39 Sličice. PiSe „Z." XI. Prijatelja sta sedela v kavarni, počasi srkala dehtečo, črno kavo in pušila cigarete. Krog- biljardne mize sta se motala nade- budna sinova dveh bogatih trgovcev ter gracijozno suvala krogle in se ležerno opirala na tenke, dolge palice. Bilo je vroče. Neka teška atmosfera je legala po kavarni in dim svalčic se je počasno raztezaval proti stropu. Mimo oken so hodili ljudje in prijatelja sta malomarno opazovala gospice v svitlih krilih, ki so počasno stopale mimo. Skoro vsaka je koketno pogle- dala v okno, potem pa resno nabrala obrvi, popravila si rokavice ali razpela solnčnik. Vis-a-vis kavarne so zidali veliko, novo hišo. Zidovje je stalo že jako visoko, a vendar so še vedno vili opeko kvišku in cela vrsta deklet je nosila po improviziranih odrih malto. Solnce je pripekalo tjekaj na ono stran, pa kljub temu je mej oporami in mej križasto razpetimi tramovi vse mrgolelo pridnih delalcev. Mej delalkami je 40 „Z." : Sličice. bilo mnogo prav lepih rasti. Izpod kratkih zavihanih in zamazanih rokavov so gledale rujave, močne, a lepe roke in kratka zaprašena krila niso do cela pokrivala od opeke porudečenih bosih nog in mo- dere je objemal krepke dovršene oblike života. Marker je že drugič premenil vodo pred našima znancema, a ona sta še vedno molče vrtela cigarete mej prsti in zaspano pogle- davala skozi okno. »Ti, Milan, poglej vendar ono-le dekle tamkaj na odru«, je začel čez dolgo časa eden izmed njiju ter kazal z roko na nasprotno stran, kjer je ravno mlada delavka se škafom malte stopala kvišku. »No kaj je?« je vprašal oni mirno in zazdihal. »O ti flegmatik ti? jezil se je drugi »poglej vendar, kako ne- beško je to dekle zraščeno, poglej one lakte, vrat, pa oni na pol zakriti obraz!« »Ha, ha, kako si v og^nju ! . . . Pah . . . delavka!« zamahnil je z roko in prižigal drugo cigareto ! »Ne delaj se ne, ti Milane, kakor da bi ne vedel, kako si vča- sih letal za vsakim ženskim krilom. »Pah . . . brate, kedaj je že bilo to ! Zdaj pa se mi že davnaj ženske uprav gabijo, ker ni niti jedne, ki bi ne bila izprijena». »Preostro sodiš«, ugovarjal mu je prijatelj in še vedno gledal tjakaj na ono stran k stavbi. »No, povedal bi ti lahko par prav mičnih dogodbic par eksempel, pa vidim, da ti je ta vis-a-vis zanimivejši, nego moje prozaično do- kazovanje. Ah, ne norčuj se, jaz sem čisto indiferenten, ali to dekle ima tako nekaj nedotaknjenega na sebi . . . ' Nedotaknjenega! Ha! ha! Ti si naravnost naiven! Za petdeset krajcarjev je tvoja!« »Dvomim!« »Skoro bi stavil s teboj!« »Obžalujem, pa jaz ne ljubim takih frivolnih stav! »O—o—o—^o ! Glej, glej moralista!« rogai se je Milan in se stezal po stolu. »Do moralista mi še precej manjka, dragi. Toda poglej ! . . . Vidiš !« Skočil je kvišku in z največjo pazljivostjo zrl na ono stran. Tudi prijatelj je vstal in mn gledal čez ramo s ciničnim nasme- hom na ustnih. Delavka je prispela mej tem precej visoko in hotela ravno za- viti na drugo stran, kamor so tudi druge ženske nosile malto, ko ji E. Mlade : Radi pijanca. 41 je nek zidar, mlad Italijan, kakor je kazal obraz, zastavil pot in go- voril nekaj prav vanjo. »Takoj vidiva in brez stave« zasmejal se je Milan prijatelju, a potem zopet pozorno opazoval dvojico. Zidar je v istem hipu pristopil k delavki in jo z eno roko surovo zagrabil, z drugo pa prijel jo krog pasa. Na ovinku odra, kjer je stala in ki je bil na tistem mestu jako širok, bila je le jako nizka ograja. Stala je k nesreči blizu roba in ko jo je drzni Italijan hotel potegniti nase, nagnila se je z životom nazaj in pri tem zgubila ravnotežje. Škaf malte ji je najprvo zdrsel z glave v globino, ona se je lovila za hipec z rokama, potem pa z groznim krikom padla, čez ograjo. Trenotek je nje truplo plavalo v zraku, nato pa štrbunk- nilo na tla mej kamenje in opeko. Vsem gledalcem je za trenotek. zastala kri, potem pa so drli vsi k njej in takoj jo je obkrožala množica ljudij. Bila je grozno strta. Vse na okrog je brlizgnila kri in še je curljala iz premnogih ran in se mešala med pesek. Nekaj, redarjev je priteklo, odpodilo ljudij in jo obstopilo, da bi se ne pasle radovedne oči gledalcev po nesrečnici. »Grozno, grozno!« so mrmrala bleda ustna Milanova in zdelo se je, kakor da je on zakrivil nesrečo uboge delavke se svojimi podlimi zabavljicami. Pogledal je še enkrat nazaj na njo in zdela se mu je se svojim še svežim bolestno zategnjenim nepremakljivim obra- zom podoba mučenice in nek spoštljiv svet čut ga je prevzel, kate- rega še ni čutil nikoli. Nemo sta si gledala s prijateljem v oči in vedela sta, da čutita enako, da občudujeta neskrunjeno čistost ubozega dekleta iz proletarijata, ki je strto in mrtvo ležalo mej kamenjem.