru prestrukturiranja zjît>îraj poslovnega sistema Premogovnika pridobivati in izvajati taka dela. ki jih ztnoremo skupaj. Nekateri projekti pa so tako specifični. da moramo zanje najeti specializirane družbe, kijih izvajajo. Taka dola so bila, deninio. povezana z izdelavo već Slo metrov dolgih horizontalnih vrlin pri projektu Beričevo. O naših kadrih pa moram poudarili, da so dobri, prilagodljivi, pripravljeni se spreminjali in učiti in predvsem pripravljeni med seboj sodelovali. Zavedajo se odgovornosti. Na nek način je to sreča, če te obkrožajo kadri, ki imajo piidobno oziroma skupno filozofijo, O tem se sicer kaj dosti niti nismo pf>-govarjali- Verjetno jc to posledica skupne pretekle usode, izdvojitve iz tieke sredine, ki smo jI vse življenje pripadali. Naiglavni motiv ni denar, nmoženje kapitala in osebna korist, pač pa pred- vsem želimo doseči občutek varnosti, sodelovanja in optimistične prihodnosti, To so naši cilji in moram priznati, da ob tako zastavljenih pričakovanjih tudi denar kar sam pride. Nobenega odpuščanja. nobenega klasičnega prestrukturiranja, pač pa čim večja medsebojna sinhronizacija.« Vse íxfvisne družbe Posfovnei^a sistema Premogovnik Velenje, razen večjega de* la /IT/, so lani izdelale privatizacijske nač/le. Tudi v ROP. Kako je s priiKtliza-cijo danes? •Mi smo skladno z zahtevami lastnikov v začetku lanskega leta izdelali privatizacijski elaborat in ga tudi v skladu s časovnimi termini oddali. V tem trenutku pa še ni znano, kako se bo zadeva zaključila. Je pa res, da smo se v naši delovni sredini ob privatizacijskem postopku temeljilo zamislili, kaj želimo. kakšna vrednota je delo in kakšite so naše vizije. Zelo vzpodbudno je spoznanje. da si sleherni delavec, ne samo vodilni, predvsem želi ohranili delovno mesto in zavestno dati vse od sebe. da bodo naše storitve kakovostne in da s skupnimi močmi, z resnično medsebojno povezanostjo ustvarimo novo dodano vrednost, /dt se, da smo sc ob teh procesih precej povezali in se med seboj spoznali, pa seveda tudi začutili, da sc korenine s podjetjem, iz katerega so nas pred dobrimi tremi (eti izločili, trgajo. To je po svoje kar težko spoznanje, po drugi strani pa zahteva od posameznika, da se odloči za maksimalno sodelovanje in pripadnost novi sredini. Naša želja, ki smo jo s privatizacijskim elaboratom zagovaijali. jc, da se rast in razvoj družbe omogoči s postopno dokapiializacijo. Taka družba RGP bi tako v naslednjih letih lahko veliko prispevala k nadaljnjemu prestrukturiranju delavcev iz Premogovnika. ustvarila še več zanesljivih delovnih mest, saj ima pridobljenih že veliko ptv slov za naslednja tri leta. Upamo, da natn bo to uspelo.« Tuš se širi tudi na območju ceijsice regije Skupina Tuš odprla hkrati tri nove trgovine - Letos 240 novih delovnih mest -Do konca leta otvoritev Tliševe trgovine tudi v Velenju Tatjana Podgoršek Dru/ba Engroiusje sredi prejšnjega icJm odprla hkraii kar iri nove irgovine na Celjskein: super-markci na Ljubljanski ccsii v Celju, specializirano dclikaieso v pritličju bivše veleblagovnice v središču knei:jc^ mesia ler trgovski ceniur v Laškem. V izgradnjo in obnovo trgovsko sioriivonih objektov, katerih skupna neto prodajna površina je več kot 5000 kvadratnih metrov, je Tuš vložil milijona evrov Objekti in pi> nudba v njih je prilagojena okolju, v katerem posluje, z naložbami pa so omogočili 84 novih zaposlitev. Delikatesa na Gubčevi v centru Celja jc spcdaliTirana prodajalna, prilagojena mestnemu jedru. V njej so posebej poudaijeni oddelki delikatese, mesnice, sadja in /elenjave icr/ajtrkovalnica z oddelkom /a kruh. V sodobnem supermarketu na ljubljanski cesti izstopajo bogato založeni nadstandardni oddelki sadja in /elenjave, delikatese, mesnica s peko mesa, kruha z lastno dopeko ter hio kotiček. Nakupovalni center v Laškem pa ima poleg Tuševega supermar-keta in Tuševe drogerije Lepoia in zdravje §e 14 drugih trgovskih stiv ritvenih lokalov, ob (jbjektu pa je tudi 180 pokritih in zunanjih parkirnih površin. í>D(í konca Icia bo celjska trgovska družba Tuš odprla supermarkete šc v Žalcu, Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah ter Rogaški Slatini, / omenjenimi naložbami bomo ustvarili 240 novih delovnih mest za trgov-cc,« je povedal na novinarski konferenci Andrej Bosr^jak. direktor uprave poslovne skupine Tuš. Ta čas vlagajo se na območju bivše Jugosla\ije- (îradijo dva objekta v 4ndrei Bošnjak^ direktor ifprdve poslovne skupine Tuš Bosni in řlercegovini, dva v Makedoniji, tudi v Srbiji. »Pred lelom smo se umaknili iz Reke in sploh s hrvaškega trga. Počakali bomo na bolj stabilne poliiične in gospo darske razmere.« je povedal Andrej Bošnjak. Na vprašanje, kdaj nameravjo /graditi trgovski objekt v Velenju na podorćju bivše kolodvorske restavracije, jc Andrej Bošnjak odgovoril: "'ludiVelepje je na seznamu otvoritev v lem letu. Sivari so operativno speljane že zelo daleč. V hiši imamo načne, pogovarjamo se z izvajalci, (xlede objekta samega se pustimo presenetili Povem lahko le to, da bo trgovina z nekoliko večjo površino, v njej ho nekaj najemnikov, s pomočjo katerih bomo poskušali dati objektu dušo. Nekaj podobnega bo. kot je v Celja V Veler\)U je rela-livno močna konkureca. ípar je tu že zelo dc^mač. Ce želimo strankam ponudit nekaj več. sledili sloganu: vedno boljši, potem moramo pt>nuditi nekaj novega, boljšega." Vlagajmo v zdravje ... V zadnjih 20 letih se je pojavilo 30 novih, zelo nalezljivih bolezni -Eden od preizkušenih in varnih ukrepov je cepljenje - Najvišja stopnja obolevnosti v UE Celje, najnižja v UE Velenje Tatlana Podgoršek 7. april, sveiovni dan zdravja, je letos potekal pod kratkim sporočilom Vlagajmo v zdravje, gradimo varnejšo prihodnost. Z njim je želela svetovna zdravstvena organizacija predvsem opozoriti vlado, oi^anizacije in podjetja po svetu, naj ukrepajo na področju globalnega zdravstvenega varstva. Nalezljive bolezni so že stoletja med pomembnimi zdravstvenimi vprašanji, ki pestijo človeštvo. V zadnjih 20 letih pa se je pojavilo več kol 30 novih, zelo nalezljivih-»Mednje sodijo okužbe s IIIV in aids. lymska borelioza, hepatitis C. n(wa varianta Creuufeldt-Jako-bove bolezni. SARS, pUčja gripa in hcmaragična mrzlica, ebola. Kot grožnje javnemu zdravju se vračajo kuga, davica. dcnga, me-ningokokni meningitis, kíílera in rumena mrzlica.» jc povedala dr. Alenka S kaz a. dr. med...specialistka epidemiologiUe In predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravs^eno mstso Ce\je, in nadaljevala, "vzroki za njihovo širienje so potovanja, prenaseljenost, prelirambna industrija, slaba javnozdravstvena infrastruktura, nepravilna in nekritična uporaba aniibiotikov ter prilagajanje mikroorganizmov na posege v okolju. Resno grožnjo v obvladovanju nalezljivih bolezni predstavlja vse večja odpornost povzročiteljev nalezljivih bolezjii na antibiotike. Zdravila, ki so nas nekoč ščitila, postajajo vse manj učinkovita in nc delujejo na mikroorganizme tako, kot bi si želeli." Kot je še poudarila. je zelo pomembno, da zdravniki predpisujejo antibiotike krifično in na osnovi predhodne določitve odpornosti. Obvladovanje nalezljivih bolezni med drugim zahteva vse večjo povezanost in usklajeno delovanje različnih resorjev in strok, pomembno je zgodnje odkrivanje primerov, sledenje stikov, pravočasno obveščanje strokovne in laične javnosti. Eden od preizkušenih in varnih ukrepov je meni Skazova • cepljenje. Epidemiološka slika v celjski zdravstveni regiji Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je bilo lani na Celjskem 7163 primerov nalezljivih bole/ni (brez primerov tuberkuloze, spolnih bolezni in akutnih okužb dihalnih poli). Najvišjo stopnjo obolevnosti so zabeležili v Upravni enoti Celje (nekaj več kot primerov na 10 tisoč prebivalcev). Najnižjo v Upravni enoti Velenje (133 primerov na 10 tisoč prebivalcev). Med petimi najpogosteje zabeleženimi nalezljivimi boleznimi so okužbe črevesja neznanega povzročitelja. norice, streptokokne okužbe gria. borelio/j in virusne okužbe črevesa. Stopnja hospitalizacije zaradi nalezljivih bole/ni je biia lani nekoliko nižja kot leto prej. Na bolnišnično zdravljenje je moralo 21 odstotkov bolnikov (v letu 2005 pa 22 odstotkov). Pri nalezljivih boleznih, proti katerim je cepljenje obvezno, beležijo upad prijavljenih primerov. Izjema jc le oslovski kašelj. 51 primerov klopnega meningitisa je kar nekaj več kot v letu 2005 in več od le I nega regijskega povprečja v minulem petletnem obdobju. Vztrajno narašča ludi število obo lelih /a lymsko boreliozo. Manj ugodna lani je bila na Celjskem tudi epidemiološka slika črevesnih nalezljivih bolezni. Zabeležili so 2300 primerov, med njimi je bilo 262 okužb s salmonelami. FORA JE: RAZVAJANJE Pristaja ti... Ker je po meri... Ker je Mura... Ker je Fori... Vsa fazvsjanja zdaj v prenovljeni trgovini Fori fashion na Prešernovi v Velenju. fF FFFof^FéSw 1 mur^R | l^nnyS | 7RC0tUR fori Fastiiorr, PreSemova cesla 3320 veienje, www,fofl,5r. J Uspetie in načrte Rogie so predstavljati direktor programa Turizem Oamjan PIntar, športnica Petra Majdlč^ predsednik uprave Gorazd KorošeCf trener Ivan Hudač In Marko Gracer, odgo- voren za pripravo tekaških prog. Na Rogli se dogaja Kljub neugodni zimi je Unior Turizem v prvih treh mesecih letošnjega leta presegel lanske prihodke za tri odstotke - Že prihodnje leto svetovni pokal v smučarskih tekih? Af/ra Zakošek /a Unior /reče. ki združuje 27 pt^djetij (osem je pridruženih, vsa ostala pa so v večinski lasii), seje izteklo znova zelo uspešno poslovno leto. Poiolkli so vse dosedanje rekorde, ustvarili več kot 130 milijonov cvrov prihodkov in več kol 7 milijonov evrov dobička. Rast načrtujejo tudi za letos, pravi predsednik uprave (iora/d Korošec, in sicer v visini 12 odstotkov. Rasli bodo na vseh področjih, zelo so zadovoljni, da jim je uspelo ustavili padanje na p<.> dročju strojne opreme, /nova bo letošnje leto ludi leto velikih naložb. načnujejojih v višini dobrih 15 milijonov. Še posebej zadovoljni so v Programu Turizem, ki upravljajo KTC Rogla in Terme Zreče, vse bolj pa vključujejo ludi druga turistična podjetja. Letošnjo zimsko sezono bodo kljub neugodnim vremenskim ra/mcram, sklenili zelo uspešno. Po besedah direktorja programa Turizem Damjana Pin-laija jim je namreč uspelo s pestro hotelsko ponudbo ter dobro kom- binacijo smuke na belih poljanah in rai^/ajanjem v termalnih vrelci v prvem četrtletju letošnjega leia povečati prihodiœ za tri odstotke v primerjavi z lanskim rekordnim letom. v celoti so obn(5vili dvajset apartmajev v Vilah Terme in večnamensko dvorano. Uvedli so in-temistično srčntvžilno ambulanio in zamenjali obstoječi TIMG aparat s sodobnejšim. Intenzivno so pričeli obnovo Rimskih term. To nalogo so zaupali dolgoletnemu direktorju programa Turizem 370 tisoč smučarjev Na Rogli so lani zabeležili 370 000 obiskovalcev. Smučarsko sezono bodo sklenili 10 nedeljo. 15. aprila, /a prihodnje leto obetajo številne novosti, med drugim izgradnjo snežnega parka /a mlade. Tretjino smučišča ns Mašin žagi bodo v celoti namenili najstnikom, ciljni skupini gosiov. ki jo ocenjujejo kot izjemno pomembno. Maksu Brečku. Povedal je, da je obnova že stekla, pravkar obnavljajo Sotljlh dvor. ki naj bi bil skupaj z Zdraviliškim domom kcmčan do konca letošnjega leta, celotno obnovo pa naj bi sklenili do konca prihodnjega leia. Najbolj intenzivno se v tem času pripravljajo na izvedbo tekaškega poligona. Marko Gracer, odgovoren za lo nalogo, pa si ob tem prizadeva tudi. da bi zevprihodnji sezoni pridobili kakšno od tekem svetovnega pokala. Veliko zaslug za to ima naša uspešna smučarska tekačiča Petra Maj-dič, ki je že d^wlej veliko trenirala na Rogli. v prihodnje, ko bodo imeli kar štiri pn^ge (najdaljša bo dolga sedem kilometrov in pol), pa bo še pogosieje. Njen trenerje prepričan, da bodo Rr^lo za treninge izbrale ludi druge smučarske reprezentance. Uspešni so bili za Terme Zreče tudi velikonočni prazniki, podobno bo tudi med prvomajskimi. Pripravljenih imajo veliko ugodnih paketov za družine, podobno pa velja seveda ludi za poletno sezono. Pospešena obnova trškega jedra Moziijani so si po razdružitvi z Rečico ob Savinji za nov datum občinskega praznika izbrali 24. april, ko goduje farni zavetnik sv. .lurij. Do takrat nameravajo prenoviti in predati namenu prvi del starega trškega jedra. Prva faza prenove predan deva ureditev cestišča in pločnikov v osrednjem delu pred cerkvijo, gradriio mostu čez Trnavo, manjše krožjšče in trideset novih parkirnih prostorov. Mozirjani so se odločili, da ho odslej promet skozi trg potekal enosmerno iz Celja proti Z^iomji Savinjski dolini. Občina je za prvo fazo zagotovila 334 tisoč evrov, po besedah župana Ivana Suho- veršnika pa bodo dela nadaljevali takoj, saj računajo tudi na državna sredstva, ^upan obljublja, da bo v tem mandalu urejeno celotno trško jedro, zato računa tudi na potrpljenje občanov in vseh, ki priliaj^o v Mozirje, saj /aradl del prihaja do občasnih zastojev ■ Edi Mavric • Savinjčan UlJDJE 40 novih gasilski častnikov Velenje - CrasUska ^vc/h Velenje je uspešno (organizirala in izvedla leča i za gasilske častnike oziroma vodjo gasilskih cnoi. Trajal jc približno dva n'eseca» obsegal pa je K5 ur leorc-ličnega in pra klic neg a usposabljanja. V sobo-lo S{) kandidati opravljali praktičen del preiz- kusa na Igu pri Ljubljani, v nedeljo, čeprav na I, aprila, pa so v velenjskem psihkem domu opravljali še teoretični del Izpila. Nalogo je us-pesno opravili) 40 kandidatov. Tako je gasilska zveza Zgi^mje Savinjske doline dobila 10 novih gasilskili častnikov, ki so po icm uspo- sab Ij a n i u spi ) sobn j r.u di sam osloj n ega V( • de nja gasilski)? inter\'encij, Gasilska zveza Velenje pa ima 30 novih gasilskih častnikov. ■ Bs Po uspešno opravljenem izpitu xa gasilke Častnike je nastata še pravd "gasifska^ fotografija. (Foto: JM) Čas je za ponovno uveljavitev pravice Kljub spremembam zakona bistvenih novosti pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka ni - Lani tudi več kot 500 revizijskih odločb Tatjana Pođgori^k Na Centru za socialno delo Velenje je v teh aprilskih dneh večja gneča kot običajno. Izteka se namreč čas. ko mora večiiia upravičencev /nova vlnZItl vlogo /a pridobitev pravice do i)tro$kega do dalka. Čeprav je lani Zakon o slarsev-skem varstva in dru/inskih prejemkih doživel spremembo. Sil>a Gostečmk s (^enira zá socialno delo Velenje pravi, da bistvenih novosti pri uveljavljanju pravice do otroškega dcJdatka oi. Novi so obrazci, ki so prilagojeni Zakonu o dohodnini. Priložena so jim navodila. dohodktïvni razredi, ki fih je vredno dobro prebrali za pravlJ-uo izpolnitev vloge. Na voljo pa so tudi na spletnih straneh ministrstva za delo http;//www.gov.si. ►»Še vedno velja, da vlagatelji dohodke vpišejo sami, s podpisom polnoletnih družinskih članov pa Dohodek na druiinskegâ člana v % od povprečne plaee v RS Povprečni mesecm dohodek na družinskega člane v letu 2006 v SIT in EUR Znesek otroškega dodatka v EUR zaposamemega otroka vrstni red otroka 1. Z 3. in nasi. do 15% do 18192 EUR {43.595 SIT) 94,44 103,89 113,34 odl5do25% od 18192 EUR (43.595 SIT) do 303.20 EUR (72.659 SIT) 80,75 89.27 97,73 od 25 do 30% od 303,20 EUR (72.659 SIT) do 363,84 EUR {87.191 SIT) 61.55 68,78 76,00 od 30 do 35% od 363,84 EUR (87.191 Sm do 424.48 EUR(101.722 SITI 48.54 55.39 62.36 Dd35do45% od 424.45 £UR) 101.722 SIT) do 545.76 EUR{130786 SIT) 39,69 46,32 52,91 od 45 do 55% od 545.76 EUR (130-786 SITI do 667.04 EUR(159.849SrD 25.15 3148 37.77 od 55 do 75% od 667,04 EUR(159.849SIT1 do 909,60 EUR (217.976 Srn 18.86 25,15 31,48 od 75 do 99% od 909,60 EUR (217.976 SIT) do 1.200.67 EUR (287.729 Sm 16.42 22,71 29,00 Do pravice do otroškega dodatka je upravičena družina, ki ne presega nailednjih zneskov; Ičlan 3.452.748 SIT 2 članska družina 6.905.496 SIT 3 članska družina 10.358.244 SIT 4 članska družina 13-810.992 SIT 5 črnska družina 17263.740 SIT 6 čianska družina 20.716.488 SIT zagotavljajo, da so dohodki pravilni. Kajti mi moramo po uradni dolžnosti vpisane podatke primerjati s podatki davčne uprave.« Lnak oslica nidi izračun višiiie otroškega dodatka. Obračunava se na osnovi vseh dohodkov vseh družinskih Čianov, in sicer dohodkov, ki so vir dohodnine, vseh transfernih dohodkov in drugiJi dohodkov» ki jih določa /akon o starševskem varsivii in družinskih prejemkih. Se vedJio t^bsiiya osem dohodkovnih razredih v. V kaferi razred kdo sodi. pa se izračuna na t3Sni)Vi primejjave povprečne plače na družinskega člana in povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za leto 2006. 'Ia pa znaša za preteklo leto 290.^35 tolarjev. Nespremenjena asiajajo določila. na osnovi katerih laliko da upravičenec zahtevek za izjemno višino. Namreč za 20 odsiolkov je lahkih višja pravica do oiroSkega dodatka za otroka, ki ni vključen v predškolsko vzgojo, enostarševska družina pa je upravičena do lOod-stotkov višjega otroškega dodatka. Silva Gostečnik je še povedala, da dokaj ptigjîsit) siarsi pozabijo Lani st) na Ceniru za «ici-altu) delo Velenje izdali odločb o pravici do olro^ke-dodatka /n 9.^1 oimk iz občin Velenje» Šoivlauj in Šmartno ob Paki. Povprečni znesek dodatka na otroka je znašal 11.636 tolarjev, osn/eIo pomcmbnCall tla jc Slovensko konî^ervaiorsko drušivo arhilekiki Dnnji Gorísek. konser-valorki i /avt)da za spomeniško varstvo Ccijc, podelila Sictciovo nagrado • visoko stanovsko pri-/nanjo. In Lo obnovo velenjskega donia kuliure, kije bila končana lansko jesen. Glavno področje dela arhitekt-kc Dunje Gorifek (diplomirala je na zagrebški Arliiteklurni fakultě-li leta 1977) je varovanje in prenove naselbinske dediščine na območju Celjske enoie /avoda 7a varsivo kuliunie dediščino Slovenje. V dolgolei ni karieri jc izdelala številne elaboraie in uspešno vodila prenove zavarovanih naf^el-binskih celot 1er posameznih kul-lurni spomenikov in dediščine. Največji projekti so prenova jedra Uske^a. Slovenskih Konjic in območja Skale s prenovo Vinogradniškega dvora, prenova siarega jedra Celja, Vranskega. Žalca, Sevnice ... V zadnjem času se ukvarja ludi z varovanjem in prenovo arhitekture 20. stoletja, predvsem "šk preiu^vo mestnega središča Velenja ter z obnovo pomembnejših arhitektur iz Časa moderne. Brez dobrega sodelovanja je gre o prenovi velenjskega doma kulture Cîoriskova pravi: »Prenova kuliurncga doma s konserva-lorskega vidika predstavlja vzor oliranjanja in prenove moderne povojne arhiiekiure. Oh lem pa je ludi prinier dobrega sodelovanja konsetvaiorke, arhiiekike Majde Planinšcek, uprave kulturnega doma pod vodsiviim Vlada Vrbica 1er i/vajalcev del - gradbenega podjetja Vegrad iz Velenja.« O sami zgodovini prenove in zasnovi zanj(i pa Cioriškova pravi: >»Objcki je avtorsko delo arhitekta Otona Oaspariá. pozidano leta 1959. Danes je objekt že uvrščen med naikvaliteinejše celostno zasnovane zgradbe povojne modeme arhitekture v Slovenji in je eden iid redkih, ki je z Odlokom razglašen za kulturni spomenik, ima ključno vlogo v sooblikovanju glavnega, odprtega prostora no z vsemi detajli, km je llakova-nie, stenske obloge, stavbno pohištvo in okovje. V lelu 2005 je bila izvedena zahtevna obnova glavnega pročelja objekta 1er vhodnega podesta pred objektom. Na osrednjemu pilastru je pritijen velik bmnasirelierkipar- Nagrajena arhitektka Dunja Gorišek Velenjski dom kulture je lep. Tako podnevi kot ponoči, (foto: Stane Vovk) mesta, Arhitekturni izraz /:unanj-ščine in notranjščine, vključno s tlorisnim konceptom ter s števii-nimi detajli in opremo, je eni> stavna hi dosledna modema arhitektura petdesetih let 20. stol. Re-prezentančnosl objekta, ki jo zahteva funkcija, pa je ustvarjena predvsem z izbin» bogatih materialov in s kvalitetnim oblikovanjem številnih detajlov.« In vse to so pri t)bnovi ohranili prav po priporočilu Dunje (íorišek. «Pogojevali smo, da se v celoti ohrani zu-uanjščina objekta oz. obnovi primarna podoba z enakimi malcria-li. nadalje funkcionalna dispozicija notraujščijíe ter prostorska in oblikovi^a celblemaUki, ki Je v komekaîu Hkomih In ňzualnih nmainofili za-golom loliko kotiflikina In sočna ko: mogoče lirihajajoče aprihko \r(>mi>. AMor Uro^ Poiočmk ja domačin, ki .se je po končanem siiidiju odločil, da se mie domov, v .^leško dolino. Je eden iz kvaliieine bere s'itiidentov l/i diphmanfov ljubljanske Akademi/e za likovno ameinojii Tokrai se mm Je prvič predmvil z večjo sumosiojno razsiavo, kije bila sestavljena Iz dwli deíov. Prvega - klasično slikarskega dela, v katerem se Je ukvarjal ,y čislo klasično modernistično sliko, v Kateri Je raziskoval oswivno likovno govorico banv, ploskve, rishe. madeža, strukture abstrakine kn^ine. teksîure nanosa Imrve, iilnic v formam slikovne /mrsiue in ostalega, kar pripada modernističnim alikam, ki smo Jih navajeni In nas ne na)'-dajajo $ sStralnm pred novim in nerazumljenim, Moderni sfična slika Je vsidrano 5e skorcti v nalo podzavest in i>ogosto nas ne gane več, ko Jo oiKtzuJemo. poslala Je del nakga vizualnega vsakdana. Je kos, ki ga srečamo na likovni razstavi, ali kos. ki postane del naïe dnevna sol>e. seveda če se (^ločimo, da Jo kupimo in postom kot omara, kot okmi v katero nalagamo swje vsakodnevne skrbi in dogodivščine. Moderfjistična In fH)stfnodernisiiČna slika se med saho razlikujeta po vsebini, ki Jo beremo, modernistična skoraj zavzame funkcijo ogledala, kamor projiciramo ss oje lastne vz^be in telle, postmodernisiično slika pa vzame vso strukturo maferni.'itlč-ni, vendarJe reč 0(i modemisiič?ie po svoji očitni vsebini, ki ne dopušča subjektivnega zrcaljenja posameznika/gledalc-a. 7udi na razstavi Vroša Potočnika sta omenjena dva dela postavljene razstave s sabo nosUa logiko modernističnega in postmoderni^ ličnega. Dru^ del razstave Je bil samostofna celota. seMavlJena iz t. i fotoslik: avtor Jih Je samostofno ten ninsko fîolmenoval in tudi teoretično razgradil, kar si. dragi bralci, lahko preberete tudi v katalogu. kije bil izdan ob razstavi. V glavnem, če nadaljujem čisto po domače - ^re za slike, ki so oblikoiwrno sestavljene Iz kolažnil' fotografi/, tud: fotografi/ iz ti.^kanih koledarjev, obravnavane kot nuklernlstična slika, torej čezfotoprinte na plastificirano platno .Mane klasično, z tnaterialniini slikarskimi mediji, kot so akrilne emulzije, voski in oHne barve. Postmodernistična struktura pa je folorealističnu ixnloba gozda, dreves. Jezera, suhega listja na tleh, ki strmo in Jasno podaja vsebina ki jo preberemo 'na prvo iogo '. Likovna modernistična vsebina postane drugotnega i>omena. Prostori likovnega raziskovanja pastanejo večplastni, si^ gre za realni fotografski prostor, likovfio imaginaren materialni in abstraktni iz-čiščen prostor Kako zdruiiti nove tehnologije in staro, klasično, dinozaversko slikarsko prakso? Vrohi Potočniku je zagotovo uspelo. Slike gozdov Smrekovca in Belih Vixlje ulovil v brezčasni medij univerzalne lepote stvarnega, jih oblikoval in nadgradil v unikatni avtorski poetiki pretanjenega mladega likovnega ustvarjalca. Leixito, kije okoli nas in smo Jo pozabili pogledati s srcem, je prinesel v urbani meSčan.skf prostor .\kozi medij ki ga lahko vgradimo kot zidak r pusto betonsko vsakdanjosi. Vendar pogosto tisto. kar je dobro, naleti na ovire straho/>etne kritike, ki ni spo.^îobnc doumeli tveganega fiOizku.sa k novemu in drugačnemu. Sveta slika Je lahko kot zlato tele, ki ga časnmo in malikujemo. /aposteno.)t z bleSčamtJo In/dicoitranjern o .'iubtilnih, abstraktnih. dialekilčfíih. semiotičnih In Še kakšnlit hudih remah nas odvr' ne od tistega, kar bi lahko bilo bistvo. Od podobe, ki jo gledamo, pa naj nam je všeč ali ne, konec koncev ostane le podoba, ki govori o tem, kaj srno videh ali kar Je videl avtor nek/e blizu nas ali daleč. Ali mu Je uspelo uloviti lepoto stvarnega sveta, jo ktit kumarice vložiti v steklen kozarec (umetniški izdelek) in kasneje pomuiili nekomu, da Jo uiye kot avtor sam na Hat mesta. Se\'eda pa tudi vloiene kumarice nekaj .stanejo In wletpska likovna zbirka če ko-maj čaka na itovo .sliko mladega, novega slikarja v d olini. Oglašujte na Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev. Pokličite 03/898 17 50 107,8 MHz R/Â\DajQKÛ ifU i/î\S®PDS03l Vabimo nove sodelavce - mlade. Glasbene novičke polne idej Časopisa in radijskih oddaj, v kaiercm lahko vsak bralcc in poslušalec najde nekaj /ase. za ce-mer stremimo mi. ne mua^ usivaijati $amo nekaj redno zaposlenih. V veliko pomoč so nam v pri-;dadevaûjib za bogatenje vsebine nasi /unanji sodelavci. Sirani Našega ćasa polog novinarjev bo-galijo s svojimi prispevki zdravniki, gozdarji, ekipa mladih, ki se podpisuje pod rubrike Iz žabje perspektive, Peta kobna. Savinjsko-saleska naveza posameziîem izvodu Časopisa je povprečno • skupaj / redno zaposlenimi novinaiji in zunanjim: sodelavci dopisniki od 50 davtlu$ence -16. maja bodo namreč nastopili v Križankah. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbof poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zma^valno skl^bo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dr^evno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30. 1. JOE COCKER'Hymn For My Soul 2. NATASHA BEDINGFIEU] -1 Wanna Have Your Babies 3. ViïTDRIO WITH NICOL£ SGHERZINGER OF PUSSYCAT DOLLS - You Are My Miracle 62-letni Joe Cocker, ki na glasbeni sceni vztraja ze dobrih Itk-rkJeset let je 30. marta objavil svoj najnovejši album z naslovom Hymn For My Soul. I\ia njegovem že tridesetem albumu lahko med drugim najdemo priredbe skladb nekaterih legendarnih izvajalcev knt sn Bob Dylan, Stevie Wonder. Ce-orge Harrison. John Fogerty. Solomon Burke in drugi. Naslovno skladbo z najnovejšega izdelka legendarnega pevca ste za pesem tedna na Radiu Velenje izbr^i vi. V r ■ ~ ' IfSTViCA m in Koncert naio ssaion vMC V soboto, 14- aprila, bo v Mla-diiiskeni cemru Velenje nastopila velenjska skupina naio ssaion. Začetki skupine sicer segajo že v leto 1999, domači glasbeni javnosti pa so postali znani po izidu prvenca nu media leta 2004. Istega leta so naio ssaion zmagali na mednarodnem natečaju Newco-mer 04 v (irazu, kar jim je odprlo vrata na tuje koncertne odre. Med drugim so v Avstriji nastopili mdi skupaj s slovUo Pink, bili prcdskupina finski Apocalyptici, skupaj / nemško zasedbu In Fx-iremo pa so naslopili na turneji po Nemčiji, Švici in Avsiriji, kjer so odigrali 23 koncertov pred skupno 50.000 ljudmi. Novembra 2005 je pri zalozbi Napalm Records izšel njihov drugi album ouL loud. Po krajSem oddihu se domači DU metalci vračajo na koncertne odre. tokrat v slovenske klube. Velenjski koncert skupine nain ssaion v Mladinskem centru se bo pričel ob 21.30 uri. Veliki rokometni žur Prihodnji petek, 20. apriJa, bo v velenjski Rdeči dvorani veliki rokometni žur, ki ga pripravlja div mači rt)komcim klub Gorenje. Na njem se bodo predstavila tri velika imena popularne glasbo s področja nekdanje skupile države: Vlado Kreslin. Psiliomodo Pop in Zabranjeno puSenje. Vlada Kreslina verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Glasbenik z obvUtljivo prekmursko du^o je v svoji desetleija dolgi karieri navdušil tako kritike kol občinstvo. Njegove skladbe so za svoje sprejeli mlajši in starejši poslušalci, na njegovih nastopih pa vedno virida enkratno, s čustvi nabito ozračje. Zagrebški Psibomodo Pop na čelu /. iki avtor, podpisal seje namreč pod pesem z naslovom Lost. Za Snoop Dogga prepovedan vstop vVeiiko Britanijo Snoop Dogg je moral odpovedati pet l^ucertov po Veliki Britaniji. na katerih je nameraval nas- topiti skupaj s še enim zvezdnikom hip hopa Diddyem. Vzrok IZ odpoved koncertov je bila prepoved vslopa v Veiiko Britarijo, ki so jo Snoop Doggu izrekle britanske oblasti. Domnevno je bil vzn)k zavrnitve vstopne vize pretep in nered, ki ga je pred n^i^eci povzročil s svojo ekipo na lenni-na lu britanskega letalskega pre-VJJznika British Airways. Organizatorji turneje so se sicer zelo trudili. da bi oblasti prepričali drugače. a jim na žalost ni uspelo. Najbolj razočarani so bili seveda oboževalci obeh raperjev v Londonu, Cardirfu. Manchesiru, Glasgowu in Nottinghamu, ki so ostali praznih rok. Socialno cuteci Jon Bon Jovi 45-lelni ameriški ročke r Jon B^m Jovi se je na svoj način socialno angažiral in v newyorškem Brooklyím na gradbišču poprijel za kladivo. V revni četrti Bedrord-Siu>'vesani znani glasbenik pt> maga pri gradnji eriergetsko varčne stanovanjske zgradbe. Običajno se glasbeniki, ki želijo pomagati revnim in socialno ogroženim, sicer odločajo /Ji nastope na dobrodehîih konccrtih ali za oblikovanje raznih skladov za ponoč prizadetim, Jon pa se je odločil za drugačno pomoč. Dve civilni združenji uanieravata s pomočjo Jona Bon Jovija opozorili javnost na projekt gradnje sociahiib stanovanj. Ko bodo zgradbe zgrajene, bodo stanovanja oddajali prebivalcem Brooklyua s podpovprečnimi dohodki. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku čas. Vrstni red v nedeljo. 8.4.2007 (št:724): I IGOR IN ZZ: Zakaj si tak štor 2. RUBIN: Glas vesti 3. TURBO ANGELS: S tabo grem v gmajno 4.VAMDROVa:PjdpčkouJouze 5. MODRIJANI: Nikotinska kriza 6. ÔJKl:7a »usedov Francelj 7. SIMON BELŠAK: Ml smo listi veseljaki B. MARJAN KOŠAN: Domači kraj 9. JOŽE ŠKOBERNE: Stari mlin tam ob potoku 10. STHAŠANA JOŽETA: Strašna Jožeta ...večna: vmw.radkivelenje.CQm »..Winn: www«radiovelenje. vaojem pa je eden od poiuikav opa/jl. da mu je med nogami švignila hiira »slvarca«, in o tem obvestil zaposlene. 11 so potnike poslali v hotel, 2 letala pa odstranili vso priljago. Glodavca. ki naj bi ga na letalo spusiil eden od potni-ki>v. so našli scle po vec koi šnrih urah zavzclcga iskanja. Potniki so končno poleteli prn\i cilju, mi^ka pa iii imela taksne sreče, saj je do živela bolj tragičen konec. Spomenik govedini će išccte izvirnega umeinika, vam bo gotovo všeč gospod iz Sarajeva, ki je v posmeh in opomin na obleganje mesta med letoma 1992 in 1995 i/delal spomenik koiueivirani govedini. Zlato konzervo, poslavljeno m meter visi>-kem marmonialem podstavku, so »hvaležni meScani Sarajeva« po-svelili mednarodni skupnosti. Bošnjaki ne morejo po/^blti, da so jim mednarodne onianî-/acije med vojno predpisale embargo na orožje, zaradi cesar so se težko branili, in jim namesto lega dostavljale govedino s preicčenim rokom uporabe. Dunja Blažević s centra za sodobno umetnost, ki seje domislila, da bi delo Neboj-se Seriča Sobe postavili v sredic če prestolnice, je dejala: »Naše sporočilo je jasno. Ljudje se /. gnusom spominjajo kon/erv Ikar, ki jih še /ivali niso hotele jesti. Spomenik je posmehljiv in zabaven, hkrail pa je tudi umetniško delo.« Zaprl se je v kokošjo kletko Hrvat Luka Oman se je /a 24 ur zaprl v kokoSjo kletko, da bi tako ljudi po/val, naj /a velikonočne praznike ne jedi> jajc. Oman, predsednik drui^tva Prijatelji živali je z nekaj somišljeniki lako želel op5V /oriti na nev/drŽTie razmere, v katerih naj bi živele kokosi, saj rejci gledajo le na čim vi^^i zaslužek. Kleiko je postal! kar v središče Zagreba, /ato ni nič čudnega, da se jc med pn)siov(Mjnim «ujetjiiš-tvom« zgodil manjši izgred, saj ga je neki moî^ld zacel obmetavati s palmi vrečo jajc. lina od aklivistk je sodržavljane, med katerimi se jih 88 odstotkov opredeljuje za katoličane. pt)zvala: kupujte in ne barvajte jajc, Će jih že morate imeti, si omislite lesena.* Psí na tečaju joge Američani imajo res nenavadne domislice, dt^kaz za to pa je zvezna država Washington, kjer lahko lastniki svoje pse vpišejo na tečaj joge. Ponudnik storitve The Seattle King County řlumane Society je prepričan, da joga deluje zelo pomirjajoče tako na ljudi kol na njihove štirinožce, še večji učinek pa doseže, če jo obiskujejo skupaj, Program je razvila učiieljica joge za ljudi Brenda Bryan in njegovo učinkovitost preizkusila na svojih mešancih Gusu in llonev. Nad rezultati je bila navdušena. lira skupne joge traja 40 minut, ob koncu tečaja» ko so na vrsti vaje za dihanje, pa se pričakuje, da pes in lasiuik skupaj zaspiia. Tečaj je dobil že velik krog navdu- šencev, zalo bn Brenda svojo dejavnost razširila tudi v New York, Los Angeles in Pittsburgh. Glavna zvezda -medvedek Knut Kosmati ali čisto goii, na dveh ali štirih majavih nogi-cah, brez zob-kov ali s pravimi čekani, vsi pa z iskrivim pogledom na svet okoli sebe. Vsi se verjetno strinjamo, da so živalski mladički v svoji plahosti, nerodnosti in radovednosti neverjetno prikupni. V zadnjem času je glavna zvezda nedvomno severni medvedek Knut, ki ga je mali Tosca zapustila, zato zdaj zanj skrbijo v berlinskem živalskem vrtu. Hranijo ga po steklenički, vrtijo mu Elvisa Presleyja in ua sploh z njim ravnajo človeško - celo preveč, svarijo nekateri strokovnjaki. A najbrž medvedku ni hudega- Nenazadnje je tudi super zvezda, saj si ga na dan ogleda okoli 15 tisoč obiskovalcev. Krsta za prstane Razvezana Američanka Jill Tesla je javnosti predstavila novo domislico. in siccr pogreb /a pro-padle zakone. Oblikovala je mini' aturno krsto za vse ločene pare. ki bi želeli pokopali svoje poročne prstane. Pojasnila je, da gre za p(jirditev kt>nca zaktma ter fi/ični in simbolni zaključek poglavja nekogaršnjega življenja. Ustano- vila je tudi podjcijcv ki poleg priprave omenjenega obreda na željo posameznih strank organizira še zabave za ločene pare. Gnezdo novorojencev Na Japonskem bodo iabko starši prvič v zgodovini pustili nezaželenega novorojenčka v tako imenovani sufrk(jini zibelki. V mestu Kumamoto na jugu Japonske so namreč uradno odobrili gnezdo novorojenčkov, kar z drugimi besedami predstavlja zibelka v katoliški bolnišnici. Zibelka je ogrevana in opremljena z alarmno napravo, ki se sproži, ko nekdo vanjo položi dojenčka. Pobuda prihaja iz vrst japonske <ípozÍ-cije Inje izraz kljubovanja konservativnemu premierju Shinzu Abeju, ki močno nasproiuje tej ideji. Zagovorniki predloga, med katerimi je tudi župan mesca Seis-hi Kovama. ki ne vidi pravnih razlogov za nasprotovanje, pa pravijo, da bi taksno ravnanje lahko pripomoglo k večji rodnosti, saj se nosečnice na Japonskem pogosto odločajo zji splav, za posvojitev pa se odločijo le redki. Sistem. ki izhaja iz srednjeveških časov, je prva oživila neka krščanska skupina v Nemčiji leta 1996. I .(tete & Dan zdravja v soboto je bil dao zdravja. Mnogi Sloven* ci smo ga počastili s primemo dozo šunke, jajc in drugih zdravih živil. Moc praznika Veliki teden je pokazal svojo moč. V veliki meri je združil našo koalicijo in opozicijo. A le glede predsedovanja Evropski uniji. Pa se to ne povsem brez* pogojno. Tako in drugaie Velika noč je največji praznik kristjanov in najmanj priljubljen praznik vegetarijancev. Premislek Ste slišali za podatek, da je skoraj polovica odraslih v Celjski regiji telesno nedejavnih. De* lodajalci bi se nad tem morali zamisliti. Peskovniki Po tem, kako se pogosto predstavljajo naši politiki^ so se očitno tudi mnogi od njih igrali v peskovnikih s »»težko« mivko. Ali se še i^jo. Rinka Solčavski svetniki so župana dali »na rln-ko«. Le en dan Na letošnjo veliko noč je biJ tudi velik dan za Rome. Slavili so svoj praznik. Potem je bilo spet vse po starem. Na delo! Gorenje bo v Šoštanju kmalu začelo graditi nove proizvodne dvorane. T\idi za sestavljanje vojaških večkolesnikov. Gorenje jih bo sestav« IjalO; če posel ne bo pogorel. Programiranje Naše srednje šole imajo tako veliko dobrih progtamov, pa vse manj miadlh, ki bi jih obiskovali. Ker doslej nismo imeli dobrih programov rojevanja. REPORTAŽA In res so pravi Zmagovalci! Lepa prireditev ob 20 letnici Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje - Erika Veršec dobitnica Priznanja župana MO Velenje za 10 letno uspešno vodenje univerze Velenje - V Domu kulture Velenje v cctrick /večer s simpa-lično prireditvijo <íbeležili 20 )el-nico ludi v slovcni^kem merilu zelo uspešne Univerze za trelje v^lvljenj^ko obdobje Velenje. V programu so predstavili številne krtîi^.ke univerze, velenjski župan Srečko Meh pa je na prireditvi podelil tudi priznanje Eriki Veršec, kije ireljo univerzo vodila kar diJset lel. To je hilo presenečenje, saj župati ponavadi lovrsliia priznanj« podeljuje oh občinskem prazniku. Vsekakor pa sije lirika, ki jo je novembra lani nasledila Marija Vrtacnik. prizjianje res zaslužila, saj je prav pod njenim vodslvom Andragoško društvo, katerega del je tudi univerzit, d(v živelo pravi razcvel. Prireditev (scenarij je pripravil Vlado Vrbič) so organizatorji po imenovali Zmagovalci. Da so to ludi v resnici, so pokazali s sini-paličaim programom prireditve, ki ga je oivoril ples treh gencracij - po 40 letih je na oder stopila plesna učiteljica Dragica \Uvec. v plesni točki Rdeča nit pa sta se ji na odru pridruj^ili liči Mna Mavec Kreiiker in vnukinja (1er Ni-nina hči) Zoja Krenker, /ame je bila točka prav ganljiva, verjamem pa. da tudi za vse ostale v polni dvorani. Naslednja sla na oder prišla oče in sin Jože in Joži Šalej, harmonikar in pianist. Seveda sta navduiiila! Povez<ïvalec programa Drago Sťme je skupaj s šiudenlko angleškega krožka Marijo Potočnik zreciiiral Samo en cvel. dolgoletna članica in mcntorica univerze Anica Podles-nik pa je ob spremljavi Marjana Marinška na cilrah prebrala črtice Kruti, odlomek iz ene od številnih knjig, izdane v okviru tretje univerze. Predstavili so se tudi osiveli koledniki, tokrat s plesi iz Štajerske, zapela sta odlična Irena Vrckovnlk in Simon Gorišek. pa Marica Vozlič in Jož« Lesikovar... Prireditev se je končala v stilu zmagovalcev, s pes-m^o Queenov We are the campions. Na odru smo ves čas lahko opazovali člane različnih krožkov pri ustvarjanju, svoje delo in izdelke pa so predstavili pa tudi v avli doma kulture. Prireditve seje ob kar nekaj gostih udeležil ludi župan Mesine občine Velenje Srečko Meh. kije » Dobitnica priznanja župana Enka Veršec Je tretjo univerzo uspešno vodila 10 let. Seveda še vedno rada pomaga. fn generacije plesalli iz družine Mavec - Krenker« Pfe« z naslovom Rdeča nit je bil pravganljiv, po pozdravnem govoru, v katerem se je zahvalil vsem, ki dolga leta pridno in uspeSno delajo na univerzi, izkoristil ta svečani div godek se za podelitev priznanja F.riki Veršec, T.rika je po sveča- Da se umetnišifi geni dedujejo, sat doiiaz tudlJoži in Jože Šaiej. Ja, tudi /larmofTfka in idavlr gresta odlično skupaji nem dogodku skromno komentirala, da ga je dobUa zalo, ker je imela dobre sodelavce. A dejstvo je, daje univerza prav pod njenim vodstvom doživela razcvet. Danes ima že več kot 800 studentov in blizu 60 različnih študijskih krožkov. Največ, kar daje. pa je nova vsebina življenja ljudi v tretjem življenjskem obdobju, ki sedaj končno najdejo čas za ustvarjanje. učenje in druženje z vrstniki. Morda je slednje v vse bolj odtujenem sveiu se najbolj pomembno! ■ Bojana Špegel Univerza, kjer je učenje užitek Velenje - t.ansko leto konec novembra je prevzela funkcijo predsednice Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. Pravi, da dela še ni spoznala do potankosti, ker je za to potreben čas. Pravi, da je delo izjemno zanimivo, vsak dan prinese kak nov dogodek, novo dožJveije. »To je živa materija, saj se učimo vsak dan sproti,« doda Marija Vriač-nik. pred upokojitvijo dolgoletna direktorica lilkroja, in nadaljuje: >^0b-krožiijo me izredno ustvarjalni, prijetni ljudje. Ciledc na to, da prihajam iz gospodarstva, kjer je bil prvi in edini zveličavni cilj profit, je zame to prijetno presenečenje. Tu vsi delajo v duhu pozitivnega, so liuma-nitamo naravnani, povezani z okoljem, kjer delujenn). /elo rada delam s temi ljudmi!«' / letošnjim študijskim letom. 20. po vrsti, so na univerzi zelo zadovoljni- »Imamo 58 krožkov, v njih pa preko î^Ofl študentov in študentk. Kar nekaj krožkov je novih. Res pa je. da v začetku maja končamo z letošnjim šolskim ieiom, jeseni pa ponovno začnemo. Ena od bolje sprejeiih no-vosii lett)s je nordijska hoja. ki je številčno obiskana, saj se ljudje zavedajo pomembnosti / _\ Predsednica t/m verze za tretje življenjsko obdobje Afarija VrtaČnik: "NaŠo dejavnost želimo Še razširiti, tudi teritorialno," zdravega načina živlienja. Uspešno krožek vodi dr. Janez Poles.* l'inanciranjc ^e vedno ni sistemsko urejeno, je pa dejstvo, da so v letih delovanja pridobili stalne spimzorje. ki jih nikoh ne pustijo na ce^ dilu. Prijavljajo pa se tudi na razpise Ministrstva za solstvo in spori, in to uspešno. Sanu) 13% udeležencev izobraževanja na »tretji univerzi*;, kot jo pogovorno imenujemo, je moških. »Še vedno v naše krožke večinoma Ik^-dijo ženske, z ustreznimi programi in novimi krožki bi radi to spremenili. Res si želim(\ da bi jih dobili več.« Še vedntj dajejri velik poudarek okP>glim mizam, sln)kovnim srečanjem, ekskurzijam. »V krožkih dopolnjujemo in sirimo znanja na področjih, kjer morda nismo imeh možnosti, ko smo bili delavno ^e aktivni. Prav je. da nova znanja preizkušamo tudi v praksi. Pred nedavnim smo bili povabljeni v Vnijačko Banjo na razstavo izdelkov ročnih del, kjer so nas zelo pohvalili. Tudi taki dogodki so potrditev več, da smo na pravi poti.« Doslej so univerztJ vodile same ženske in vsaka posebej je dala p dnjo besedo stroga strokovna komisija. Sicer pa sem zlato plaketo osvojil Ž£ na področnem tekmovanju (ïboislov, ki je bila vstopnica za državno, pred tem pa ludi na mednarodnem tekmovanju v Beo-giadUs Priložnost za osvojitev še kakšnega zavidanja vrednega pri-Ziianja se mi ponuja ludi na mednarodnem tekmovanju komornih skupin s harmoniko v mesecu maju.« Rozalija Pav&e: »Na državnem tekmovanju mladih glasbenikov sem bila prvič, tako da je bila to /SMMQ nova. a nadvse prijetna iz-kušrya, /a zlato plaketo v igranju na oboi imata zasluge tudi mentorica Tanja Mrsnjak Petrej m kore-petitor Nikolaj igličar. Uspešna sem bila že na mednarodnem tekmovanju v Beogradu, kjer sem bila prav taktî med dobitJiiki zlate pla- Aris Ve/iovec Rozalija Pavée Špela Pastirk Damjan Brcar kete. a vsak nastop je zgtjdba zase. Konkurenca na državnem tekmovanju je bila huda, saj smo na njem nastopili najboljši s predln>d-nega tekmovanja, zato mi je osvojena zlata plaketa še toliko bolj ljuba. Obiskujem drugi letnik umetniške gimnazije in nameravam igranje na oboo nadaljevali na Akademiji za glasbo.« Špela Pasfirkr«Na oboo igram sedem lei, namenjam pa ji še kaj več kol le prosti čas. Pred tremi leti sem že sodelovala ua državnem tekmovanju mladih glasbenikov. konkurenca na letošnjem je bila msmega leta starosti dalje in bom udarjal na črno bele tipke tudi v prihodnje. Prijavo za vpis sem namreč oddal na Akademiji za glasbo v Ljubljani, koncertna smer. Na dan poprečno vadim po dve uri, premalo. Za dosego zastavljenega cilja se bom moral bolj potruditi in zlata plaketa z letošnjega državnega tekmtrvanja mladih pianistov mi bo pri tem v veliko oporo.« B Tp 14 VI PIŠETE ««HjiS 12. aprila 2007 Zgodbe iz Šolskega nahrbtnika Pise: Marjan Marinšek Rože za tovarišico (33) Pituiirji snio že zelo zgodaj vedeli, daje najlepše in najcenejše darilo za tovarišico ob koncu šol-skci^a lela šopek T(yL Junija, ko sc je pouk kiîiical, je bilo na travniku dovoli cvclic, lako da smo sopck hiiro naredili. Tako je bilo doI^H leia. poicm je nekoč gostoval v Kozjem "Pevski zbor Oclrle operativne cone", ki ga je vodil R;îdt)-van Gobec, in vrli Kozjani so sc sp1.0 naprej Odred kozjanski« in nas za večne case proslavil, si je boljše rože zagotovo zaslužiJ. Tt>da kje jiJi dobili? Pri nas na vrtu smo imeli vsakovrstne rože, odJožcfovili palck. tulipanov, srčkov, zajčkov, lilij, os-trožnikov, hijacint. Marijinih ^oln-ćkov, binkostnic. salvij, goreče ljubezni. cinij, blumenšlajcrja, kapu-clnarictcr vse od begonij, M sij in pclargonij na oknih do turskUi nageljnov, mačic in večnega cvetja na gredah ob robu dvorišča. Na vrlu so rasle visoke vrtnice, ki so morale biti podprte s kolom, na katerem so bile nataknjene steklene buče raznih barv. V primerjavi z ostalimi vrtnimi ri>/ami so vrtnice veljale za boljše n)že, kijih ne more dobiti vsak. ZaU) so prišli po rože /Ji Gobca naravnost k nam, pokazali, katere vrtnice bi radi, in mama jim je z veseljem dala najlepše. Vsi v dvorani so videli, da je bil i^opek za Gobca zares lep in so videli tudi, da je to dobro, in sklenili so. da bodo tudi prihodnjič prišli po naše vrtnice. Mama je bila ponosna, da so izbrali njene rože za vse potrebe kraja, in nastala jc zelo lepa navada, da so potem /a vsako t1go prihajali k nam. Seveda! Cvetličarn ^c nismo poznali in nihče ni pomislil, da bi rože plačal. »Gospa, tiste vrtnice bi vzela, so še ravno prav v popkih, pa malo šlajerja ne bo nič škodilo,« je dejala tovarišica Samara, ko jc neki>č prišla po rože za Vanča, ki je bil prvi pr) partijsko pokopan. V lakih primerih je bila mama vedno gospa, nikdar lova risi ca. lîk In je rada dala niže za pokojnega Vanča, čeprav je bil po partijsko pokopan. Sčasoma seje začela zavedati, da no gre več tako naprej, da bi kar vsi hodili k nam po rožj», toda odreči ni mogla nikomur. (1m jc/iisluiila kak 'ro/jiaii prihod', se je skrila. »Dober dan. gospa!« seje glasil vašega vrta soji zelo všeč.« In spel je mama odrezala najlepše vrtnice. Će gre za tovarišico, pa res ne bo skoparila, saj je imela tudi sama v šoli tri sinove. Počasi so prišli iz vseh razredi>v za svoje učitelje, zlasti za lisie, ki so odhajali iz kraja, in na koncu šc za tajnika občine, tovariša Cepina, kije bil pnstuen na poslovilnem večtíru našega razreda. Potem so nekoč v K<î/jcm gostovali pilšianjski pevci. »Gospa, danes imamo v dvtv rani Pilštanjčane. Tako so Hcini! Pa sem si rekla, h gospe nadzor-Tiikovi bom šla in vzela en lep š<> pek za Rcgvatovo Dragico, ki jih je lako lepo naučila zapeti tisio Kaj doni sladkost se glasi.« Nekoč je pri nas gt^stoval Ljudski oder iz Celja z igro »Divji lovec«; Na našem vrtu so rasle rože za ves kraj pozdrav, ki je oznanjal, da je prišel po rože odločen tovariš, predsednik strelskega društva, ki ni poznal heca. Zato je mama takoj prišla iz skrivališča. »Bi lahk<ï dobil tiste vrtnice tam za tovarišico, kije zmagala na strelskih vajah?« Drugi so prišli po rA")že za proslavo ob 29. novembru, tretji za častnega gosta oa gasilski tekmi, četrti za predsednico AIT!» ki je dobila otroka, peti za okrasitev lun^ke kapelice v farni cerkvi, šesti za Egona Kun ej a in njegov komorni zbor. kije tudi gostoval v našem malem kraju, Pogubno je hilo, če so mamo ujeli na vrtu in ji emn stavno kazali, katere rože bi radi. »Joj» kako lepe rože imale!« je dejala gospa Pleterski in kazala na visoke bele lilije. »Prav te bi rada! Veste moja svakinja ima srebrno poneko, pa sem si rekla: nič ji ne bom kupila, ker ima vsega dovolj, nekaj pa ji moram vendarle dati in sem se spomnila na le vaše lilije, joj, kako so visoke in mííčne. Vse bi v/Ailaî« Ob koncu šolskega tela je bilo najhuje. ()trrelke. S predstavilvijo in stojnico so bili zadovoljni tako obiskiîvaici kot razstavljavci. V prihodnje se bo občina, kot pravijo, na podobnih sejmih predstavljala še pogosteje, /lelijo namreč, da bogaio kulturno dediščino mesta in okolice spoznajo tudi ostali prebivalci Slovenije. ■ mkp V Kulturno društvo Skale v Berlinu T 'Tvr rfr /e nekaj let je v članih mešanega pevskega zbora Skale llela zelja, da bi obiskali naše zdomce v Beriinu in jih s slovensko besedo in pesmijo spomnili na njihove korenine. Letos se nam je po dogovoru s tamkajšnjim /upnikom Di)rijem ta želja končno uresničila. Res je bila pot z avtobusom naporna in predvsem zelo dolga, a topel sprejem in nastanhev v Slo. venskem domu sta to kmalu odtehtala. Ogledali smo si mesto, njegove posamezne zjtameniiosti in ugotovili, da Berlin res ima zgodovino, da pa ga ne zamenjamo za Skale. V soboto /večer smo peli pri slovenski maši, nato pa pripravili program ob materinskem diievu. V njem smo sodelovali MePZ Škaic. recitatorji, igralci s šaljivimi točkami in ansambel bratov Avbreht, ki jc naše zdomce tako navdušil, da so jih povabili, da bi igrali na njihovem novoletnem praznovanju. Večerje minil v po-govr)ru s Slovenci v Berlinu, nekateri so šli z zabave drugo juiro direktno na avtobus. Polni vtisov in predvsem z dobrim obč u t kom za rad i na šega n a-stopa smo se vrnili v našo ljubo Slovenijo. ■ Eva Kumer Jernej Ovčjak: »Tebi ...« V avli Mestne občine Velenje je bila med 20. marcem in 04. aprilom letos odprla avtorska razstava z naslovom Tebi...«, kjer je svoja dela razstavljal Jernej Ovčjak, varovanec Varstveno delovnega centra SAŠA, iz enote Ježek Ve-lenje. Nejc, kol ga kličejo prijatelji, je doma iz Šoštanja. Zase pravi, da je rtyen marca, mi dodamo, da leta 1985. Pravi, daje prijazen fant, ki ima rad vse ljudi in se z njimi rad druži. Risati je začel ze kot zelo majhen. Najraje rise podobe iz narave, ki se prebuja pomladi. Pomladne risbe so polne bivali. kijih ima zelo rad. Zelti je nave/Jin na svojega mucka Tobija, ki ga večkrat upodobi. Varstveno delovni center SAŠA. enoto Ježek Velenje oN iskuje od leta 2004. Tlidi v ccniru se trudimo ohranjali in razvijati njegov lalent. Naslov razstave je bil »1 liBI,,.«. Posvetil jo je tebi in je vesel, da sprejemaš njegovo drugačnost in drugačen pogled na umetnost. Posvetil jo je tudi mami. vib njenem materinskem prazniku. Ob tej priložnosti ji je želel povedali, da jo ima zelo rad. Rad pa ima tudi očeta, brata Mateja, omo, dedija in vse svoje bližnje. Bil je velik dan za Nejca. bil pa je tudi velik dan za vse nas, ki smo razstavo pripravljali z njim in zanj. In izjive-nela je, kolje bila mišljena - TEBI... ■ Darja Fišer v SREDISCU Tina na Evropskem vrhu mladih v Rimu je Slovenijo na prireditvi "Tvoja Evropa - tvoja prihodnost" predstavljala tudi Velenjčanka Tina Felicijan Rim • Velerye • V mcsccu februarju 5[a Mladinski svel Velenje In MlHdinski svci Slovenije v regiiv nalnem mullimedijskeni centru Kunigunda organiziri^la javno Iri-huiio lîa temo Tvoja Lvropa • tvoja prihodnost. Velenje je goslilo prvo raspravu ad štirih ra/prav po Sloveniji, na katerih so predvsem mladi razpravljajo o vi/iji prihodnosti livrope. Javne tribune so namenjene tudi mobilizaciji mladih pri razvoju ř;vn>pske unije, /ato s:> na vseh štirih razpravah po Sloveniji skupaj izbrali štiri mlade, ki so Izkazali oziroma pokazali velik interes in široko znanje na tem področju. Izbrane osebe so se udeležilo obletnice podpisa Rimske pogodbe v Rimu 24. in 25, marca 2007, kije potekal pod naslovom »Ivoja Fvropa -tvoja prihodnosi«, V Rini jc i/Velenja odila na oblclnico podpisa pogodbe Tina Felicijan. dijakinja ginmazije Velenje, kije ludi aktivna prostovoljka Mladinskega centra Velenje. Tino so izbrali na javni tribuni v Velenju takratni govorci javne tribune, in sicer Nii-hael Brejc, poslanec evropskega parlamenta, Vlagdalena Šverc, državna sekretarka na Ministrstvu 78 šolstvo in spori. Peier Matja-šic, podpredsednik jri' Europe, hi Srečko Meh. župana Mestne občine Velenje. »Simbolično smo obnovili Rimsko pogodbo« »Od 23. i}o 25. marca se je v Rimu zbralo več kot 200 mladih državljanov lîvropske unije. Pred 50 leti, 25. marca leta 1957Je sedem evropskih držav podpisalo Rimsko pogodbo, s katero so se zavezale k tesnemu sodelovanju bi povezovanju držav v Evropi. Mladi delegati smo se v Rimu zbrali, da bi simbolično obnovili Rimsko pogodbo in izrazili svoja pričakovanja in zahteve od lîvropske unije. 50. obletnico Lv-ropske unije smo praznt)vali skupaj z mnt)gimi gosli in govorniki. Med drugimi so polno dvorano mladih nagovorili Hans - (ierl Pottering, predsednik livrop-skega parlamenta, Margot Wall-strom, podpredsednica Evropske ki>niisjjc. J g<íče zato. ker so nasprotovali volji pcščice samodržcev? Zgodovina bo dala odgovore. Verictno tudi na lega, zakaj je v okolici Vukovarja še vedno toliko tabel z napisi »velika opasnost od mina«? Tam so nekoč bila polja z žitom, ki so hranila ludi krvi žejne ljudi. Tiste, kateri so te mine polagali v zemljo - z namenom, da nekomu ški:dujejo. ■ Z.Z. Veterani o uporabi prenovljenega programa Zveza veteranov vojne za Slovenijo so pred nedavnim v veler\jski knjižnici v centru Nova organizirala seminar o uporabi prenovljenega programa, imenovanega ZVVS člansko 2". ki ga uporabljajo Območna združenja veteranov vojne za Slovenijo za vodenje članske evidence. Program je unikat na področju delovanja društev v republiki Sloveniji. Seminarja seje od 55 Območnih združenj ZWS udeležilo 24 predstavnikov Območnih združenj. ki so v območnih zdrii/enjih zadolženi za urejanje veteranske evidence. Ravno v teh dneh je število članov in članic preseglo šte- vilo 25.500, ki imajo status veterana vojne za Slovenijo, in dobrih 45.000 posameznikov, v kar so vključeni tudi predstavniki iz policijskih vrst. ■ Z.Z. Vilo Mayer bodo obnovili Del srecjstev za obnovo zagotovljenih v proračunu - Dela naj bi končali do konca leta 2008 - osrednje mesto Napotnikovi zbirki M/iena Krstić • Pianinc Šoštanj - V začetku aprila se je v Šoštanju sestala projektna skupina, ki bo bdela nad prenovo Mayerieve vile z vrtom. Skupino seslavljajo strokovnjaki s področja umetnosti, zgodovine, arhitekture in predstavniki Občine Šoštanj, ki bodo v pomoč arhitektom pri pn)graniski umestitvi zbirk v vile Mayer. Občina namerava v vili urediti muzej s postavitvijo treh različnih stalnih zbirk. Osrednje mesto bi pripadlo stalni muzejski zbirki del kiparja Ivana Napotnikc. katerih lasi niča je Občina Šoštanj, program pa bi temeljil ludi na delih liktivne zbirke iz lakoimem>vane Napoiniki)Vc galerije. V njçi bi Jobila svoj prostor ludi kulturno-zgodovinska zbirka /voneta Čebula, del vite bi bil namenjen spominu na družino Mayer, osrednja dvorana pa je predvidena /a protokolarne oziroma kulturne prireditve. V vili bodo nasIi svoj prostor tudi eksponati bogate zapuščine Alojza Kojca s področja vrtnarstva. Projekt je nastajal kar nekaj časa. zelo luč za izvedbo del pajc občina dobila, ko so :vvetniki potrdili prf)jeki obnove. Premiva bo poiekalii po korakih, saj bodo skušali vrl čim bolj verodostojno rekonstruirati po njegovi ledanji podobi. Na podlagi lega je Občina Šoštanj podpirala pogodbo za izdelavo P()D in PZl projektne dokumeniacije kot osnovnega dokunienia, s katerim so se dela lahko začela. Del sredstev za obnovo. ki bo predvidoma trajala do konca prihodnjega lela^ je zagtiov-lienih v proračunu občine. Ta pa s projektom kandidira tudi na razpisih ministrstva za kulturo 1er razpisih za sofinanciranje obnove kulturne dedi^ine li evropskih strukturnih skladov. ■ Mayerjeva vila. tako poimen'Cociail party« ob latino glasbi. Mladinsk center je bil poln mladine, kije preizkušala o ile, ki smo si jih zamislih študentje: Cioska. Veseli Martin. KŠŠr Cociail. Študntski... Sestavine? Ah te pa naj ostanejo skrivnosi, saj bomo lovrsino zabavo goiovo še kdaj ponovili, Koîiec marca smo bih tudi športniki, saj smo v šmarSki tehwadnici izvedli že tradicionalni turnir na male gole. Prijavili se jc 12 ekip, najbolj uspešna pa je bila Prizma v sestavi Matjaž Podgoršek. Iztok Centrih in Primož Kugler, najboljši pa je po ogorčeiicm boju za kralja strelcev posta. Bojan Hostie. Čeprav smo že v drugem delu študentskega leta. ni nikoli prepozno, da ne bi krstili še naših brucev. To bomo storili na petek trinajstega in zato vsi listi, ki niste preveč vraževerni, vabljeni 13.4.2007 v pHîstore MC-ja na brucovanje in zabavo s skupino Fly Spoon. V aprilu nas čaka še delovno-čistilna akcija, za nagrado pa bomo študente na praznik Dan upora proti okupatorju popeljali na izlet v neznam>. Studenije ter listi, ki ste to /a bili, in listi, ki lo šele boste, vabljeno torej v našo družbo, družbo Kluba študentov šmarške faro! ■ »"H'j^ Juhuhu; bazen je tu! Po Šestih mesecih zamude vendarle dočakali razširitev in prenovo pokritega bazena v Velenju - Vrednost naložbe za zdaj dosegla 1,6 milijona evrov - Največja pridobitev bazen z višjo temperaturo vode ter zraka Tatjana Podgoršek FotografUa Stane Vovk Velenje. 10. aprila • Nh přilož-noslni slovesnosii (pí>pesiril[ so jo uCcnci velenjske glasbene ^ole in mladi plavale) so velenjski žu-paij Sr«ko Meh, laCas najboljša plavalka Plavalnega kluba Velenje Nina Drok ter direktor Spon no rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje Marjan Klepec prerezali olvoritveni irak ra/širjene^a in obnovljenega pokritega ba/ena v Velenju. Končnega obračuna ie niso opravili, je pa do sedaj nalo/ba stala dobrih 1,6 milijona evrov. (ilavnino do narja je /.agoiovila Mesena občina Velenje iz proračunov. Na novinarski konferenci pred olvorilvijo je Srećko Meh dejal, da je razširjen in obnovljen pokrili ba/en eden redkih objekt<»v. ki so ga obnovili od strehe do taK tudi zunanjo okolico. Sodi med vitalne objekte na področju šporlno-rckrealivne dejavnosti, njegove obnove pa so se lotili glede na izdelan prednostni vrsini red. ^/elim si, da bi ba/en /a/jvc{ ki)t načrtujemo, da bi ga občani in občanke sprejeli ter nje» govo nekoliko pestrci^ko igrišče, avtobusna postaja ,..) proti severu.« Po njegovih besedah bodo /aradi tolikšne zamude zaračunali izvajalcu gradbenih del penale v visini 10 odstotkov od vrednosti pb otvoritvi razširjenega in obnovljenega pokritega bazena pi>tcka leden odriih vrat. Trajal bo do sobole, 14. aprila. Aktivnosti trajajo od 10. do 22. ure. Ob tej priložnosti pa so pripra-vih vodne delavnice za otroke .3. in 4. razredov osnovnih šol. šolo plavanja za otroke (td 6. do 12. leta, učenje plavanja otrok s posebnimi potrebami, plavanje za dojenčke, za nosečnice, veterane, invalide, vodno košarko. Cooperjev test za vse, možno pa si je ogledati tudi treninge najboljših plavalcev Plavalnega kluba Velenje. lenje in nadaljeval: *Velik bazen, v katerem trenirajo naši plavalci, sicer ni doživel sprememb. So pa za nas pomembne garderobe, nines, z izvedbo plavalnih tečajev v manjšem bazenu pa si obetamo kakšen evro več v klubski blagajni.« Primožič je še povedal, da so od lanskega oktobra do oiv^^ ritve delovali v izrednih razmerah, saj so 5X naj obet avnej Jih plavalcev vozili dvakrat na dan na treninge v Celje, zadnji čas pa tudi na Kavne na Koroškem. Kljub lemu so dosegli izredne rezultate. s katerimi se uvrščajo med prvih pot najboljših plavalnih klubov v Sloveniji. Zahvalil se je staršem plavalcev za pomoč pri tem in Mestni občini Velenje, ki je iz občinskega proračuna pokrila stroške prevozov in najem bazenov. '11 so znašali od 4500 do 4700 evrov na mesec. Primožič je še povedal, da seje plavalna nepismenost v osnovnih šolah v zadnjih letih precej izboljšala, česar pa ne bi mogel irditi za starejše občane in občanke. »Ju-huhu, bazen je tu pa bomo velenjski plavalci dejali še z večjim za-dovš3\jega po kal nega turn i rj a. Pokalno tekmovanje pač ima drv ločene posebnosti. No. ne glede na to igralce, mene in tudi vse člane kluba v Velenju zanima samti prvo mesto. Mislim, da smt) sposobni pokazati vrhunsko igro in ga osvojili, kar bi nam gotovo zagotovilo psihološko trdnost moštva, ki bi nam tlakovala pot še do naslova v državnem prvenstvu.« Borut Papež, Ireiier Krke: y>Cc bi nam pred len>šnjo tekmovalno sezona dejal, da se bomo uvrstili na fmalni turnir, bi mu odvrnil, da sanja, ima vročino ali kaj drugega. V športu se dogajajo čude/j in naša uvrstitev med štiri najboljša moštva v pokalu je bil čudež. Gfjrenje? Moramo bili realni in si nalili čistega vina. Gorenje je absolutni favorit. Kar lahko storimo, je to, da proii Gorenju damo vse od sebe in se slovenski rokometni javnosti pokažemo v čim boljši luči. Naš glavni cilj pa je še vedno vrnitev v prvf> ligo.« Miro Požun, trener Gorer^a: Vsem ekipam moram najprej čestitali za uvrsiiiev na finalni del. Res smo morda mi imeli najlažjo pot. Vsi so se morali zelo potruditi, da so izločili svoje naspro- tnike. Toda tudi mi smo odšli v Kr^ko proti tamkajšnjemu članu L B lige zelo motivirani, saj je pred tem izločilo dva prvoligaša, Ne da bi nasprotnika podcenjevali, a se vidimo že v finalu, tam pa tudi Celjane. Zavedamo se. da mnogi .Salečani pričakujejo, da bomo v finalu premagali Pivovarno t.aško. Ne skrivam, to je tudi naša želja, hkrati pa vem, da bo to zelo težko. Vsakdo, ki pozna slovenski rcfkomei, ve, iz kakšnega testa so igralci teg« kluba, kako je c)rganiziran ... Ne sme pa si domišljati, da bo za zmago proti Krki že dovolj, da sc pojavimo na igrišču. Tudi proti njim moramo zaigrali zelo motivirano in dobro, da si ne bi polomili /.ob že pred finalom. Žal nas pestijo težave. Najbolj zaskrbljujoča je poškodba Pavla Baskima, ki ima strgano kolensko križno vez. Ni še bil na magneini resonanci, vendar dva testa, ki jih je opravilo priznani ortoped Mai-jaž Sajovic. skoraj zanesljiv o kažeta, da bo moral na poseg kolena. To ni naša edina težava. Že deset dni Branko Bedckovič ne strelja na gol. Na pripravah v Po- reču si je namreč poškodoval ramo, Upam, da bo do sobote vendarie minila neprijetna bolečina, Težave ima ludi Luka Do-belšek, saj si ji na zadnji tekmi spet poškodoval komolec, gre za staro poškodbo, liidi Aien Blaže-vičscše ni vrni) (d^) torka. op. p.) s kvalifikacij hrvaške mladinske reprezentance. Ni imel sreče. Po granolomu zoba so mu na zadnji tekmi šc zlomili zob ... Vse te težave od nas še toliko bolj zahtevajo, da na turniriu damo vse od sebe. pokažemo najboljšo igro in poskušamo zadovoljiti naše zveste navijače. Ce bomo uspeli osvojiti pokal, bimio seveda /x)lo srečni, če ne ..., pa bomo naspro-iniku športno čtístitali.« Velenjski rokometaši bod<' nedvomno imeli veliko podporo v svojih navijačih, čeprav bo v dvorani gi)lovo tudi veliko celjskih. Zalo bo v nedeljo vsekakor zanimiv tudi 'dvoboj' velenjskih in celjskih ljubiteljev rokometa, kdo bo glasnejši, kdo bo bolj ponesel svoje rokomelaše k naslovu pokalnega prvaka? Kljub težavam, kijih ima Miro Požun, pa v Velenju živi prepričanje, da Sobota, ol) 17.30. Celje PL-Trimo, ob 20. uri. Ciorenje • Krka, Nedela, ob 14.30 uri. tekma za 3. me Slo. ob 17.30. tekma za 1. mesto. so domači v psihološki predniv sli glede na to, da so bili v letošnjem prvenstvu obakrat bi)ljši od pivovarjeni. Da je njihov motiv, ko jim nasproti stoji celjsko moštvo, izreden, pa se tako ali tako ve. Nagradno žrebanje RK Ciorenje bo v nedeljo izvedel še nagradno žrebanje, v katerem bodo sodelovali vsi kupci vstopnic za tekme pokala in tisti, ki bodo sodelovali v SMS nagradni igri. (îencralni pokrovitelj kluba družba Cjorcnje je prispevala prvi nagradi, hladilnik Gorenje Kameleon z rokometnim motivom in DVD predvajalnik, pa tudi drugih lepih nagrad ne bo manjkalo. ■ vos SPORT IN REKREACIJA Elektra Esotech še preseneča Poraz z Unionom Olimpijo - Na Kodeljevem ugnali Geoplina Slovana - Sinoči Loka kava, v soboto v Šoštanju Zlatorog s Ireni: zmagami in enim samim porazom košarkarji 1'lekirc lîsotecha iiadaijujcjo i izvri^lnimi prcdsuvami v li^j /a prvaka. Po prvih Ilirih krogih, kn so jih po vrsli čakali flclios, Alpos. Union Olimpija ill (ieoplin Slovan» nihče ni pričakoval. Ua bodo cclo na drugem inesiu prvcnstvcTie le-slvicc, lik /a nepora/ena Union Olimpijo. ki je v Sošunju gosto-VHla minulo sredo. jiiSlanjčani so sc ludi proii dr-/.avnini prvakom dohro horili iji v zaOciku se nekako držali korak z njimi. Ka/.položen Je bil predvsem Aleš Kune, ki je že v prvem polčasu dosegel 20 ločk, a si je Žc na /ačelku drugega dela priigraj sliri osebne napake, lako da ga je La/ić moral p<ïklicaU na klop. Njegovo iidsoinnsi so igralci Uni-ona Olimpije znali izkorisiiii, razliko hiiro povišali in jo bre^. več- jih težav zadržali do konca srečanja. Kljub dejstvu, da si je hiiro nabral osebne napake, pa je bil Kune najbt)jiši igralec za gostitelje - dosegel je 26 točk, tem pa d^v dal šc devci skokov. Ljubljančani so tako ostali edina neporažena ekipa lige prvaka. Kljub pora/u s 64 ; 81 je hi) po tekmi trener košarkarjev iilektre Ilsotecha zadovoljen: »Z mnsivoni Un i < ma Olimpije se celoino tekmo cmh stavni) nismo zmogli kosali. Sem icr ija smo resda ritem narekovali ludi mj, a iluzorno hi bilo pričakovali, da bi nam to uspevalo ves čas. Kljub vsemu sem na svoje lanlc ponosen, saj so piîkazali pravi prisiop, hkrali pa je jasno, da so še vedno v izvrslni formi, /daj je nasa glavna naloga, da la ostane ua visoki ravni čim več časa. Za konec bi Ljubljančanom še čestital /a zmago.« V soboto pa je Llekira Fsfjtecb gostt)vala pri drugi ljubljanski ekipi, torej na Kodeljevem pri Geoplinu Slovanu. / izvrstno predstavo so Šošianjčani po zmagi nad Heliosom v prvem krogu uspeli dobili skalp se enega slovenskega predstavnika lige NLB ABA, Srečanje je bilo izjemno i/j;načeno. bolje pa so ga začeli gostje iz So^ianja. Plina iji so si lako prvo prednost priigrali sele v začetku drugega polčasa, ko so povedli s : .^3, vendar se koî^arkarji Llektre Lsotecha niso dali, razigral se je Jersin. ki je v drugem delu dosegel 16 točk (• skupno 18). tako da so Ši^stanj-čani nekoliko presenetljivo, a zasluženo slavili na Kodeljevem. La/ič po tekmi ni skrival zadovoljstva in ni skoparil s pohvalami na račun svojih igralcev: Nova enkratna predstava mojih k(išarkarjcv, /a katero jini lahko le čestitam, /nova In znova dokazujejo. da so prava 'klapa', da imamo v ekipi odlično atmosfero in da so v fenomenalni formi. Tokrat je odltíčila pametna in racionalna igra v napadu in dejstvo, da smo že tretjič v ligi UPC Tele-mach za prvaka lekmece «ipuslili pod mejo 70 točk. Obramba je delo celotne ekipe in lu bi se enkrat poudaril pravega aioštve-nega duha, ki vlada v naši ekipi.« Mogoče se težjo tekmo, kot je bila v soboto na Kt^deljern, so ko-î^arkaiji llektre Ilsoiecha Igrali sinoči. ko so v Šoštanju gi>slili Loko kavo, ki v ligi za prvaka še ni zmagala, /e v soboto pa v So stanj prihaja /lai^^rog iz Laškega, kije v prvih štirih krogih premagal Alposa in Krko ter izgubil pnjti [leliosu in Unionu Olimpiji. Tekme si še naprej sledijo v 'peklenskem' ritmu sreda-sobtHa, tako da že v sredo Šoštanjčani potujejo v Novo mesto. Po štirih odigranih krogih (do konca jih je ie deset) so Si)stanj-čani na izvrstnem iretjem mestu. To pa je tudi se mesto, ki bi v prihodnji se/oni Llektri Lsotcchu zagotavljalo nastope v ligi NLB, saj se vanjo uvrstijo prve tri ekipe p jih sla se v petek najprej pomerili lileklra in Union Olimpija, boljima je bila slednja, ki se je z zmago : 59 zanesljivo uvrstila v finale. V drugem po i fina I u pa je /latorog ugnal ekipo Geoplina Slovana z 7S : 66. V tekmi za trelje mesto med dcmiačo Eleklro in Geopli-nom Slovanom, ki je sledila v nedeljo. je bilo kakšnih 300 gledal- cev pnca i/jemno zannnivcmu m napetemu dvoboju, ki seje odločil !^elc v podaljšku, v katerem so nekaj več sreče inieli Ljubljančani in tako 'maščevali' poraz njihove članske ekipe prav proti I'lektri dan prej. Ekipa Geoplina Slovana seje iato> veselila tretjega mesta. V velikem finalu pa so nato košar- ka iji i/ l.askega premagali Union Olimpijo s : 74 in se torej ves^^ lili naslova državnih prvakov. Končni vrstru red: L /latorog, 2. Union Olimpija, 3. Geoplin Slovan. 4. Tlektra. Kadeti Clektre so že s samo uvrstitvijo na ta zaključni lurnir dosegli izjemen uspeh, klub pa se je izkazal tudi z odlično organizacijo tumiija. Ob koncu so nagradili ludi najbtjljse - najboljši strelec in igralec je poslal Laščan Cia-i per Kos, v najboljšo peterko zaključnega turnlija pa je bil uvrščen ludi igralec Elektre Brane Le kič, ■ r. Rehar, foto: D. TonMi Nov Rudarjev poraz S tekmami 19. kroga v 2. ligi začeli zadnji del prvenstva - Velenjski drugoligaš za mesto navzdol • V soboto v Velenju Krško /.a pravt) senzacijo je pgami. Tako Rudarjev trener Lrvin Pol-ovsak. ki je po 9. krogu zamenjal Romana Frangesa. tudi po 19. krogu ostaja pri skromnih dveh zmagah. Skupaj so nogometaši Rudarja doslej v letošnjem prvenstvu zmagah Ic pel krat, od tega trikrat pod v(îdsivom prejšnjega trenerja. Po novem porazu so zdrknili na osmo mesto, za njimi pa sta trenutno le še Mura in Dravinja. V soboto bo Rudar gostil Krško, s kaierim so v letošnjem prvenstvu obakrai i/gubili. Rudarjevi navijači pričakujejo, da se bo Polovšak na lej tekmi po zmagah vendarle izenačil s prejšnjijn trenerjem. Najvišja zmaga v sezoni po nepričakovanem porazu v lokakiem derbiju s celjskim GP Šampionom 17. krogu so se nogo-melaši .Smarina zj^csli nad nogometaši Oploinice. Gledalci so na lekmi neenakovrednih nasprotnikov videli kapico zadetkov, domači pa so zmagali z 8 : 0. Vseje bdo skoraj že odločeno v prvih peinajsiih minutah, ko je na semaforju pisalo 3 : O, ob polčasu pa že 5 : 0. Gostje se niso mogli enakovredno kosati l domačini, ki kljub visokemu izidu še niso pokazali vsega, kar znajo. Preostanek tekme so gosi iielji odigrali rutinsko in zaslu- ženo visiîko zmagali. Še brez spomladanske zmage šoštanjčani ostajajo še naprej brez zmage v spomladanskem delu . Gostili so Ormož, po zanimivi le krni. na kateri so gledalci videli prav tako veliko slevilo golov, sta se tekmeca razšla z neodločenim izidom : 3. Domači so z goloma Adnana Varmaza in Nikola Buiajiča že po dobrih dvajsetih minutah vodili z 2: 0. Do pi^lčasa so gostje znižali na I : 2. Že v prvih minutah nadaljevanja so Šoštanjčani z golom Primoža Kurnika znova ušli za dva gola. Vendar to ni bilo za popoln izkupiček, saj je Ormož sredi drugega polčasa znižal na 2 : 3. nekaj minut pred koncem tekme pa izenačil. v osreduji tekmi tega kroga pa so /reče pred svojimi gledalci premagale Rogaško in jo prehitele na prvenstveni lestvici. ■ vos 7S NA KRATKO Prvi turnir v judu za pokal Velenja v Velenju je bil prvi judo turnir za pokal Velenja. Uspeh turnirja je bila tudi mednarodna udeležba. Tekmovanja so se udeležile ekipe Iz Ukrajine, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Gledalci so si lahko ogledali judo boje v najmlajših kategorijah, v katerih se mladi pt>merijo s prilagojenimi pravili in se judo igrajo. Re/uhati velenjskih judoisiov: mlajši dečki: 1. mesto Aljaž Slat-nar. 3. Anže Pušnik. /an l.uka Šumečki, Uro$ Meh ui Jaka Re-ponj; pn mlaših dekhcah je bila druga Aleksandra Melanšek. Starejše deklice: Ana Šušleršič. 3. ?^iva Vlahíivič in Urška Kok. V skupni razvrstitvi so prvi pokaj Velenja osvi>jili tekmovalci judo kluba koroški Holding iz Slovenj Gradca, drugo mesto je pripadlo domači ekipi, tretji so bili tekmovalci iz Bežigrada. Prvi in tretji v državi Za velenjskinî smučarsko skakalnim kluNnii je ena najuspešnejših sezon, kar so ga ustanovili pred več kol pol stolelja. Tako so bili v nordijski kombinaciji najboljši, v skupnem seštevku skoki in nordijske kombinacije pa tretji, in sicer za Kranjem in ljubi-jano. kjer deluje večje število profesionalnih trenerjev, v SSK Velenje pa irije amaterji, in sicer Igor Jelen, Luka Ograjensek in Viktor Čepel ni k- Med posamezniki pa so se najbtilj izkazali Robert fIrgota. Anže Obreza. Cxašper Berbn, Marjan Jelenko. Urh Krajnčan, Matevž Samec in Vid Vrhovnik. Klub bo imel juiri (v peiek) ob 17.00 uri v prostorih hoiela Paka volilno skupščino. Nanjo vabi poleg članov ludi vse nekdanje skakalce in druge ljubitelje skokov. SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v klub. več o klubu pa si lahko ogledajo na spletni strani skljump-ve-lenje.si/ssk. Dobro so se odrezali Tekmovalci taekwondo kluba Skala so se pred nedavnim v Pulju udeležili 5. mednarodnega odprtega prvenstva v taek-svondoju. Maloštevilna ekipa se je odlično odrezala. Uroš Rupreht je z zmago v formah (črni pas I. dan) in drugim mestom v borbah postal najbtiljši mladinec lekmtwanja. Borut Sobota je med dečki osvojil dve iretji mesti (forme, rdeči pas in borbe, -50kg). Treije mesto v formah pa je osvojil tudi Denis Ninič (mladinci, modri pas). Tako so igrali Liga UPC Telemach - liga za prvalca 3. krog Elektra Esotech • Union Olimpija 64:81 (16:20,17:20,14:21,17:20) Bdktra Esatedi: Ručigaj 8. Kune 26. Nedeljković 6. Jersin 7. Vidovic 4. Čmer 2. Ličdnovsky2. Mihalič9 4, krog Geoplin Slovan • Elektra Esotech 71:82 Elektra Esotech: Rucigaj 9. Kune 17. Nedeljković H, Jersin 18. Vidović 8. Ltčar-tovskv4. Mihaliè12 Vrstra red: 1 Union Olimpija 8,2. Heliûs Don^aie. 3. Ele^ra Esaiech oba po 1.4 Zlatorog. 5. Qdoplin Slovan. 6. Krka vsi po 6.7 Alpos Šentjur, 8. bka kava oba po 4. 2. SNL, 19. krog Izidi Krsků Mura 053:2, livar Dravinja 1. D. Zagorja-TinaxŠenčur O ; O.Triglav • Mar 2.0.Bonííika-Aluminij 0:1. Rudar: Bručar. S. Jahić (od 79. Ljubanič). JgseniČnik. Mijatović, Kraljevič. Hankie. Ho* jnik {ûd 70. IbrahimoviČ). Trií ko víc. Grbić. Mujaković, Agić (od 64. Omladić); trener: Ervin Polovlak: Vfstra fed: 1. Bonifika 38.2. Livar 33.3. Krsko 31.4Triglav 29.5. Zagorje 25.6. Šenćur 25.7 Aluminij 21.8. Rudar 20.9. Mura 05 20.10. Dravinja 19. 20. krog: sobola, 14. apiila. ob 18. uri: Rudar • Krsko. Štajerska nogometna liga 18. krog Izidi 18. kroga: Ger9Čja vas Linuksped- Bi^rica4:0, Tahnobm Petica Šentilj Jarenina 0. i Mons Claudius-Gel Power Šampion 1 : IPeca Jurovski Dol 4:3. Šmartno 1928 • Oplotnico 8:0 (5:0) Igfđli so: Pusovnik. Funtek. Volk. Vasič, Veldr. FilipoviĆ ( ugiei}. Podgoršek. Jelen {Skornlak ). Podbražnik. AndriČ ( Plesnik}. Šunko Streld Podbteznik 3. Andrič 2. Filipovič. Volk. Kugler: tren&r: Peter Irman. ioštonj • Ormož 3:3 íoštonj - Holermous Onnož< 3.3(2:19 Šoštanj: Foršlner. A. Jahlć. Geghić. Bovha. Koca. Bulsjič. RedziĆ. Vaimaz. Kondič |od 63. Stojaković). Spasojevič. Kurnik (od 85. Barćić); trener: Faik Koca. Slreioi za Šešlanj: Varmaz. Bulaiič. Kurnik. Vrstru red: 1. Šmartno 36.2. Zreča 33.3. GIC Grajanje Rogaška 33.4. Šentilj Jarenina 30.5. Holermous Ormož 25.6. Gersčja vas Uniikipad 25.7 Gat Power Šampion 24.8. Jurovski Dol 22.9. Peca 20,10. Bistrica 20.11. Šoštanj 20,12. Mons Claudius 17.13. Oplotnica 15. U.Iahnotim Pesnica 13. 19. krog. 14. apiila. ob 16.30: Peca • Šoštanj. 15. aprila. Jurovski Dol • Šmartno... lat ski'îdh je iskala zdravniški) pomoč v Zdravstveni postaji v Šoštanju. ICršileljici bodo (ali pa so že) policisll izdali plačilni nalog. Lažna prijova v sredo, 4. aprila, ponoči, so vclenjsla policisii. po obvestilu, ki so ga prejeli z OKC ("elje, šli v Bele Vode. Tam naj bi močno pijanega moškega preiepel znanec. Izkazalo pa seje. daje bila prijava neresnična, zalo so mu izdali plačilni nalog. Kokain in hasis v petek. 6. aprila, zvečer») na Cesti na jezero mlajšemu nio« škemu zasegli zavoj s kokai- nom, še enemu, ludl mlademu, pa črn mošnjiček s hašišem. Ugriznil ga je nemški ovcor v ponedeljek, 9, aprila, popoldan je pri stanovanjski hiši v Podkraju nemški ovčar ugriznil 7-leinega fanta. Dogodek je policistom prijavil oče. Lastnika psa bodo predlagali v p<>-slopck. Pretepenega prepeljoH v bolnišnice v ponedeljek, 9, aprila, so šli policisti v dežurno ambulanto zdravstvenega doma Velenje, kjer je iskal zdravniško pomoč mlajši moški, ki ga je pmtepel znanec in ga pri tem lako hudo poškodoval, da so ga zaradi poškodb morali prepeljati v cclj-sko bolrîismco. Policisti o dejanju še zbirajo obvestila. vozilom so ga odpeljali v bolnišnico v Celje. Odnesli 12 računalnikov Žalec, 7, aprila - V noči na sobol i) je bilo vlomljeno v trgovino z računalniško opremo v Žalcu, od koder so iKznanci odtujili dvanajst prenosnih računalnikov. Cimolna škoda, ki sojo povzročili lastniku, znaša 7.000 evrov. S šfirikolesnikom se je prevrnil Gorenje, 6. aprila - V petek pi> poldne fm 'jç voznik nercgisirira-ncga motornega kolesa, Štirikoles-nika. zaradi neprilagojene hitrosti, prevrnil v vasi Cîorenje. Voznik je pri tem utrpel lažje telesne poškodbe. V lokal zunaj obratovalnega (asa Šoštanj. Ljubno ob Savinji. 5. aprila - V n(Ki na četrtek so policisti zabeležili dva vloma v gostinska lokala. V Šoštanju lastnik pogreša menjalni denar in cigarete, i/, lokala v Ljubnem ob Savinji pa je neznanec íídnesel već različnih alkoholnih pijač. Trčenje pri podvozu Velenje, 8. aprila - V nedeljo dopoldan so policisti obravnavali prometno nesrečo na Preloškl cesti. pri podvozu. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v drug osebni avlo. V irčenju sta se vtjznik in sopotnica lažje lelcsno poškodovala. Vozilo pristalo na strehi V petek. M. je ob 20.51 prišlo do silovitega trčenja dveh osebnih vozi! na Tomšičevi cesti v Velenju, pri čemer se je od vozil seje po Irku prevrnilo na streho. Gasilci PCrD Velenje so pomagali poškodiv vani osebi iz vozila, odklopili akumulatorja na obeh vozilih 1er nudili pomoč z razsvetljavo na kraju nesreče, v kateri so bile štiri osebe poško dovane. Višina materialne škode na vldne se je huda prometna nesreča pripetila v Šm a rinem ob Paki. 13-letni otrok je vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri Velikega Vrha proii Malemu Vrhu. Izven naselja Mali Vrh jev desnem nepreglednem ovinku zapeljal na sa»dinsilnico rdeče barve in aluminijasti lestev, dolgo 9 metrov. V sredt), 4. aprila, je v trgovini s čevlji La Scarpa na Rudarski cesti neznanec ukradel tri pare cev* Ijev in zbe/.al. Prodajalka, ki je Slekla za njim, mu je uspela Iztrgali dva para. z enim pa mu je uspelo pobegnili. Zvečer so se piv licisii na Šaleški cesti srečali z mlajšim moškim, znanim sioril-cem kaznivih dejanj, ki je imel pri sebi več steklenic vodke, suho salamo In gel za lase. Vse to je malo pred tem ukradel v Mercatorje-vem Standardu. V četrtek. 5. aprila, so obravnavali vlom v kava bar Podhod na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju. Neznanec je odnesel službe m ^ denarnico z menjalnim denarjem \n nekaj zavojčkov cigaret. V peCek, 6. aprila, dopoldan jez ograjenega območja družbe Fori na Preloški cesti storilec odnesel okoli 160 kilogramov odpadne aluminijaste pločevijie. Storilca so pri delu pc^sncle kamere video nadzora, kar bo policistom v pcv moč pri raziskavi kaznivega dejanja. V ponedeljek. 9. aprila zvečer, pa je vlomilcu zmanjkalo cigaret. Ponje seje napotil v Delov kiosk na Trg mladosli. Odnesle je dve kanonski škatli cigarel ra/ličnih znamk in večje število škailic s polic. Iz avtomobila na Jenkovi cesii v Velenju je ncznanec odnesel večjo količino žganih pijač, lastnika je oškodoval za vsaj 2.000 evrov. Ponoči pa so obravnavali še vlom v hišo na Splitski cesti. Neznanec je prciskal in přemetal prostore, odšel pa s L300 evri. Vredno pohvale v četriek, 5. aprila, dopoldan, je občan prinesel policistom mobilni telefon znamke Siemens A55. lemno me(: leilna pnieum prosiKii^iiia Bik od M.4. do 20*5. pQL'nlS[^arlllJœfâs^l)ůl^kwwfllIJHÍavlé^^rillHlrasntJN^ Vpa a liQsis rnnrali [)n?r>RU. (la sic si ys naln^di v^likri pru^f: I^ktt tn^n ni^tíj ^ liosfô bnljii poskrhelr ;a svnjB zdravja Drèro vi3Sie. la ? niini m vsu laku kot hi riinralt) biu. pâ su vs^^nn i/o^bats ohi^íi ^víravriki. Ka^u (Ei, d» tokrat k^r s^ino od s^^hy ne ba mt\r\. ^ain ne orií^aiii). ns. ds imaie ogmmnn dalá. a Djdiln bo r^mln jinčakaii. tc re ^le. (Ja cbleMû, Srcorpa ste rarlnic ^ takn dnicjaCni. da va» skonal ne [VET^^vnajo ve^ tyiil vaSi h^ibli^ii. Dvojckq od 21.5. do Prpra/Tiini ďc bosLu rnnogi i/kmsíili ^ pnpřřWR fispn/ofiispks itisw, kn si ťD ^fc P^^l' P'^vt malf puùinice. S partni^ern busta /(Nila III1Ù in somrhku pamaijala pnsvT|i vgsu n /tno^osulL To vaiiia bo dalu ui ' ^r rw pniei ta/imsia se bosta, kot ^ diigo na Na iinanůiHii pakoCjj m veCH/mayarwpíBlu^TOmpaiifikolikniiiarijéa.Pg/inpovaíiknvit vibosto \e rezali, kar se ba rešiíi dafa iiakuj) |ia raie le riialo oéýilt m ii pravi tas. t^ier. k í|h prťakuei£. bcRti« dobili šrIr ôvnKkajisdnov.lMUjiakniLkogabQStBtudi riailidj puirebrjvali. R«k od 22.6. do 22.7. ^^^^^^ Vsak flai bosiř ís ;iijiíhi (M, ila se ilíiíaviti dan in fia sa vsaj nt^n posvBQiB ii)di sdji in svqiiii iRÍfaiii i^dnnor m\Iiq sicer pn ism pomagal, pruv v$°ga pa iw bo fnoryú rtatuddi nariis^lr] vas, Potein » varn nbsta porun. a linanîïto ^sln tispRŠcn teticn, Upanjo, da bo knialti bd^, bo itíoatfe akn ^ev pnbodrpn ^dnu /agntovn pa pred ištekan apnia. ss bovss (tmio tak/L k(A ste s npab ptinirsliti le v sanjali. Nikar ns boiiits ^altsmi. Če bodo taki us^, ki vas bodo obkrožali. Pcirntadiu? dm i/kcrstitfl ?» sviije dniin pnàJt|R. Lev od 23.7. do 23.8. ^^^^^^ Karsal|iiWBnskiqa/(vii(ii|aiiis,bfBWbrp^pnpumb.7vK vediitjlvjii vaiif biiÍD r^klnrjiic. A kj puil pogujtirti, da baste kuriûn /^ï pnsiii^Q snï! m ne le rdAHi. V leti b(Eis kinàin pn/inli d^ vas rinii'i prt vat vprašani o J^emii m r^agovsni smslii dď li to latiko bilo h^a Dotim vcsia ^^^^^ le prvi koTdk tuga slanja ndkritpogovffl, V sliifti bo fM ra^c^ti niiai ic spora/iDif». s paruu?|t2in pa bnsta niot^ia natanfn^pn^viD prsviîa lyra PnCiika \mip. àvdj. ninrtb (do pmvi?^^ Praiiřá) pa r¥)r!>ibtD/8 svr^e tida Kar dnbm vnste. Au^ napnr varn je odvrć. Devica od 24.8. do 23.0« ^ Nit hosffi spall na krvonkab nokega uspeha, anip^ se boste ^ v ttih lincli Jnuli áM fWů^i (wtviga, Kom^io bo prŠRl ko se bo to pomalo udi na vašem Jp bani^nem raàinii,S3| bost? svqe hnanř^ie lukr^nspravik na pravu riiesia Dnnar ^jf seveda ne ho padel i naba. rtrkrio varr bo plaftal. kar vain bi mm\ h /davnai, ^^^^ Pn/natliJ. ib boste po^sj la^iu dihali, 7iiantj je. rla sie ^rujilliiM. polerf tega pa /Ttate obrniti vsak tolar, ki ga drjUui. A rMn a\ i^cirritiiikov vas bi v Uih dneh riioàio /!^l]ai m vr bosit^ nsssdli. Ker re bn prehuria bosie kniahi pii;abili. Cakaiu m initi^irvjlfj skrlii. Tehtnico od 24.9. do 23.10. Budite bijij ci|)tirni2>tiâii. Ilejstvo si^ da («^ivav ïaM'. naaiiejan obr?/. duša ^e fťika] (si%s kn^j. In \ji /araik riekriga rid vdših bli^jiíi. ki se je maSď v res nepniuin sutuauji. Barli iii mu poniagsli. pa mm\£ kaku bi to izpeljali, &t ni3 boste nanidili ^ va^e/mEsk Vi^Asih je tjobn} doli^ opa/ovair od Sirani m niCkai okirpi^ii, saj se stvan rtii^no najbolje upel|e|o bn^./ posn» dovaiija ui^tih Spinli. Cs so li Cusivuno vptnteoi. Tná ndknt fioguvnr lai tnkrat no lio rnšil ts^av. Poskusiu; se ^anmiiti i delom, ki ya iniaii^ rHd^ Škorpijon od 24.10. do 22.11. ^^^^^ DhIa bosia nifi v tái poníÍHdfiih riwh, ko bo narava kï knúafa po lam, ría ^ li/ivaip v njiřoih teporii. nn bo /inaniknln. ?3Í. \m\\ ga bosui ngrornrin. vmns ^JP^ pa bo pcsegia §8 višja sifa. h ho ?al kar nebtj nai!mhr djmila na ^m. K srňŮ ^^nÇ S8 bo vs ^e rb pntiorblika i?tálo lakn. da ne t» ročnarabe. S partn^iioi hr^ta nimlara/míilišL*n(^nBSpofaňrmsři:abosiiitp^kn2aŽivelin3na^^ íiodnist bo třiko fjletiaij. is pmteklosi fii ra^i^. tear pu se ^avsdate le vi. partner pa na. Pcnr ablo na družinski shrsd v/emite rusno. ^ijjauia ni rn^ta. Sfrelec od 23.11. do 21.12. Prve dni nasledr^sga ifdria ss bo na vas /grnila knpii;3 dogmkov. b jim sariii r^ bcste kos. Splt^ k?r si bosie želeli pomuCi ustih, ki bodo po svoie kov» iê dngoE^p. Nikar pa ne jKrnliite ^atlsivij prt^več neresna kot ka^e. savani /m /^tjdu. da nc buste dubâi, kar si ^Qie. A le. Ce ne bosie dovolj previdni. Gosta ^^^^^ Ir v ORkai dnoti prcfnl^ ^pJo dobro nfMcn. Url sii:;i sr vam lin i;ikti| odvalil ve tik ksiieiL V \\\ÍKM ^ niî^ nrjvt^ga. sii»r pa ti^ja mu ne priôaki^eie. Iako kol le. je àsio l^o. SarijHr iti pa vam vsserc niin^e ne innre preptivsdati. Koxoro9 od 22.12. do 20.1. ^^^^^ to iiSfeit host, kaj íl!bti!nainta,řfevítfnskrTííntíre|B tako kw res pTEliâaie nasveta dnigih m ss bqist. káobcrío na va§e ravnarin toa^rab m k varil v?likf)pai0fi\^QpiiiMi/mav8rir neb ^kciik^^ pili dogai^u luá nqniomc srv;ïi. ki ih rt lahko prwi^aii. In iosq írvuino dnj^ia vain.Gbiskba pii^kinan. parc najbot ^en.Bo pa nrm'o. h bo pn^ ? r^tii, inbkn lupla Vodnar od 21.1. do 19.2. Znašli ss lifBie na knřiSii m poi/eb. Ne bo se m\ íahko fllrsttti. 9 vrív àde se (as luá, is buste vi^deli. da je uiUo^ilsv i^va. vas bo stala jUjk liko ^vtsv iri tiidi denaija. Vet kotstsraàjnali. Zćttn bosiií^HČeíi boli suskali Jg^T pč^s (O ^ bdj gierlati ra vsak e^j. Mnr^gf bndo to narnis rsAiriiKli. Do pniau^l y jâv7na 10 cpasu ko: da se |ih izogibate. Im hniin potei.síí mwaie tudi ?ivřii. in 9 privolu vijC krii nić.Sicer vam tud inatsnalne dobrina kmalu ne liodo viJt^ dovdj srsčn. kj jo éî^iK ÎB nekaj \mm in pred fAiii, pa si jih 23i6kaiel Ribi od 20.2. do 20.3. ?ťlRii SI bnsle src^nia 7 i&koin. vam h^lj? ne bo imisiiiLMa. Dohro veste rM. SI laga ne pn/nate, flenar /adnjû í!3Sb nu gre lalAo od V3^. ludi ram. kfrbi radi vsem dolgovom niliad^n m ?a6ili^rvetiv^HÍissvrijirnunia^no5' uni, 1 »lu^alja sg v» i i /na kinaliisisnti. saj bopnln^icsilHkononríia. da brste rvmâfiali o V(ii> /artol^iiv!. ^adnii indni sn hili ifiri napomp, ?ato je res skrajn ta. rla so orSoi^iid a nekai prosuli dni í^ íbukIí |ih iirste preirvsli kar riofiia. Tarn stB tako sknrai n!^ [njjM. SpUi. scris. In laga naio ne bo n^aiikaln. Nagradna križanka Hotel Razgoršek Ura în krava Dva kriminalca sta sedela v zaporu. Eden je sedel ?aradi tatvine ure. drugi pa je ukradel kravo nekemu kmetu. Večkrat dr^evno sta se td-kDle zabdvdia: "Koliko je ura?" je vprašal tisti, ki je ukradel kravo. "Čas za malžar mu je odgovoril tat Uf6. Prometna nesre» "živela sta k)eaInd ženska in idealen moški. Srečala sta se. njuna zveza je bila idealna in poročila sta se.Ponskaje bila Ideaha. Prav tako je bilo idealno njuno zakor>sko življenje. Neko nevihtiio noč je idealni zakonski par potoval z avtom po nevarni. ovinkasti in spolzki cesti. Ob mbu ceste sta opazila, da ima nekdo okvaro na vozilu in ker sta bila idealna, sta ustavila rn ugotovila, da ob avtu stoji Božiček z vrečami polnimi daril. Ker je rTwral Božiček tD noč obiskati k veliko otnsk. sta ga, ker sta bila idealna, vzela v svoj avto. Skoraj so prispeli do mesta, kjer bi moral Božiček razdeliti darila, ko je avto nenadoma zače! poplesavati po cesti zletel s ceste in udaril v drevo. Prometna nesrečo je preživel saiDo eden. Kdo je bil to?" To je bi^ idealna ženska. Ta je bila edina, ki sploh obstaja. Vsak ve. da Božičkov in idealnih moških spk)h ni!" Za ženske je šala končana, ritoški pa naj berejo naprej. "Ker Božičkov in idealnih moških ni. je torej morala biti za volanom idealna ženska. Zdaj veste, zakaj je pnšio do nesreče!" Stari Ug 33, Velenje Telefon: 03 898 36 30.8983632 Fax: 03 898 36 72 e-mail: hotelrdzgor$ek@siol.net www.hotelrazgGrsek.si www. hot eirazgorsdk.com Restov racija Hofela ftagzgoršek vas vabi vsak don, od 7. do 23. ure vse dni vfednu« Hotel Razgorš^ se nahaja pod velenjskim grad^ v Starem Velenju. Do nedavnega so ga poznali le izbrani, danes pa odpira vrata vsakomur, ki uživa v dobri hrani, prijetnem okotju in pnlazni postrežbi. V restavraciji vas bodo postregli z i^ vrstno in izbrano pcK^udbo in vini priznanih vinog^dnikov. Vsak dan vas vabijo na okusne malice, kosila ali jedi po naročilu, ob nedeljah pa pripravljajo za vas nedeljska kosila. Prijetna restavracija za nepozabno doživetje v dvoje, za pogostitev večjih skupin ob raznih družinskih slavjih (krst. birma, obhajilo .), praznovanje obletnic in drugih praznikov in uspehov. Ob prihodu lepega vremena vas vabijo tudi na teraso pred hotelom, kjer se boste sprostili ob raznoliki ponudbi naših kav. Restovrocija Hotela Razgoršek - prijozen kroj za prijazne ljudi. Rešeno kraanko [xišijite najkasneje do 23. aprila na naslov: NAŠ CAS. d.o.o.. Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "Hotel Razgoršek«. Izžrebali bomo tri nagrade: nedeljska kosila za dve osebi. Razlika "Kakšna je razlika med poročenim in neporočenim moškim?" "Neporočeni moSki ima rad vse ženske, poročeni pa ene ženske ne mara." Garderoba Hišnik je v šoli uredil garderobo in nad obešalniki namestil napis: "Za profesorje." Ma sled nji dan je bil pod napisom pnpis: 'Tukaj lahko obesrte tudi plašče." Zgodilo se je ... Q od 13. do 19. aprila 13. nii^lega travna 1919 ob 4. pDpoIdnc je Pevsko in bralno društvo Šaleški zvon iz Velenja v gledališki dvorani hotela gospe Vasle v Šoštanju v prid Sokahkcga doma v Šo slanju zadnjič ponovilo nadvse uspelo ljudsko igro s pet-jecî v 4. dejanjih "Naša k.ri", kijo jc napisni Fran Šaleški Finžgar; leta 1995 je 13. aprila v Šo-šlanju izšla prva številka Srv ^tanjskega lista; v času dekla racijsktiga gibanja je prii^lo ludi do ra/.nih incidentov. 14. aprila Í91Xje skupina slovenskih faniov in deklet pred odhodom vlaka iz Šoštanja proti Celju zapela petiem »»Ilcj, Slovani« in Se uekaj sloveûskilî pesmi, kar jc razburilo skupino nasprt»-i niko v Slovence v. Po besed» nem spopadu so Nemci in ncmčurji s kamcryem obme- tavali vlak, koje la odhajal s šostanjskega kolodvora ter razbili več šip in eno po-tnic/3g 7 vcítil ll.^G Gnn/je.ponoviicv 13.00 Puru^íls. šporí. vrem? 13.16 ^ařninio?nova.l3/?n la^B Pifapililja 16.00 PoroCtla, (iffïmei 16.10 Uusm 16.-10 KI|ukm;sslroh0,?6/76 IB.OS NtJvadnihna.Muni. (lim 16.20 ínajsiášala U.On fVnvo. ŠpofL vTřiriio 1/.3G JcViltQ m ylasTio IB.lb Duhovni uutp 1B.30 Aeb^nje neii>l]rc8 IB.'IO PollC3| Cri risanka 19.00 OnRvnik. vremi?. §prjri MilijonHr/Jmoni 20.55 Icdnik 77.00 Ûènevi, im. Vffifnii 23.00 Kniiga msni; bnga 73.20 Glasbeni vfOar Dnhwni iJtiip ri1.36 Dnsvnik D7.05 rBl«a,4/16 [13.10 IwiM SLOVENUA 2 Q630 Inlokanaf 09.00 TVprudajd Q9.30 /abavdi inlokarial nJlO Ivftforiajfl 11,30 QlfoSbiníokínal 17.30 Zabavni inirjkariRl 14.20 Ivintdaja M.50 Nuamirtnal^vapiSčal, riokutd. uddaia 16.40 Labin ni 1B.30 MD^aik im MtBtDVI IS.OO Potopila 13.05 Glashnni spomini / nonsnni Kopitarjem 19.00 Zijlâstninsplesorr 70.00 Ceéka, dokutu, oddaja 70.3S í^rigotrisi ćijulin.puk»la Ueifa. pranas 23.^5 V noči velike poplava, noři^ki (V Nim 01,16 Souih (i3ík. 14/)4 ni.35 Pel\mvmjim.iial. Iilrn 02.55 Onsvnik^HriiBiskaiv 03.70 Iniokanal pop DB.bO 21 ur. ponovHBv 0/.45 Mn^i^n ?draviÍo. iiaii. 0B.3P) rVLfUsrnili&iiat^rca, nad. 09.30 Ovojno 10.20 TVpratisía 10.50 NwspnloMostnari. 11.40 Meukíoiljivusico, nad. 12.4b JarnieGlivBrkuNašfjlansiii 13.40 IVprodsia 14,10 RickiUko 16.Q6 hl&uMjivosme. nad. 16.05 í^ovapnln^nosLnad. l/.flG DvQ|fto>ivj|ert|e, nad. 17.55 74 lir 18.00 NtfusmiljsiiAsmH. nad. 19.00 71 ur 20.00 Trenia 7145 Wakraiu/íoCina. nan. 72.40 74ur;v8CBr 73.00 7vB/d»nasGííiSáj, rian. 73.55 [Juak ùjmnbila. dakum. (iddaia 00.55 ?n\m\\i nan. Olib 24 ur. ponovilnv Q7.25 fVi3!ÍT)a psnorariid © 09.00 Mtri iiiiro. inlorniaiivna odda la: na dana^nii dan. juiranic novice s^deospotflneva. juira njiyosi. ples>ni koraki, knlFdar pnrediiev 10.3b Qdprmprna Odsdfan{8.pnnn ťilQV pogovora 1135 VidíjO$[irji dnava 11.40 POPCORN giasbynand/iaja. goslie: Kalam an 14.00 Viiíiiosm, r^hvBSiila 16.30 Kni^arka.posnřiit^kifiknui^ain roy : GeapJm Slovan IB.OO RagionaltM! novine 18.05 K a rka. pns nelRk l£kin e E ifaPsoiachiTCGltika Kava 19.40 Viiiaospr)i dneva 19.20 Videosiranl. obvesiila 20.00 Skrbimo^a2diav|e:2aposlova n|R irrvalidov v praksi, potjovor 71,00 Riigionainfi novice 71.05 ÍVa^a tvropa, i/nbra^evalna oii daia 21-30 VfiùarsTla^D./abavni^lasbs nakoniakma oridaia,3. IV nirría 22.45 I/ orldaie Dûluo juuQ. iriíormn- livoa oddaja, potiriviit^v G0.70 Vidsostram. obvosiila PETEK, 13* aprila SLOVENUA 1 0;,00 Poničila 0/,0b Dobro iiiiro 08JÍ0 Pofoííla 08.05 Drabrojjuro 09,00 Poroi^fla OSilb Babarnan. 00.30 Nova družina, dokiiiii. lihl 09/b Lnajsfaiola 10.16 íivaiski vru? §kadic8.14/26 10.40 Oddaja ^aoirnkR 11.1Q Jasno in glasni) 11.66 Miliionar'^ Janasoni 13,00 Pomirila, ipuri, vreine 13.25 Duhovni uuip 13.40 Ro^iarinka in limíjanka. 9/16 14.26 Sfuvtíoskí uinnkj 15.00 Porni^da 15.10 Mijsiovi lS.4b babar. nan. 16,10 I; pnpoine Lorbe 1/.00 NoviciivrnniH» §po(t 1/.30 (laliAovIsidokurn. oddaja 17.45 NajVPt|B?gradbNv/DA.7/7 10.40 ^elejčki. risanka 18.45 hijsaPspa.nsanka 10.00 Dnevnik, vrcnu, ^pQil 19.55 7ačniiro znova. 14/70 20.30 Na/dfsvje! 27J10 Uílnmvi. špoíL vremn 73.00 Palriočriikíub 00.70 Najvc(^jD/graribBv7DA,7/7 01.10 Dnevnik, ponovilav 01.46 1tltíss,6/16 02.45 Iniokanal SLOVENUA 2 0Ë.30 Inlokéinal 08Í0 Iv prodaja 09.00 Zabavni iniokanal 10.15 Tv prodaja 10.45 Glasbeni spomini ; Ônrcsorii KofiilHrjeni 11 Kaíeiíícskop 17.30 Iv prodaja 13.00 Spr.deie.spi. »mer. him 14.46 Mu/alk 15.40 ŠpnriSp«,8/10 18.10 7dajl oddaja ;a ra/gibi^rio^i VllKt^iii 16.35 Mostovi 17.10 Lesivica na drugi^m 18,00 i^foi^iia 10J]b Pnmrnki mo/aik 16.3b ^ludeniska 10,00 nnfgnprstnn:a.2/4 20,00 /gQdhaofi«s.l/2 20.55 VroCisiol 2160 Pamoyraiska?ve?a. Iranc.lilm 23ÍIS Zgodbi! vsakdanje nnrnsii, i'^š* ki film 00.55 DnKvnik^aniRji^ketv 01.70 Iniokanal pop 06.55 74 ur 07.^ i^uusniil]i:ria srca. nad. 06.45 Dvo|fíQ 7ivlionje. nad. 09.35 IVpfOfiaja 10.05 Nova pnloJnnsi, nad. 10.55 Nuukrodjivo ate, nad. 11.66 IrcdjR 13.40 IVjïQdaja 14.10 flit;kilffkti 1505 NHtikrotljivo s(cs. nad. 1CD5 Ncn/apriloinusi, nad. 17.00 Dvojno življenje, nad. 17.66 74ur vriima 18i)0 Nrusmiljana $rf;8. nad. 19.00 74 ur 20J30 V/smi ali pusti 21.00 007 -QdarÊndosmm arnpr.í. 23.10 74urmíBr 23,30 Pod íupo pravice, nan. 00.25 lliiri IIImrigi,amer, [lim 07.20 74ijr.pDnovilfiv 03,20 Mtapanuram« SOBOTA, 14. aprila © 00.00 Dobro luiro. mlnrmaiivna odda la: na ďana&nii dan. iLiir^njs novioB, víd^ospoidnciva. |e;i kovnn (noj/nank». iiitraiiji rjosL video larča. koledar pnrediLcv 10,35 KoSaika.posnciskiteLlRk Ira Isoieíi : TCG loka Kava 17.05 Vidiiospoi dneva 12.10 Knšarí;a,pnsneU!k tekme/laio rni) : Genphn Slovan 14.00 Videos (ram. nimljla 18X0 Mi§ mat ouoSk? uddaia 18.40 Rsqionalnc novnie 18.45 Qi^kH, aklivirai se. i^obraicvalni lilm, pot)oviU3v l.dela 19.15 ViřÍBCspoLdneva 10.20 Vitleosuani. obvësiila 20J]0 Naša Lvnjpa,i/obr3^. odd. 20.20 Regionalno novice 20.25 Videospot dneva 70.30 Panel polka, oddaj» / narod no/abavnn glasbo, gosyc: m sambel bratov PnljanSok 21,30 Vredno jesiopiti mm. doki) menianiH nrldaia. 3. TV mrtía. Slovrnski euingr^lski mo/iq Liubijiina Rmc^bno in n^po uebno, 2. del 22II0 CmuhrfozBnucm 27,40 I/oddajfi Oobro jutio 00.10 Vabimo k obludu 00.16 Videos irai u, ol)vesLila SLOVENUA 1 06,10 Um 08.15 Udmevi 07.00 /rjudbni/Skofike 07.30 l/p(^otnelnrh^:bodic£ 0/.60 Nova diuiina. dokům, film 08,06 MalR siva celica, kv^? 08.60 Mi;naoia.3/17 00.15 Pli;k.ni/(v.iilm in.46 PnlnofiMiklub 12.00 lodník 13.00 PorQćila,žpari, vremR 13.1b i)ntko. 6. uddaia 14.06 Umori po alffti^di, any. Iilm 15.66 Vrtiljak 18,00 Driiiina.tosmomi 16.16 Imuka 16.26 Glasbeni gosi 1630 0^iva(ihinl|udflh.LvMaribnr 16.60 IpraABC l/.OO rt)ročila,§prjrl, vrKme 17.16 U^are 17.20 Vniljak 17.26 riirisiMia 17.36 Mladoporočenci 17.45 Navnii 18.00 Karaoko 1B.70 Absuloino 16.76 Asociacije 16.40 Fifi incvmli^niki, nsanka 19.00 PnHvnik. vreme, iport 10.66 /fanilaska 21.00 [in bar 22.06 Poro&la.iporl, vr^me 22.40 Sopránoví. 4/21 23.40 IMOonava. ^anskihlm 01.10 OniMtik 01.26 lelssa.C/16 02.30 intokanal SLOVENUA 2 06.30 intnkanal 07.00 Tvproilaja 07.30 Skoiíčas 07.40 ZQlavona7abavu 08.06 TskiDa. debatna odddja 08.66 Vmeisiol 00.46 Tarča 11.16 Pnmnrski mwaik 11.45 Šludsniska 12.06 Zgodba Q nas, 1/2 12-66 Iv prodaja 13.76 Zdaj!. rjrlda)a?8 razgibano il 13.66 SP v ^oiim gmmasuki, pronos 17.26 Valiinjij: polMt^ slov. pokala v rnkomelij(M), Trimr^-telje Piv. i aško. pranre 70.00 Globus 70.36 Slovenski nidga/in 21.00 lli&a rkihriv. koprodukc. Iilm 73.20 Vrtiliak 01.70 Obsodba. 5/B 02.15 Onmik/ariieiskii IV 07.40 Iniokanal pop 07.30 Tvprodaja 08.00 Hr3iaKoal^k,nb. serija 08.10 Bombaški, ns. s(tri|a 08.20 Mt;] iitali poni. ris. senja 08.60 l^tarP5l8i.ns.surija 09.10 Mo lis. serija 0036 Art Ailank. i/ob. oddaja 10.00 Ni ni a ^elvř^. ns. serija 10.26 6Dan(aans.$enja 1G.60 PowBiPangHfs. nifad. rwiL 11.20 Magii^iSkratiamvojii^ki. ris. lilm 11.50 Geo spQ^najtssvĐt.dQkum. 12.66 Tomiiila 1. nenos kvaliíikacij 14.06 Animalia, d^ok(im.odiia[a 1436 NcvRřjfíUiisvelpfa/to, 1/3 15.36 /dravnikíivaviísinan. 16 30 ZloCin prp d dom aft ru prsgoni, nan. 17.70 na/oćarannyospodin|c.nan. 18.15 74 ur 1Û.20 Mnia AInka. Ilokom. sRnia 19.00 74 ur 70.00 V/emi all pusu 21.00 ZvK u vrtnar, an g. I lim 23.10 Beg i//apara. nan. 00.00 ljubezenska pRSem ;b Robbyja lonna. drti tir. film 02.06 24 ur 03.06 No^na (Ianonyma 10.15 17.00 NEDEUA, 15. aprila 00.00 Miá ina.^.oimSka oddaja, pon. 00.40 Vabimo k oyledii 00.46 VíuíiiiojestoLiitJnodií. doku íiicmarna odf aja. Slovenski cv nnuralskiniu^i^liiibljaiia Po ir^uno m m^pctriibno. 2. del Vidsospot dneva Viiieusirani. i^vi'snla 15.60 PiHiirier liga, neposredni jxtv iios ifikmeManchosi^^rDiiy: I ivepol 1/.55 Vabimo k ogledu 18.00 Na§a ivrops. i?obra!. oddaja 16.76 Vidfiiispotdnava 10.30 £as ranas. (nfadinska oddafe 19.111 Vtdeosirani. obvesiila 19.66 Vabimo k ogledu 20.00 lb4/.VTVmaga?m,regionalni fiilomiaiivn prihrani 20.26 Knlliira. iniormauvna oddaja 2030 Zdaj, odd. ^a razgibano ^ivijeniR 2130 Planet polka, orldaia? narod no?abavno gl^bo. gostii!: ansambel bairjv Pr}ljan§fík 77.00 Odprta lema Odsliranja, po nuvitev pogovora 73.00 Vabimo k oalerJu 73.06 ViijeospoL rineva 73.10 Vfdeosirani. rtvesljia SLOVENUA 1 07.00 hvUy 09.60 SponSpas 10,25 SvRLvorlnilUivali. 17/13 10.50 Na obisku. Lv Koper 11.70 ta 1Î.75 Ub/ogaduha 12.00 Ijndjninzcmljd 13.00 Poroda, špofL vrenje 13.10 Na/dravj»! 14.30 [istega lepega popoirinevcf 1435 6minuisiavi; 14.40 Človečki lakuv 14.45 Dmgo mnenje 14.50 Nedeljsko uko 16.00 M»liodi!r. lutkovni !ihr)w 16.06 Asuavj^jja 16.10 Sponinčas 15.70 GlasbeiB dvoboj 16.40 Angleža iiogotriQDia iiga 16.60 Ustni potnik 16.06 ImWi 16.70 (]dprîrî 18.76 Ntkari3ko?ivalino! 17.00 Poroíiía. Spori vreme 1/.15 iisi£^a lepííga pnpoJdneva 1830 ^n>banielotfi 18.40 KravirsKaika. nsanka 18.46 Sne? inker T lok. RS a nka 18.56 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme. Sport 19.66 Spet duma 21.45 IMnsfo!/godbe 22.40 Pcrniîifa, vreme. Sport 73.10 Moi prijatelj Ivan lapán, riisld lilm 00.45 DfiFViifk 0VO5 lele&a. 7/16 07.06 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 iniokanal 08.00 Ivprodaia 0830 Zaiiavni infokansi 10.05 Ivprodaia 10.35 Sko?iCas 10.45 Slovenski skladatelji fiiladeriiu občinstvu 11.15 MSIVHIOVI l).4b Globus 17.15 Sovenski maga/m 12.40 fvprodaja 13.55 SPvSparuiigmmastiki,prenos 17.25 ^lenjeiiiiiaieslovnski^apu kala v rnkumutu |M). pn^nos 19.60 SPvhokeiunaledii.skupina B, Slovenija Romunija, pn^ nos 27.1b š špnrtna nddara 73.00 Pokvannnad^lfiia. 15/16 23.60 |]nmmr]sii]lasbGinpl&sa 01.20 Koèarka.ligaiJb,PMP Paru m, prva iHkn>a finala, posntt-lak 02,60 Dnavnik/amcjSkelV 03.20 Infnkanal pop 07.30 fvprodaja 08.00 »raiaKoaieok,ns.senja 08.10 Bombaški, ris. ssnja 08,20 Mo[ mati poni. ris. senja 09.10 AnAitat;k,i^Qb.ndifa|3 0936 Nmia ieivs. ns. senia 10.00 BDaman.ris.senia 10.25 PowerRsngsrs. nan. 10.50 Mala/laia knjto. ris. íifrii 11.20 Sriiskaknâar}(di^kaliga 12.20 Bradata mutoristii v kuliinji 13.00 i ormule 1. prenos diriiu 1630 Pékotsreís.aniBr.film 17.55 24 ir, vrtíme 18.00 Prstan. 4/4 19,00 74 ur 2030 lenninal. anier. film 22.10 Športna si:Rns 22.66 Mesei^na m Valttntino, ^iiier. (ilm 00.46 74 ur 01.45 NoCna panorama © PONOVI lEVDDDAJRDLNSKiiGA SPORfDA 09.00 MfSma^, oiroSkaoddaia.po niivitKv 09.40 1546.VIVmaga/in.reginnalm inform a tivrii pn)gram 10.00 K\i\\m, informatrvna rtddaja 10.05 športni lorek, Spor Uia m forma livna oridaja 10.75 šporiiiigosl.pogovfirvsLudiii 1Î.00 Pra/niini pogovor brat l^mo? Kovač, pr^ivifidal slwenskih kd[)ui:mov 17,00 Vabimo k (^ledu 17.05 Plnneipolka. oddaja / riarud-no;abavno gla^o. yosije: an sam bel braiov í^oljanšuk 13.05 1647. \iïVmâga;in, regionalni informa tivTit ji rog ram 13.30 Kultura, infoniiauvna oddaja 1335 Vidijostrani, obvRSUla 19.00 Vatimmkogliidn 19.06 Mladi upi. oiroâka oddaja 19.60 POP m, glasbena uiitj»ia. gostje; Kalam an 20.40 Skíbimu/a7dfaviD:Zaposlova nic invalidov v praksi, pogovor 71.40 Vabimo k r>gytj 71.46 Virions tram, obvsslila PONEDELJEK, 16. aprila SLOVENUA 1 07.00 Ponjúila 07.05 UobroiDtnj 08il0 Ponjdla OB.05 Oolxníuuo 09Í10 Poročila 0^.05 I/popolne torbe 09.75 IJinkrj 111.15 Patnki7vsvHLl/]3 1035 Oddajala otroke 11,00 NajVíií3o;graíl)Bv/DA.?/7 11.65 Cas vojne, dolujm.oddaia )3.00 Poroftila. Sporursme 13.15 Sputdnma 15.00 Porofila 15.10 OobfifdaaKorrika 15.45 Maks m Rubl. 5/26 1B.06 Hisanka 16.15 Ssoncemvotab.b/S 16.?b Marunainputiesiraštlo 1635 ljubezen ]cbolo/enjorani film 17.00 NovmB.^porLvramu 1/30 Naravna i^desa Nevade 17.75 ?rehan|p3x3pliis6 18.40 Nina. Nana, ri^nka 18.45 JcAo!?3k8moko!Toto!.nsanka 19.011 llnevni, vrpme. ipnri 19.55 Rn^mannka m limiianka, 10/15 20.50 IJsriiidan 21.25 Prvnn drugi 2?3D Potoiila, vreme. Spori 23.00 llambaLsovraMRima. 1/2 23.^ Naravna Čudesa Nevade 0U.45 Onevnik, vreme. Spon 0120 lnlfisa.8/16 02.70 Iniokanal SLOVENUA 2 OB-30 Iniokanal 06.00 Iv ijroriaja 08.30 Zabavni iniokanal 09.15 Iv prodsia 09.45 Tistega inpega popoldneva 13.70 Vniljak 15.20 S športna oddaja 1B.05 fvnipski maga/m 1B35 SlovFnski magasin 17.00 Mo/aik 18.00 Pornřila 18.05 Tekma, oddaja ra mlado 19.00 Ml ?namo. oddsfa /a mlade, 11/1? 19.20 7 glavo na /abavn )9.M1 SP v fmkeju na lœlu. skupina f^, Slovemia Madžarska, pru nos 22.15 Antrnija 7:4.15 iiïki^lvië^vafi, anim.íiím 0035 Novi svat, frant:, Iilm 02-30 Dnevnik /aniefske tv Iniokanal pop 07.15 74 ur. ponovitev osno Mučnri/draviln, nan. 06.50 Neusmd|ena srca. nad 00.45 Dvojno^vljenje. narl 1035 ÎV prodaja 11.05 Nova pnlo/onsl nad. 11.55 Neiikrntljivusrce.nad. 17.56 Športna scťna 13.40 fVprotfaja 14.10 HifAilakK 15.05 Neukrodjivo srce. nad. 16.05 Nova pnioteL nad. 17.00 OvojnoJivljcnjsni, nari. 17.55 74 ur vreme !8.0n Ncijsmiliena srca. nad 19.00 24 ur 20 J]O Na^a mala klinika, nan. 20.56 Sedma nebes», nan. 71.50 Uryenna, nar). 27.45 74uř7veíer 23.0b Na kraju/lofina. nan. 23.55 Pnj?ttelji. nan. 00.25 Newyorská poliata, nan. 01.15 74 ur 07.15 No^na panorama © OO.OO Dobra lutro. inlumiaUvita odda ja: na današnji riaa jutraniu nnvii>!. vidn raspru diuva. ra/gt lieimose. lULfaiiii gosL vrtnarski kotliček, koledar pnraito 10.30 Valiimokrjijledtj 1035 /daj. oddaia/a razgibano h vljL»iije 11.05 Virleospot dneva 14.00 Videosuani, nbvs^stila 1/.S5 VHlimokogbdu IB.OO Hegronaine riDvire 18.05 Prnmior liija. posneiuk tekme Mand tester ti tyrliveipuul 1935 Videnspot dnt?va 19.40 Videos tram. obvestila 19,55 Vabirnokogledu 20.00 Ponedalikov pogovor, kontakt na oddaja: gost franc Sever, vo(|3 svmni§l^ skupine SOS Velenje 21.00 Rp.gionalnfi noviœ 71.05 KřiSarka. posnetek iKknie l-lsk- tra f šotech : Zlaiorog 2235 l/oddajnDcibiojiuro, miorma tivna oddaia 00.05 Vabimnkogl(!dij 00.10 Videostranf, obvestila TOREK, 17« aprila SLOVENUA 1 07.00 Poročila 07.05 Oobroiutrn 00.00 puroi^ifi OB.Ob Dobro iutro 09.00 Pnroiila 09.05 HadovQdni Tai^ck D9.70 Uratei;. 5/6 09.35 Ma^unalnpt^újuslř^á^lo 09.46 ljube/fin jcbc^fi/sr. igram film 10.00 /godbatz$kol|kf? 10.30 Uddaia iaoi/Dka 11.00 Naravna čurltísaNpvade 12.00 Onj;inskR/godhH 13.00 Pnrniîik.^nrLvrRmfi 13.15 [ilobiis 13.45 Ob/orjadnha 14.20 LIsrmrian 16.00 Poroiiiia 16.10 Mositovi 16.45 Tabaluga, 15/76 16.10 /latko/akladko )6.30 Kniiga mene briga 17,00 Novii^e. Spor L vreme 1730 SteklniniamarNrrvcgamesta, doku m. odriaia IB.OO Resnfi^na resničnost 18.30 ?reiiar e Astra IB.40 Frani^elc. risanka 19.00 Onuvnik. vmim). tat 19.65 IVamidd 71.00 Mednarodna ob/of|a: volilna pomlad nove Frannie 72.00 Odmovi. Sport. vriimp> 73.00 Opifs 73.75 fJave duše. 5/B 00.15 Resnična fGsničnosi 00.40 Onevnik, ponnvitm 01.16 lei&sa.9/16 07.15 Infokaiial SLOVENUA 2 0630 Infokanal 03.00 Ivprodafa 09.30 /abavni intokanal 11.00 fvprodaja 1L30 Otrrâki iniokanal 12.10 Ivprodaia 12.40 Dofcprdan.KoroSka 13.10 Z glavo na/dbavo. 3. oddata 13.36 Glasbstni večerni ns d mgum: ariuiiiia H35 Pm m drugi 14.65 Na obisku 16.25 Mo/aik 16.20 Mastfjvi 16.50 labmnl 17.45 Portiřila 17.55 Pn/atckm^ finala kon^im-e DP v oflbi^ki (/]. Hit Nova Gone? Tf^ Novo mesto, prenos 70.00 RratB.S// 71.30 Rdei^e m modro. nemSki film 73.70 llrugadomtwinî».4/13 01.00 Dnevnik ramejskc tv Ulj'b Iniokanal pop O/.OO 74 ic porîovitev 07.65 Moíito/dravdo. nan, 08.45 N ti usmiljen a srr.a, nad. 09.40 Dvotmživljenje. nad. 1030 fVprodaia IIJIO Nova pnlo^nnst.nad. 11.50 Neukrotlitvosrce. nad. 12.45 Sdska košarkarska liga Î3.40 IVprndaia 14.10 Ricilakë 16.06 Npukrodjivosrcp, nad. 16.05 Nova pnioSntiSL nad, 17.00 Dvoinfli[vlj«)njij. nad. 17.55 24 ur vreme IB.OO Nnusmiljcnasrra, nad. 13.00 24 nr 70.00 Prsvencnn! 71,05 Irenutirk/a slovo, amer. Idm 77.45 ?4ur;vBeer 23.05 Na kraju/ločina, nan. 73.66 Pnjatulji. nan. 00.26 NuwyorSka policija, nan. 01.15 74 ur. ponovitev 07.15 Noi^a panorama SREDA, 18. aprila © 03.00 Dobro ;utro. infonnaiivna odda la: ns rlanaSnii dan. juiranie nnvtcB. viifcospnt rineva. (/ na ^kuliinie. jutranji gtJSt. /rfiav ni^ki nasveti, koledar pnreditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 PrjOHdeljknv pogovor, kontakt' na oddaja: gost: Tram; Sever, vod[3 svetniške sktipine sns Veleni e 11,35 K(éalia. |H)snptek tekme Elek traLsQtech:/latorog 13.05 Videosptu rineva 14.00 Videostrani. obvestila 17,55 Vabimo k ogisdu IB.OO Mladi/a mlada mladinska od data. TV mreia 16.46 Naiatraktivncjšidogor&ian gliJ^ke Premier bye. §j)ortna oddaja 19.30 Videosirani. obvestila 19.65 Vdbjmo k ogledu 20.00 lb4B.VrVm3gaim,regionalni inlomiauvm program 70.26 Kuliura. uiformatívna oddaja 20 30 Sportm torek. Športna mfomiH tjvna oddata 20.60 oportni yost, športna informativna oilrlata 7130 Fair Play, športna ividaja 77.00 Asova gibanica, iiifnr. riddaja 22.30 li oddaie Dobro Hitro 0D.00 Vabimo k ogledu 00.06 Vi deosira ni. obvestila SLOVENUA 1 07,00 Poroiirla 07.05 Dobrojiiiro 08.00 Poroi^rla 08.06 Dobrojutro Od.OO Poročila 09.06 SporlSpas.S/lO 09.36 GrdiraCeklme.9/76 10.00 Oddaja/a otroke 10.70 7latko/aklarH;o 1035 Knjioa mene brina 11.00 StáoinJantaf^ovegainesia. doksjm. oddaja 11.30 Resnična resničntK t 12.00 Ijiidjmn/emija 13.00 PoiočilH.ipoavriime 13.25 Opus 13.60 Udpt^ti pesniki 14.00 Mednarodna obzorja; volilna pomlad nove Trancije 16.00 Pomčda. promet 16.10 Mostovi 16.45 Sola pn/akov II.. 19/26 16.05 Podkléukoiii 16.40 Wmt'4 l/.OO Novice,iportvreme 1736 2 vami 18.30 Reliante lota 18.40 Mndo 1'opi. nsanka 18.45 VranDoknlei4;n.nsanka 19.00 Dnevnik, vreme. 19.55 Na odni Tivljenja. franc. Iilm 21.30 Morje. namSkj film 72.00 Udmcvt. §pi3l vTHma 73,05 Omi/jB 00.20/vamr 01.15 Dnnvnik.vramc Spon 01.50 Telesa, 10/16 02.60 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Ivpdajd 0930 /aoaviti mfokanal 11.DO Ivprodaja 11.30 Utro^ infokan»l 12.40 Ivjirodaja 13.10 SvetvndnihM, 17/13 13.40 Hnbar 14.45 Zlatolaska 16.45 Isstv^canadiugcm 16.30 Mn/aik 17.76 Mosujvi 18.00 [»oročila 18.05 Kaleidoskop 18.50 Mladidokiorl-raid.7/2 1S.5ÍI SPvhoke|unaledu.skupina B.Skrvcnija Velika Bnianija. prenos 72.16 Mali tyolf.sng drama 73.65 Slovenska ta//scena 0035 Vera Drake, ano. film 0735 KoSarka. liga nib. Partizan i-MP,dmf|a tekma finala, pos» netck 04.10 Infokanal pop 06.55 74iir.ponovitBV 07.50 Moùio /diavilo, nan. 08.40 Neusmiljana srca. nad. 0936 Dvojiio ^vf|uiije. nad. 10.75 IV prodaja 10.65 Nova pnirt^nusl, nad. 11.46 Neukrodtivo srce. nad. 12.40 Preverjeno! 13.40 IVproilaia 14,10 [{ickilake 16.05 NeukrotI ivo srce. nad. 1B,05 Nova pnoJnost. nad 17.00 Dvr^no 7iv[jynju. nad. 17.66 74ur.vrumH 18.00 N^jusmiljena sn:a. nad. 19.00 74 ur 20.00 Spogbdnvatijo / uin^anKKtjo. kanad, film 21.35 Na kraju/ločina, nari 27.30 74ur/večpf 22..60 Nrfkrau/ir)ùna.n3n, 23.40 Pnitttfi I, nan. 00.10 NewyrK^a policija, nan. 01.00 74 ur. ponwittív 07.00 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, miormativna odda I a: na današnji dan. jutranje novice, videosput dtieva. nove I/daje. vaše mnerqe. lutranji ir&t. koledar prirmitcv fabimoknDBdu fporuii tortik. športna inT odd ipormi gost. športna iniorma uvna oddatH 1130 Naiatraktivrmfèi doguiiki an-glR^R Premier ligu. âpor^ia odlajH 17.20 Videospotdntwa 14.00 Vid sns tram. obvesula 17.66 Vabimo k nglgiJu 18.00 Malaptënanja, mladinska oddaja. S. Tv rnreJa 18.40 Regionalne novica 18.45 Vredno jestopiti noter, dokumentarna oddaja, ponovitev. Slovenski einnijra ski mu/aj I [ubijana Pntrebno iiint^o trebno. 2.itsl 19.16 Videospot dneva 19.20 Videos tram. obvestila 19.55 Vabimokog edu 20.00 POP COFiN,\Dniakuia glasbena odila a. gost; Miran Rudan 20.55 Ragi ona ne novice 21.00 Odprta t«ma, kontaktna odiia-la. 3. TV mreía. gost: dr.Smi Ijanič • sknvnosti bioencrgije 721)0 l/odddjûDobra;iitrD 2330 Vabimo k ogledu 7335 Videcjstram. obvestila PRIREDITVE VELiNJi v Četrtek, 12» aprila X Bazen Velenje Teden odprtih vrst • jihuhu, bazen je tul 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic 1700 MIsdinsIti centerVeÎenje Ûeldvnica Tom8z2onl: Osnove in car zbiraldlistva 17.30 Medpodjetniški izobraževalni center MIddi raziskovalci za razvoj Šdleske doline Javna predstavitev raziskovalnih nalog 19.19 Knjižnica Velenje, studijske čitalnica Predavanje in predstavitev kn]ige Irana J are: Duhovna dediščina Kalarov 19.30 Glaibena šola Velenje, orgelska dvorana Klavirski recital • Valentina tas 20.00 Dom kulture Velenje Gledališka predstava • Radoslav Zlatan Doric: Kako smo ljubili tovaiiša Tita Petek; 13* aprila Bazen Velenje Teden odprtih vrat* juhuhu, bazen je tu! 18.00 K uni gu nda ' regionalni multimedijski center Pogovorni lov • Glasba v mestu 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave GotthiedThum in Paul F. Brenner 19.13 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje • Cop mice so me nosile 19.30 Glasbena Šola Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi 2007 - Območna revija oktetov, maiih vokalnih skupin in odraslih pevskih zborov iz Velenja. Šoštanja in Šmartnega ob Raki 22.00 Mladinski center Velenje Klubski večer • Rock and roíl night Sobota, 14* aprila Bazen Velenje Teden odprtih vrat - juhuhu. bazen je tu! 8.0D'12.00 Cankarieva ulica Bolšji sejem 8.00 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00-18.00 GbŠkalskem jezeru Paintball open Velenje 2007-Mednarodno profesionalno prvenstvo v painiballu 17.30 Rdeča dvorana Velenje Rokometne tekma pokal Slovenije RK Celje PL ;PK Trimo 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi 2007 - Območna revija oktetov, malih vokalnih skupin in odraslih pevskih zborov iz Velenja. Šoštanja in Šmartnega ob Paki Kdaj - kie - kgj 20.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma • pokal Slovenije RK Gorenje:RKKrka 20.00 Restavracije pod Jakcem Zlati akademski ples • Nastopajo: Hazard in Rock 'n' band 20.00 Dom KS Šentilj G. Sa I a mi jada: Razstava mesnih Izdelkov 21.30 Mladinski cemerVeienje Metal rock koncert, nastopajo: Naio Ssaion Nedelja, 15« aprila 15.00 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma Pokal Slovenije (final four) 20.30 Dvorana Centra Nova Koncert: Čompe Ponedeljek, 16. aprila 18.00 Glasbena Šola Velenje, velika dvorana Koncert komornih skupin Glasbene šole Velenje 18.00 Mladinski centei Velenje Bobnarske delavnice i Albinom 19.00 Knjigarna Kul tur niča Pogovor- Mojca in Stane Sušnik: Besede namesto cvetlic 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje rodos lovcev Torek, 17« aprila 8.00-13.00 Mestne občina Velenje. sejna dvorana 5. seja Sveta MO Velenje Od 10.00 nsprej Titov trg Mi. prostovoljci • Prireditev v sklopu festivala prostovoljstva 18.00 Mladinski center Velenje Klepet z Iro 19.19 Študijska čitalnica Ob markacijah Biblije od religije do vere. R'edavanje Vinka Ošlaka. pisatelja in filozofa, ob razstavi o svetem pismu na Slovanskem 20.00 Dom kulture Velenje Gledališka predstava • Slovensko ljudsko gledališče Vinko fi/ldderndorfei šah mat Sreda, 18. aprila 7.00-14.00 DomućencevVelenje Krvodajalska akcija 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Ure pravljic 17.00 Mladinski center Velenje Ernine delavnice • ustvarjanje z Erno 19.00 Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje, sejna soba Predavanje • Kristali in kristal ote rapija 19.00-21.00 OŠ Livada, avla Plesi v krogu > f^arijan Rudel 19.19 Knjižnica Velenje, studijska Čitalnica Predavanje. Dominik Golenhofen: Težke kovine v človeškem telesu Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično- informacijski in promocijski center Mestne Občine Velenje 103/898 1860). ŠOŠTANJ v Četrtek, 12. aprila 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura Sobota, 14. aprila 20.00 športna dvorana Šoltanj Elektra Esotech Zlatorog {1. A slo. košarkarska liga / Liga za PRVAKA! 20.00 Kulturni dom Šoštanj Savinjski trobilni kvartet z gosti In predstavitev zgoščenke Nedelja^ 15. aprila 10.00 Turnir stai ejsih dečkov v odbojki Telovadnica OŠ Šoštanj ^trtek, 19. aprila 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura 19.00 Kulturni dom Šoštanj Klavirski recital Valentine Cas 19.00 Kavarna in slaščicama Štorman Šoštanj Bridge: razmigajmo možgane Kgledar imen April-Malí traven 12 • Četrtek* Lazar 13 • petek - Ida; Mohor 14 • sobota* Valerij, Jošt 15 nedelja - Helena 16. ponedeljek Bernarda 17. torek - Rudi, DoKe 18 • sreda-Konrad Lunine mene 17. , torek: mlaj [prazna luna), Qb 13:36 Dvojice v Galeriji Velenje Velerïje-Cîalenja Velenje napreduje /animiv zaključek cclosinc razstave, katere otvoritev poteka v dveh delih, Ra/siava i/ konccpia Dvojic je bila v enem delu že predstavljena v/gornjih prostorih (lalerije Velenje viorek. 3. apnla, ko so odprli razstavo del domačinov Iva Kolaija in Stoj an a Špegla Drugi del pa ho predstavljen v mednarodnem obsegu, ki sla na podlagi večletnega mednarodnega siîdelovanja pripravila (ialerija Velenje in Štajerska zveza likovnih umemiicov (Work-bund) pod imenom Werkhund internaiional. V drugem delu ra/stavljaia slikar Gottfried Ilium In kipar Paul F. Brenner. Gottiried Thum rojen v (îradcu. Slikarsko tradicijo nadaljuje po očetu Aloisů Thumu ( 1909-1970). Slikarstvo jc študiral pri prof. Fredu ilartigu in Kurtu Webeiju ter Adolfu A. Osierriderju, Bilje s{> oustanwiielj Grupe H. Imel je več samosiojnlh in skupinskih razsiav. Leta 2001 je bil povabljen aa Beneški bienále.Svoj slikarski ra/voj je gradil po vzoru pop-ana. Paul l-ranz Brenner kipar, ki dela v lesu mitološka bilja in uporabno umetnost. Sodekwal je pri projektu kuliume prestolnice Gra/ 2003 v (iraz-Sirassgangu. Povezovalna nit celostne razstave je narava. Otvoritev razstave graškega para bo v pe(ek, 14. aprila 2007, ob 19.00 Razstavi) bosta odprla župan MO Velenje Srečko Meh in predsednik štajerskega društva umetnikov Cun Shnecker. ■ bš KINO VELENJE:: S NEPRIJETNA RESNICA (An In cove nient truth), dokumentarec. lOOminirt f^e^r^: Davis Guggenheim Igrajo: Al Gore idr Petek, 13.4. ob 16.00 Sobota. 14.4. ob 20.QÛ uri 2 OSKARJA 28 na|boli§i dokumentarec, za pesem) R£ONl PREDSTAVI (cena vstopnice 3.5 EUR) KRAUICA (The Queen) • biografska drama. 103 minute, režija: Stephen Frears Igrajo: Helen Mirren. Michael Sheen. James Cromwell. Sylvia Syms Petek, 13.4. ob 20.00 Nedelja, 15.4.0b 18.00 uri 1 OSKAR (glavna ženska vloga Helen Mirren REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 3,5 EUR) AS V ROKAVU (Smokin* aces)-kriminalka. 108 minut, režija: Joe Carnahan. igrajo: Ben Affleck. Andy Garcia, Alicia Keys. Jason Bateman. Common. Joseph Ruskin. Alex Rocco Sobota, 14.4. Ob 22.00 uri Nedelja, 15.4. ob 20.00 uri REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 3,5 EUR) ODPLAKNJENI GIZDALIN (Flushed away) • animirana komedija, 86 minut režija: David Bowers in Sam Fell Glasovi: Hugh Jackman. Kate Wm$-let, lan McKellen. Andy Sericis. BiH Nighy, Shane Richie, Susan Du-erden. Jean Reno Sobota. 14.4. ob 18.00 NedeijaJ5.4. ob 16.00 uri-otroška matineja Film M ^nhroniziran v slovenSI!ino. REDNA PREDSTAVA (cena vstopnice 3.5 EUR) OTROŠKA MATIMEJA (cena vstopnice 2,5 EUR Naslednji vikend nopovedujemo: AniiWrana akcijska komedija NINJA ŽELVE (Teenage mutant ninja Turtle). romantiCna komedija GLASBNA IN 8ESEOlL0(Music and lirics) PtEMIERA MESECA (cena vstopnice je4EUR) : ŽIVLJENJE V ROŽNATEM (biografska drama) Sreda. 18.4. ob 20.00 uri Življenje največje francoske šanson-jerke Edith Piaf, preple^no z neverjetnimi žfvljenjskimi pr^tzkuSnjami. vzponi in padcil Izredna priložnost, da izjemen film o izjemni Šansonjerki vidite med prv;mi v Sloveniji! Za ohranitev tehniške dediščine Sporazum o poslovnotehničnem sodelovanju med Muzejem premogovništva Slovenije in Tehniškim muzejem Slovenije - Do konca junija v muzeju na ogled minerali Pohorja Velenje. 6. aprila - V Mu/eju premogovništva Slovenije sla direktor Premogovnika Velenje dr. Evgcn Dervarić in direkior Tehniškega mu/eja Slovenije dr, Oresi Jarh podpisala spora/um o poslovnotehničnem sodelovanju med mu/ejema. Interes Premogovnika Velenje koi lasmi ka Muzeja premogovništva Slovenije je ohranjali tehniško zgodovino slovenske rudarske in premogovniške široke. Tehniški mu- zej Slovenijo pa mu pri lem lahko ponudi sirokovno pomoč, Tako bo sporazum obe insiitu-ciji pove/al v dolgoročnem medsebojnem sodelovanju pri prido bivanju in resiavriranju muzejskih eksponatov, urejanju muzejskega gradiva in organiziranju le-matskih razstav. Tehniški muzej bo velenjskemu nudil sirokovno pomoč in mentorstvo pri pridobitvi strokovnega izpita /a kustosa tehniške dediščine. Muzeja naj bi tudi kandidirala na razpisih za dodelitev sredstev iz na-sUwa ohranjanja tehniške in kulturne dediščine v Sloveniji in Evropski uniji. Podpisu sporazuma je sledOo odprtje razstave Minerali Pohorja. ki ho v kopalnici muzeja na ogled do konca junija. Razstavo sia postavila Zmago Žor/ in Vili Podgoršek, ljubiteljska zbiralca minerakw in fosilov, tudi pisca več strokovnih član- kov in soavtoria knjig o mineralih Slovenije. Na razstavi so predstavlieni minerali. najdeni v kamnolomih okoli Cezlaka in Oplotnice in to je prva razstava u trilogije, ki ho obiskovalcem velenjskega muzeja predstavila mineralno bogastvo slovenske Štajerske, Druga razstava nosi naslov Mineralno in fosilno bogast vo Kobanskega, Slovenskih (joric in Haloz, tretja pa Med Savo, Sotlo in Savinjo. 'SSStr OWKA POPOLN ni}EC (HdKtSnncei) 19x00 Sft «MtTiOtt^ âUiteliww* «iMKMa. briMft. pilMIM. MnOuM. PL£,&aixtr mm btor (WWW* ^^OWifB»». luviMoeti, SOMàU SVETLOBA CSuiiihlne) i«^ 17:00 20:10 22:30 PC. so NmjAŽUVE Himnt Ninta Turnej StafeMlrinM VllM^BlMi lA Mn«i»M lltOO so. HI 13:00 SO.HÍ 15t20 17<30 6USBA IN BESEDILO (Uiojc and Lyrtcs) lOMMnOnQiCW 2M0 22:50 P£.SO • » I lEANOVEPOČmiia ^ iKr.Bes/i's M aku tOtOO so. ME HsOO $O.Ht 1^00 SO.ME iBsOO 20t00 22:00 PE,so VWb ■IUbiiB^ bWfeMOT. wtiewiMi, il7i «nreitAK ùtMItmfm». OWfTlr««*« VtoCMtofM. weMiiweeW ROCKTBAIBOA («okySalboa} ICI 1«:10 21:30 23: SO fi, SO StMSfMIWl ta^'PMlL HUoVtRfimbdl. sposiAjn ROBtMSONOVE (Meettfvc ftobSrsun^ SiiěntŘánm TiImnftanM 10:30 SO. Ne 13:20 SO, NÉ IC.AA t « t t I ZASTAVE NASMOCËTOV (Flap »f Our fathers) USate. l&wfUUlOM, lavMK«. MimAfMi, řbiVaUM, tofeMMcK, PsMluAin. KMSKtafV 10:30 kusí V Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66 Rezervacije vstopnic: na www«planet-tusxom ali po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722 Si pnd^;^ twjvku do sprvmemtie pfo^mi* WVV]^.p(anet-tUS.COm £ngroUi5 doa. Cesd v Trnovite Cctje: P.E. Kswmatogrsfl, Pt«net TUŠ Msnbor^k» u8 5" S" a'S. S îf P •s-s 1,1 3 O a o. hC POSTAVITEV KONTEJNERJEV SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA _pyp_ Podjetje za rovnanje z odpadki d.o.o«, Velenje MESTNA OBČINA VEIEHJE I datum postavitve I datum odvoza KRAJEVNA SKUPNOST POOKRAJ Podkraj 16.4.2007 17.4.20D7 Dom krajanov 16.4.2007 17 4.2007 Podkraj pri ignšču 16-4.2007 17-4.2007 KRAJEVNA SKUPNOST ŠALEK pri Cafu Iza dijaškim domom) 17.4.2007 18.4.2007 Salek- parkirišče pri Verdelju 20.4.2007 21.4.2007 Salek-gostisčeUpa 20.4.2007 21.4.2007 na javni poti Trbul 17.4.2007 18.4.2007 OS Salek 17.4.2007 18.4.2007 KRAJEVNA SKUPNOST GORICA Goriška 43 18.4.2007 20.4.2007 Gorlika 65 18.4.2007 20.4.2007 vrtec Gorica 18-4.2007 20.4.2007 Gorica cesta Ili 18.4.2007 20.4.2007 cesta V/15 (na koncu ceste) 18-4-2DD7 20.4-2007 Lipa (na vrhu) 18-4.2007 20.4.2007 Cesta v Bevče pri toplotni podpostaji 18-4-20D7 20,4.2007 KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO pred cerkvijo 19.4.2007 21.4.2007 Prisojna 19.4.2007 21.4.2007 Gregorčičeva • pod Karaka barom 19.4.2007 214.2007 Sm3řška47.48 19.4.2007 21.4.2007 KRAJEVNA SKUPNOST GORICA Kozeljskega5-7 20.4.2007 23.4-2007 Spihska (na sredini) 20.4.2007 23.4.2007 Cesta na vrtače 20.4.2007 23.4.2007 KRAJEVNA SKUPNOST ŠfVIARTNO na Jefihovi pri Medvedu 21.4.2007 23.4.2007 Cesta r^a grič 21.4.2007 23.4.2007 Efenkova 1 21.4.2007 23.4.2007 Efenkova pri Mljač 21.4.2007 23.4.2007 KRAJEVNA SKUPNOST PAKA Trebeîisko * Javorník 21.4.2007 23.4.2007 Sp. Paka ' most Trebelisko 21.4.2007 23.4.2007 KRAJEVNA SKUPNOST ŠKAIE križišče pod solo 21.4.2007 24.4.2007 Mrkl a vž ina 21.4.2007 24.4.2007 Uranjek • križišče pod Hrastovcem 21.4.2007 24.4.2007 stara šola pod pokopališčem 21.4.2007 24.4.2007 Podlubela Ležište 21.4.2007 24.4.2007 KRAJEVNA SKUPNOST PAKA Paka 1P usn ik )• Bogataj 23.4.2007 24.4.2007 R Kozjak (Jurk)-Pečko 23.4.2007 24.4.2007 RKozjak-eiažič 23.4.2007 24.4.2007 Sp. Paka • Laho vnik 23.4.2007 24.4.2007 Zg. Paka-Meznar 24.4.2007 25.4-2007 P Kozjak-Azman 24.4.2007 25.4-2007 Lrke-križišče Macek 24.4.2007 25.4.2007 Sp. Paka • Cujez 24.4.2007 25.4.2007 KRAJEVNA SKUPNOST SKALE pri transform sto rju 24.4.2007 25.4.2007 pri Upniku 24.4. 2007 25.4.2007 cesta na Turn pri Ahtiku 24-4.20D7 25.4.2D07 Hrastovec križišče pri Lenarlu 24.4.2007 25.4.2007 Pûdlubela pri Spefiu 24.4.2007 25.4.2007 KRAJEVNA SKUPNOST fi£VCE Gasilski dom 25.4.2007 26.4.2007 križišče zgornje Bevče 25.4.2007 26.4.2D07 Ovčar zgornje Bevče 25.4.2007 26.4.2007 SqtiasK/Viher 25.4.2007 26.4.2007 KRAJEVNA SKUPNOST SENTIU Arnače • sušilnica 14.4-2007 16.4.2007 1 HtORAVUČNI CEPilNIKI od 6 do 201 • pogon prako etaktamotorjo aH traktorja GOZDARSKI VITU Mehansko oil eleklro-hldrovllino uprovljanjo od35kN>80kN IMhnfl.lt^.. »01 miovâ, VailT^ffftc KZSeí^Mba È VPIS OTROK V VRTEC ŠOŠTANJ vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2007/2008 bo potekal od 16.4.2007 do 26.4.2007 v Šoštanju in Šmartnem ob Paki in sicer: • za enote v občini Šoštanj na upravL Koroška 13, Šoštanj - od 7.00 do 15.00 uro, ob sredah do 17.00 ure - za občino Šnrtartno ob Paki v enoti Maja, Šmartno ob Paid 14* od 7.00 do 13.00 ure Med časoi^ vpisa bodo od 9. dait^. ure tudi dnevi odp^h*vrat. Vabimo vas, da nas obiščete. " I Uprava vrtca Šoštanj Tel.: 03/ 587 14 50 (v poslovnem objektu Mercator) Del. čas: od 8.00 do 20.00, sobota do 15.00. ' moške, ženske srajce ía<.«.uiModa ' moške obleke •Jeans moški in ženski program - Ženski kostimi - dvo, tro, štiri delni * Pestra izbira otroškega programa • Široka izbira moškega in ženskega spodnjega perila PriSakujs Vas trgovina Manufaktura v V^anjul likoristite ugodne popuste! 90 - 60 - 90 Številke ne povedo vsega. FinanČnt podatin kai^o le delsUke poslovanja poctje^a. Celota je veliko kocnpLeksn^la. Prihranite za prqetDEjSereS. Bonitetna ocena vam na enostaven naitn poda celotno stiko poslovat^ pa rtneijev in konkurence. Brezplačno preverite o ceno vašega podjelja In paitreijev. Registrirajte se na www. bonitete.si/pfomodja. Promodjave^ado 20.4.2007. Odkrijtevcčna VAVw.bonltete.sf. Bonitete« T: 0190^465. £: {Rfe^boiriteUjri, www.b«nlt«i»^ dUAodeđ.0.»., PniplMtJm utki 1000 IJcibljand Oglašujte na Vas oglas bo lahko videlo 11.000 QOSDO1 « Pokličite 03/8981750 A III O V L K K J âTR7!KJ2. oprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dsn; 8.30 Porodila; 6.45 Ma današnji dan; 7.00 Horoskop, 7.15 Gesine informacijo poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročiid; 7.45 Današnji kiiltutnl utrip. 8.00 Poticijski sveti. 8.30 Poročita; 8.45 Policijska kfor?lka;9.3O Poročila: Rekreacijski nasveti Qlirr-pijskega komiteja Slovenije; 10.00 Ma svidenje: U.DO Pozi^rav; U.IO Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 1100 Zdravniški nasveti: 17.45 Erosov koiiwk: 18.00 Kvaakvii: 18,30 Poro-Ć4la; 19.00 Na svidenje. PETEK, 30. mqr«: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročita. 6.45 Na današnji ian; 700 Horoskop; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Spoilni utrip; 8.30 Potočila; 9.00 Gospo datski utrip; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na dar^asnji dan: 14.30 Poroči a; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdâ]. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; IB.00 Frekvenca mladih; 19.00 Na svidenje. S080TA, ai.morco: 6.00 Dobro jutro in veselo v r;ov dan; 6,30 Ponj-čila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne inlorniacije > poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 745 Oanalnji kulturni utrip; 8.00 PoiepŠajmosi sobotno jutro: 8.30 Poročila; 9,30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; U.IO Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.0Q Aktualno, 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 1700 V imenu Sove; 18.00 Rock šok: 19.C0 Na svidenje. NEDtlJA J. aprila: O.OODobrctjuiroin veselu v novtian. 0.30 Poro* čila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poroclo Av.o moto zveze Slovenije; 8.00 Ctjhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Oat^sšnji kulturni utrip; 9.00 Poglejno v zvezde; 9.30 Poročila.' 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnj dan; Čestitke: Nedelja popoldno na Hadtu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, Paprilo: 6.00 Dobro jutro in veselo v t^ov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveza Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika;9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poro&la: 1700 Ponedeljkov šport: 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila: 19.C0 Na svidenje TOREK, 3. aprila B.OO Dobro jutro in veselo v nov dan; 8.30 Poročila; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Porekla; 8.00 Ka dogâja; 7.45 Današnji kulturni urnp; 8.30 Poročila; 9.0D Vrtiiarski na sveti: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Nali kraji in ljudje; 18.30 Pvočila: 19.00 Na svidenje. SREDA; 4. aprila 6,00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročita; 700 Horoskop; 7.1 S Cestne informacija Avio moto zveze Slovenije; 730 Poročila 8.00 Težava je vala. rešitev je naša: 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svatuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav. 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila, 15.00 Aktualno. 15.30 &iort 16.00 Kdaj. kje, kaj, 17.00 Vi ii nii; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Noarajemi nagrodne križanke Garant, Pohištvena industrija, d. d.. Polzelo« objavliene v tedniku Naš (os, 29.3. so: Tt^Istni mizi HAGA 80R prejmata: IV1ATEJA MAJHEN. Stantetovd 19. nje; FRANČIŠKA KOŠTOIVIAJ. Špeglova 4. Velenje. N^rdjencr dvignejo nagrade z osebno izkaznico v industnjski prodajalni Garant Polzela, vsak dan od 3. do 18. ure. v soboto, od 8. do 12. ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Porok ni bilo. Smrti: Kristina Marija Pletersek. roj. 1943. Ar-nače 15. Velenje; Helena Podvršnik. roj. 193U. Velenje, lomšičeva cesta 23; Ivana Lončar, roj. 1916. Jelce 11. Gorica pri Slivnici. Milan NedeljkoviČ, roj. 1951. Strmca 38. Laško: Eugen Jesih. roj. 1926. Podgorja 3 O/a. Velenje; Jožefa Bizjak, roj. 1930. Šmartno ob Paki 8; Jožef Pečnik. roj. 1944. Skalo 80 b. Velenje: Ana Vtdemlek. roj. 1929. Prelska 30. Velenje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od 2. aprila 2007 do 8. aprila 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskihj}ostaialt (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine loštani in Občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikron S02/m3 saka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUEW PROSTOR MAKSIlVIALJiE URNE KONCENTRACIJE S02 od 2. aprila 2007 do 8. aprila 2007 (v mikroii S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka 12, apr flS. apt >4. epr ■ S, apr BS. apt apr HS. epr OBVEŠČEVALEC mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-3611 STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade zer>ske. Gsm: 031/505495. GSM: 031/836-378. tei. in faks: 5726.319. DEKLE, če resne zveze si zeli§. po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na 9sm; 031/836-378. PARCELE GRADBENE parcele v okolici Velenja prodam. Gsn 041/696^15. popoldan. V OKOLICI Velenja kupim travnik na višji legi. v objemu gozda, z možnostjo postavitve čebelnjaka. Gsm: 031/690-030. Primož. PODARIM MLAOlCE. p$iči:e mesance, manjše rasti, podarim. Gsm: 041/861-309. RAZNO SLIKE Maksima Gasparija (1930-1835). mešana tehnika, prodam. Slike imajo ekspertizo cenilca dr. Mirka Juterška. Gsm: 041/787-737 TRAKTOR torpedo, 60 kM. z varnostnim lokom prodam za 3.000.00 evrov in rotacijsko kosilnico sip 156 z gnetilnikom za 2.000,00 evrov. Gsm: 041/239-651 PRIDELKI HLEVSKI gnoj. borovničevec. med-enovec ter več vrst jabolčnika in zganja prodam. Gsm: 041/344Í 83. PRIMORSKA vina cabernet sauvtg-non. barbera, beli pinot sâuvigrton (-klet: Čehovin • Štartjel). prodam. Velenje • Konovo, gsm: 031/749-671. BUKOVA drva prodam. Gsm: 041/504-987. SILAŽNE bale in seno prodam. Telefota: 5890-126. ŽIVALI PROOAJA ne sni C iijavih. graha-stih) in petelina, v nedeljo, 15.4. od 8.do8.30vŠaleku.Telefon: 02/8761-202. PRAŠIČE mesne pasme • Švede, težke od 20 • 300 kg, za nadaljnjo rejo ali očiščene in dostavljene ugodno prodam. Gsm: 041/238-651. PUJSKE, težke od 25 do 30 kg. za nadaljnjo rejo afi zakol, prodamo. Možnost dostave. Telefon: 5881-764. gsm: 031/606-147. JAGENČKE za zakol prodam. Gsm: 041/599-856. PRODAMO: Poslovno stanovanjski objekt {bn/se gostisce Živkovč |. Letnik 62. hila 250m2, posloval prostori 200 m2, pnmerno za vse dejavnosti, na parcsli 1.107 m2. cena 320.000 EUR ALSA-NEPREMIČNINE Trg mladosti 2. ^Bisnje. wvww.alsd.si GSM: 041/299 913 VELENJtStane041/B24-77G. 897-58-13. MOZIRJE; Ema 051/:^7 nalnega operaterja cenejši do 33 odstotkov, klici v mednarodna omrežja pa celo do 75 odstotkov. V okviru nove ^ccije »Dobrodošli v družini Amis« so pn Amisu še dodatno znižali cene za viéje hitrosti paketov Interneta In telefonije, zraven pa ponudlil se akcijsko ponudbo 1/4 lata bra« naročnino za pakete 2MB/s in več. Kaj pa če? Pri Amisovi Telefoniji nI drobnega tiska, ki ste ga pozablîl prebrati. Tako kot je način telefoniranja popolnoma enak kot pri klasični telefoniji, je enaf^ tudi kakovost telefonske povezave in telefonskih klicev. Kar v prak^ pomeni, da pri pogovorih ne prihaja do zamikov In prekinitev. Uporabniki pa lahko telefonirajo tudi, ko niso z računalnikom povezani na Internet. Če se odločite, da bosfó obdržali staro telefonsko številko, Amis brezplačno poskrbi za prenos številke in odjavo telefonskega priključka pn nacionalnem operaterju. Lahko pa vam Amis dodeli novo telefonsko številko. Z Id-mesečno časovno vezavo vam Amis stroške namestitve Interneta in telefonije v vrednosti 166 evrov podari. Ponudba Internat + toloffonlja: poouctniki / mrdati v Kb/i 2049/M4 1 Ain« 25.90 € 29.90 € Siol 3t.00€ 37.00 € 43,00 € T2 24.00 € - 33,00 € UPC Teldfnaeh 24.77 € 33,12 € 40.25 € Vo1]aiel 21.50€ 27.00 € 1 29,50 € * Vlrpodalkovâpaplefriesmri ponucinihđvns dan 2002.2007 in veliHo a polni mv32an0o3iOD ** V«e c«ne voe&uj^ DDV Kako naprej? Prijavite se v treh preprostih korakih. Pokličete na brezplačno itovilko 080 20 10 ali pa naročilo oddate prek spletne strani www»ajnlai not. Nato na Amisu preverijo ponudbo na vaši lokaciji, vi pa prípravÝte 10-mestno skJicno številko {Z zadnjega Telekomovega računa In kopijo celotnega telefonskega računa Telekoma Slovenije skupaj 8 kopijo svoje osebne Izkaznice. Po pošti boste prejeli podpisan Izvod pogodbe, lu jo vrnete skupaj z 10-mestnosklicnoâteviiko In kopijo osebne Izkaznice. Kal potrebujete? Amisovo šindkopasovno povezavo v internet, telefonski aparat, ki |e lahko tudi vaš obstoječi aparat, in modem, ki pa ga že dobite ob naročilu na Amis Internet. Za vse ostalo bodo poskrbeti pri Amisu, ki vas bo o preklopu obvestil prek pisnega oz. SMS-sporočila. zanes^ivo amis H •;ap:y hours oao ao 10 / www.Mta.iiM KOMUNALNO PODJETJE VELENJE iU.O. PogretHio pokopaliika de|6vnost Koroâka cesta 37 b. Velânle KA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ÍKALE SMO EDINI. 10 IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV • NABAVA 2AINIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53. GSM 031/390136; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. V SPOMIN VILIMALOVŠEK 11 4.2006- 13.4.2007 Mineva leto, ko si nas mnogo prezgodaj zapusiQ... Hvala v&cm, ki ga ni&ic pozabili. yje^ovi Le srce in du^ ve. kako boli. ko lebe več n/. ZAHVALA Zapustil nas jc dragi oče, lasu dedi in pradedi FRANČIŠEK JERAJ 6. Z 1929^5. 4. 2007 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, stanovaiecm Kidričeve 1.3. 5 in 7. znancem, prijateljem in vsem. ki «tega pospremili na njegovi zadnji poti. darovali cvetje in sveče ter za izraze sozalja. Žalujoči: sinopi Ivan, Branko, Zwnko z družinami in vnuk Niko Izbiramo naj osebnost meseca marca Kupon za naj osebnost marca Glâsujen) za 2 Bralci Našega Cas» in poslušalci Radia Vcíe-nje izbirate leir>s naj oscbnosi posanicaiili me-seccv, dcccmbra pa bomo i/med zmagvai\Íu. ki je potekalo v Budimpešti med 31. 3. in 5. 4.2007. Za svoj nastop je prejel zlato priznanje. Na omenjenem tekmovanju jc sodelovalo 4X zborov i/ kar 21 držav sveta, /bor jc tekmoval v kategoriji (fsmih mešanih tnladinskib zborov fún 25 let) z obvezno skladbo Zoltána ÍCline. Zahvala velja tudi dolgoletni zbo ro vod k i nji M M P/ Šolskega centra Velenje. Danici Pirečnik. Vtisi iz tekmovanja Predsednica /bor<\ Ana Špes: Zelo hiirt> sta minila dva, skoraj (rije meseci intenzivnih priprav in april je že bil tu. mi pa na avtobusu, namenjenem na Madžarsko, v Budimpei^to. poln pevcev i/. Velenja. ki so se tekmovanja veselili, hkrati pa malo bali. Oez dober dan bivanja na Madžarskem smo ze staii na odru. Bilo nas je strah, čeprav smo se smejali in zabavali, a hkrati smo bili polni energije in trdno prepričani, da bomo pokazali kar znamo, uptišlevali nap«)-tke. ki nam jih je dala /bomvodki-nja in se predstavili dostojno, kakor se spodobi. Oddahnili so si pravzaprav Šele, \io smo stopiJi iz tekmovalnega odra. Kljub čestitkam za dober tekmovalni nastop, smo po tihem upali, da so nas sodniki dobro ocenili. Do podelilve nagrad, dva dni po tekniijvanju, smo še naredili temeljite analize našega nastopa, se ocenjevali, kiv mentiraii vsak vstop, a rc/ultaiov ni bilo. A nekaj je hotelo, da jih nismo izvedeli, niti mi niti dirigentka, zato je bila napetost na pvek idejo, kako se lotiti umet-ničenja jajc. ■ Edi Mavric • Savinjčan Jože Svetina -40 let ustvarjanja Šoštanj, 5. april - Ob štirideset loi nic I ustvarjanja slikarja Jožeta Svetina Si) v Mestni galeriji Šoštanj odprli razslavo njegovih najnovejših del. Razstava je plod njegovega sedanjega načina ustvarjanja, kjer se po sveča izključno tehniki olja na platno. Vendar je slikar tokrat z olji precej eksperimentiral, saj je dosegel, da se barvne ploskve često prelivajo, kot pri akvarelu. Nežne poteze, tu in tam močnejša kontura, motivika pa ostaja več ali manj Ista. Naravni motivi, čeprav ne gre ravno za prikaz tiarave. temveč bolj trenutka, ki ga je slikar ujel v nekem okolju in ga zapisal na platno. Zalo je bolj kot na platnih iskati znano oki»lje, pomembnejši slikarjev odnos do njega. Razstavljeni]! je osemintrideset slik, na prvi razstavi pred šUridosetlmi loti, jih je bilo ravno toliko. Odprtje razstave so pospremili Oktei Zavodnje, pod vodstvom Jiižcta Grabncrja. ter besede župana Občine Šoštanj Darka Menih. Uradno jo je odprl Kajetan Cop. Ob štiridese-tletnici ustvarjanja je bila izdana tudi manjša zloženka, katere i/dajo je podpri /avod u kuiturti Šoštanj in Občina So štanj, besedo o avtorju pa je v njej zapisala Milojka Komprej. Jože Svetina seje rodil 19.U v Šmartnem pod Šmarno goro. Učiteljska pot ga je zanesla najprej v Vitanje, nato pa v /avodnje nad Šoštanjem, kjer je našel tudi svoj dom. Svojo prvo razstavo je imel leta 1967 v Veletiju, nato pa so se kar vrstile. V /avodnjah je organiziral Malo Napoinikovo kiparsko kolonijo ter poskrbel za spominsko obeležje na kiparjevi rojstni hiši in v šoli. Ilustriral je več knjig, ob njegovi 70. letnici pa je izšla bogata monograllja. Njegova dela so prisotna širom sveta, med njitni sta jili prejela predsednika ZDA Clinton in Buscli. Preizkusil se je v mnogih tehnikah, blestel ludi slikanju na steklo, v akvarelih in 2 risbo, njegov ustvaijalni duh pa ga venomer žene k no vemu raziskovanju. Pri tem se ne omejuje z mentorskimi napotki in trendi, temveč ostaja /vest samemu sebi. Razstava bo na ogled do 4. maja. ■ Milojka Horn prej, foto Dejan Tonkli