Glasilo podjetja Predilnica Litija - December 2013 - letnik XII. - številka 3
Litia
PREDILNICA LITIJA
»inče
r
www.litija.com
Predemo že od leta 1886
Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija
v___________/
m/;--'
A


Spoštovani!	*—’
Decembrski čas je čas pregledovanja rezultatov in čas načrtov za vnaprej.
Letošnje leto zaključujemo z manj skrbi kotv predhodnih letih, negotovost na trgih je manjša. Poslujemo uspešno, zaloga naročil za začetek leta je dobra.
Zaželimo si zdravja, moči za premagovanje naporov z dobro voljo in nadaljevanje uspehov. Vesele praznike, vse dobro vam in vašim družinam, Predilnici Litija pa uspešno tudi leto 2014!
Vida Vukovič, generalna direktorica
V letu 2013 bomo skupaj izdelali preko 4.700 ton pri poprečni Nm 26. V letu 2012 smo naredili 3 % več preje kot leta 2011 in leto 2013 bo proizvodnja višja za dodatne 3 %. Ocenjujemo, da bomo do konca leta 2013 prodali skoraj za preko 26.000.000 eur preje, kar je za 8 % več kot leta 2012. V mesecu oktobru smo tudi dosegli rekordno mesečno prodajo v višini
2.870.000	eur, kar je v zgodovini Predilnice Litija največ doslej v posameznem mesecu. Poseben uspeh je tudi rast povprečne prodajne cene.To pripisujemo razvoju in sistematični graditvi naših pogajalskih pozicij na trgu, ki morajo temeljiti na argumentih. Ne pristajamo več na oceno, da prihajamo s področja, kjer so cene nizke, ampak postavljamo v ospredje dejstvo, da smo dobra predilnica, ki sledi zahtevam kupcev in ki ne odstopa od dogovorjenega. Vedno prisluhnemo tudi razvojnim zahtevam naših odjemalcev, ne le da jih servisiramo z že utečenimi programi.
Prav razvoj je tisti, s katerimi pridobimo nove kupce in obdržimo ter širimo poslovanje z obstoječimi odjemalci. V minevajočem letu smo pomembno povečali količine prej, ki so namenjene za negorljive programe. Z aramidnimi prejami smo naredili testne količine in v prihodnjem letu pričakujemo pomembne prodajne rezultate. V letu 2014 načrtujemo pomembnejši razvoj z vlakni, s katerimi bodo naše preje zagotavljale permanentno zaščito proti insektom, leto zatem bi tovrstne preje že morale imeti pomemben delež v prodaji. Vedno več imamo dolgoletnih kupcev - partnerjev, s katerimi nas povezujejo niti zaupanja skozi obdobja sodelovanj. V naslednjem letu bomo morali poiskati nove razvojne izzive, ki bodo omogočali ohranitev dobrega poslovanja in rast v naslednjih letih.
Na področju kvalitete preje smo naredili
Srečno, Predilnica Litija!
Naše niti so vedno tanjše, vendar nas še močneje povezujejo s svetom. Leto 2013 se približuje koncu in to je čas, ko pregledujemo rezultate minevajočega leta in delamo načrte za naprej. Leto 2013 je po kitajskem horoskopu leto kače in to leto je bilo za nas dobro leto. O poslovanju smo vas sproti obveščali in trendi poslovanja so iz meseca v mesec pozitivni.
pomemben korak naprej. Na standardnih programih seje odstotek reklamacij znižal za več kot tretjino in je blizu 1 %. Zaradi zahtevnejših programov je bil tudi Center za razvoj postavljen pred nove izzive. Zato vpeljujemo nove postopke kontrole kvalitete. Pri tem sodelujemo s pletilci, barvarnami, inštituti v Lenzingu, Belgiji, Nemčiji, Italiji.
Na področju nabave smo uspeli priti do novih nabavnih virov in skrajšati poti nabav nekaterih surovin. S stalnimi dobavitelji dobro sodelujemo ne le na nabavnem področju, ampak smo okrepili tudi sodelovanje z razvojem. Dobra finančna likvidnost nam omogoča dodatne prihranke, dober glas na trgu nam daje možnost dostopa do novih vlaken in priložnost, da bomo na trgu med prvimi ponudniki novosti.
Izboljšali smo povezavo vseh procesov. Okrepili smo povezavo med proizvodnjo in razvojem ter trženjem. Hitrejši prenos povratnih informacij je pomembno prispeval k hitrejšemu reševanju problemov in s tem k izboljšanju kvalitete in rezultatov poslovanja. Planirano delovanje in usklajevanje posameznih faz proizvodnje, zlasti planirano ustavljanje predpredil-niceje pozitivno prispevalo k zniževanju stroškov. V naslednjem letu bo potrebno razmisliti tudi o prenovi procesov, zlasti v proizvodnji in pristopiti k prenovi informacijskega sistema tako, da bo tudi proizvodni proces podprt s sodobnimi programskimi rešitvami.
Slediti moramo novi tehnologiji, boljše izkoriščati naše kapacitete in večati produktivnost. V letu 2011 smo zaradi negotovosti bili bolj oprezni pri investiranju, v letu 2012 smo pogumnejše zastavili nakupe v novo opremo, vendar je bilo osvajanje
nove tehnologije zahtevnejše kot smo pričakovali, saj razvoj opreme temelji na velikih serijah, mi pa imamo pestrejši izbor mešanic in pogoste menjave tako, da je bilo testno obdobje daljše kot smo pričakovali. To je za nekaj mesecev odložilo nekatere nakupe, dobavni roki so razmeroma dolgi in tako bo investicijsko leto 2014 izvedbeno bolj aktivno, temeljite priprave pa so že bile izvršene v tem letu. Zastavili smo tudi investicije v sukalnico, ki je bila investicijsko dolga leta zapostavljena. Potrebe po sukanju nam rastejo in moramo pogosto iskati storitve zunaj. V Italiji nam trije sukalci opravljajo storitve, eden od teh dela skoraj izključno za nas. Po vsoti bodo investicije to leto manjše, saj smo si morali vzeti dovolj časa, da smo temeljito preučili vse elemente. Obsežne priprave potekajo dobro, najpomembnejše stroje smo že potrdili in bomo zato v naslednjem letu investirali 2.500.000 eur. Tako bo večletno povprečje presegalo 1.000.000 eur. Vse investicije smo v teh dveh letih izpeljali in jih bomo tudi v naslednjem letu z lastnimi sredstvi brez kreditov, kar nam omogoča dobro gospodarjenje.
Za naslednje leto načrtujemo proizvodnjo 4.600 ton pri poprečni številki Nm 27. Ker bomo leto 2013 zaključili z visokimi medfaznimi zalogami, bo prodaja večja od proizvodnje in načrtujemo, da bo vrednost prodaje znašala preko 26.400.000 eur. Naši trgi se ne bodo bistveno spreminjali, pomembnejše bodo lahko postale dežele evropskega obrobja, kjer imamo zagotovo več priložnosti na srednji rok. Po segmentih nadaljujemo prestrukturiranje v smeri zmanjševanja prodaje dekorativnim proizvajalcem v korist tehničnim uporabnikom, prodajo modi bomo obdržali v dosedanjem obsegu, to je nekaj manj kot 15 %. Modni trg ostaja zanimiv, ker je v tem seg-
mentu možno doseči višje cene. Že v letu 2012 smo dosegli pomembno rast dobička in v letu 2013 bo dobiček porastel za skoraj 30 %. Za leto 2014 načrtujemo manjšo rast in sicer predvidevamo, da bo bruto dobiček presegel 1.900.000,00 eur. Načrt je realen in ob dobri zasedenosti kapacitet lahko dosegljiv, saj smo za naslednje leto zelo ugodno kupili elektriko in s prevzemom daljnovoda bo strošek elektrike v naslednjem letu manjši kar za
280.000	eur. Bruto dodana vrednost na zaposlenega se bo približala 37.000 eur in je najvišja doslej. Po planu se bo drugo leto povečala na 38.500 eur na zaposlenega.
Število zaposlenih ne bomo povečevali; skupaj z agencijskimi delavci in študenti nas povprečno v tovarni dela 290 delavcev. Skrbimo tudi za to, da imamo ure v dobro, da bomo lažje prebrodili eventualna obdobja pomanjkanja naročil. Skoraj vsi agencijski delavci delajo pri nas preko enega leta, nekateri že tudi preko dveh let in so za tovarno tako kot redno zaposleni nepogrešljivi ter bomo nekatere od njih prezaposlovali v Predilnico glede na upokojitve in druge okoliščine. Zelo pomembneje, da smo zagotovili stabilno kadrovsko strukturo in da imamo nekaj mladih sodelavcev, ki dobro napredujejo in bodo sposobni prevzemati zahtevnejše naloge. Za izobraževanje smo namenili veliko časa in važno je, da bomo usposabljali tudi mentorje za uvajanje novih sodelavcev, saj prvo obdobje uvajanja pogosto zelo odločilno vpliva na usposobitev za določeno delovno mesto. Pomemben napredek je^ na področju inovativnosti in uspelo nam je pomembno povečati število predlogov za izboljšave v proizvodnji.
Skrb za zaposlene je stalnica v poslovanju Predilnice Litija. Pogoje dela izboljšujemo, povečali smo dodatek na nočno delo in fleksibilnost. Malico smo v polni višini začeli izplačevati v začetku tega leta in božičnico smo si zaslužili. Vedeti moramo, da izplačilo božičnice ne bi bilo možno, če ne bi bilo dobrih rezultatov. Zaradi dobrega poslovanja sem že lani predlagala upravnemu odboru, da bi del dobička razdelili med zaposlene. S tem bi povečali motiviranost za dobro delo in pridobili davčne olajšave, kijih izplačilo božičnice ne omogoča. Predlog sem ponovila letos in upravni odbor je sprejel sklep, da se ta
možnost prouči. Seveda bo v primeru pozitivne odločitve s sindikatom potrebno skleniti pogodbo o udeležbi delavcev na delu doseženega dobička.
Na področju lanenih mešanic smo vodilni proizvajalec v Evropi in ob večji konkurenci z nami ostajajo najzahtevnejši kupci, ki naše preje plačujejo dražje kot konkurenci. Na dekorativnem področju smo našli nekaj programov v višjih številkah in zadržujemo prodajo dekorativnim porabnikom nad 50%. V tehničnem segmentu se nam zmanjšuje delež filtracije, povečujemo prodajo prej za zaščitna oblačila ne le za vojaške namene, ampak tudi delovna oblačila, predvsem negorljiva in odporna na razne kemikalije, ureznine in sevanja. Skupaj z našimi dobavitelji iščemo zaščito pred konkurenco predvsem z razvojem novih mešanic, ki dajejo specifične prednosti. Še vedno imamo stik tudi z modo, vendar tu ni tako intenzivnega razvoja, čeprav smo še leta 2008 za modne pletenine in tkanine prodali kar 30% prej. Uspešno tudi povečujemo cene. Poprečna cena presega 5,55 eur in je več kot 1 euro višja od poprečne cene leta 2008.
Naši najmočnejši trgi so še vedno trgi zahodne Evrope. V Italiji prodamo letno
8.800.000	eur, kar je več kot tretjina prodaje z rahlo tendenco zniževanja. Prodaja Belgiji se giblje nad 20%, Franciji je presegla nad 20%.Vtem letu smo postavili pomembne temelje za razvoj prodaje v Nemčiji, da bomo, če ne v letu 2014 pa zagotovo v letu 2015 povečali delež prodaje proizvajalcem v Nemčiji, predvsem na področju tehničnega tekstila. Izboljšati moramo naše prodajne poti.
S poslovanjem smo vas redno seznanjali in v veliko zadovoljstvo mi je, da smo v tem času poslovali dobro in to kljub temu, da sem sama opravljala delo generalnega direktorja in neposredno vodila tudi trženje, saj nismo zaposlili novega direktorja marketinga. Leto 2012 je bilo uspešno, leto 2013 zaključujemo še boljše in za skoraj celotno prvo tromesečje leta 2014 imamo zagotovljena naročila.
Leto 2013 se bliža koncu in s tem se bliža koncu tudi dveletno obdobje, za katerega smo se dogovorili, da bom vodila Predilnico Litija. Na njeno čelo sem stopila kot prva ženska po 125 letih. Vedno poudarim, da stojo pred mano vodila direktorja
Jože Mirtič in Franc Lesjak mlajši. Imela sem priložnost delati z obema in na vodilnem mestu soustvarjati novejšo zgodovino Predilnice Litija, zlasti njen prodor v Evropo. Sama sem v Predilnico Litija prišla pred skoraj tridesetimi leti in polovica mojega življenja se je odvijala tu. Povezana sem bila z njo že prej, saj sta tako moj oče Martin Repina kot mama Vida Koprivnikar delala tukaj. V ponos in zadovoljstvo mi je, daje Predilnica Litija danes, po dveh letih mojega vodenja še v boljši kondiciji kot v času, ko sem zaradi smrti po dolgoletni in v zadnjih letih zelo hudi bolezni Franca Lesjaka, prevzela vodenje Predilnice Litija.
Naj ponovno zapišem, da mi je v veselje, da sem prva ženska na čelu 127 letne zgodovine Predilnice Litija, kjer smo skozi vso zgodovino zaposlene ženske v večini, in še zlasti, da so v teh dveh letih rezultati poslovanja odlični. To je bil zame izziv in tudi velika skrb, saj sem v Predilnici že preživela težavne čase in obdobja pomanjkanja naročil. Pridobivanje naročil in zadržanje delovnih mest ob hkratni likvidnosti je bila moja prva skrb. Morala sem poglobljeno spoznavati tudi proizvodnjo in pogosto mi je bil sprehod skozi naše obrate, ko sem vas srečevala ob različnih urah, vir dodatne energije za premagovanje naporov, ki sem jih vsakodnevno doživljala.
Zato se vsem vam, vsem mojim sodelavcem na vseh delovnih mestih v tovarni osebno zahvaljujem, saj se zavedam, da smo dobro poslovanje dosegli s skupnimi močmi in za to, ker je vsak od vas v tem času dal pomemben prispevek k našim dobrim rezultatom in rasti Predilnice Litija. FHvala vam in srečno tudi vnaprej!
Vida Vukovič, generalna direktorica
Poslovanje v grafičnih prikazih
J skupno vložena preja v tonah Q od tega vložena sukana preja v tonah vložena strukturna preja v tonah
Prihodki od prodaje preje in
prihodki od prodaje prej z vključenimi specialnimi vlakni
30.000.000
25.000.000
20.000.000 —\
15.000.000-1
10.000.000 —\
5.000.000 H
leto 2007 leto 2008 leto 2009 leto 2010 leto 2011 leto 2012 ocena 2013 plan 2014
J Prihodki od prodaje preje J Prihodki od prodaje prej z vključenimi specialnimi vlakni
Investicije v Burih in v % od prihodka po letih
30.000.	000---------------------------------------------------------------------------------------------------------------H00
25.000.	000
20.000.	000
15.000.	000
10.000.	000
5.000.000
°	2007	2008	2009	2010	2011	2012 plan 2013 ocena 2013 plan 2014
J Investicije v turih	—J— v % od prihodka
Bruto dodana vrednost na zaposlenega v evrih in število zaposlenih glede na plačane ure
plan 2013
plan 2014
Konec januarja načrtujemo torej prihod prstančnega stroja Zinser RM351 v povezavi z Autoconerjem X5 (16 vreten) ter enega samostojnega Autoconerja X5 s 40 vreteni, montaža pa bo izvedena v februarju. V februarju načrtujemo tudi montažo nove dvojilke Rite Tip Reflex s 37 vreteni, s katero bomo odpravili ozko grlo dvojilnih kapacitet, zadostovala pa bodo tudi za kasnejši nakup 3 DD sukal-nih strojev.
Del stroja bo služil za precizijsko previjanje sukancev na 10 inčne navitke mase 5 kg, s katerimi bomo nadomestili previjanje na starem dvojilno-previjalnem stroju Hirschburger in izboljšali izkoristek snovanja pri našem kupcu.
Načrtovane investicije v letu 2014 so naslednje:
1.	Čistilnica bombaža: Pri proizvajalcu čistilnih strojev Rieter bomo preverili! učinkovitost naše čistilnice bombaža in jo primerjali z najnovejšo tehnologijo. V primeru očitnega izboljšanja se bomo odločili za delno rekonstrukcijo obstoječe čistilne linije. Pričakujemo boljši čistilni učinek linije z zmanjšanjem deleža še uporabnih odpadkov bombaža.
2.	Mikalnica: Načrtujemo zamenjavo 6 bombažnih mikalnikov Marzoli s tremi mikalniki Rieter C70, ter 5 mikalnikov Rieter C4 z dvema Rieter C70. Mikalniki so novejši od obstoječih C60, zato bo potrebno ponovno testiranje, kar bo izvedeno v februarju. Celotno izvedbo del bomo zaradi obširnosti morali realizirati med poletnim kolektivnim dopustom. V sklopu teh del načrtujemo tudi zamenjavo central za javljanje požara Zarja.
3.	Predilnica: Načrtujemo nakup dveh prstančnih strojev s 528 vreteni, kot nadomestilo za oba najstarejša, 35 let stara
Načrtovane investicije v letu 2014
V prihajajočem letu načrtujemo investicije v vrednosti več kot dva miljona evrov. Poleg teh bomo do sredine februarja izvajali še investicije, ki smo jih sicer načrtovali že za leto 2013, pa se zaradi daljšega časa testiranja prvega p revijalnega stroja Autoconer X5 nismo želeli prehitro odločiti za nadaljnji nakup.
prstančna stroja Krušik v PB2, od katerih smo enega zaradi prevelike iztrošenosti pred časom že demontirali. Stroja bomo opremili z zaustavkami predpreje Pinter FA.NI, kijih bomo instalirali tudi na obstoječa dva kompaktna stroja Zinser.
Po končani montaži bodo vsi prstančni stroji opremljeni z istimi zaustavkami ter v celoti vključeni v informacijski nadzorni sistem Archimed. Načrtujemo tudi nakup dodatne opreme za izdelavo trdih in mehkih core prej na obstoječem prstančnem stroju Zinser RM350.To nam bo omogočilo izdelavo bolj kvalitetnih trdih aramidnih in drugih core prej z dosti nižjimi stroški izdelave.
V previjalnici načrtujemo zamenjavo tretjega Autoconerja 338 z novim Autoconerjem X5.
4.	Sukalnica: Vtem oddelku smo bili celo leto soočeni s pomanjkanjem sukalnih kapacitet, kar smo reševali z dodatnim sukanjem v Italiji. Zaradi povečanega tehničnega programa se bo proizvodnja sukanih prej povečevala tudi v prihodnje, zato smo se odločili za nakup treh dodatnih DD sukalnih strojev s 162 vreteni, s pripadajočimi potujočimi čistilci. Na evropskem trgu sta najboljša proizvajalca firmi italijanski Savio ter nemški Saurer Volkmann. Optimalen izbor bomo izvršili na podlagi testiranja, ki bo izvedeno do konca tega leta, dobava strojev pa je predvidena v mesecu aprilu. Nato želimo izbrati tehnološko najsodobneše stroje, z računalniško krmiljenim oblikovanjem navitka, vključno s precizijskim navijanjem, s katerim bomo izpolnjevali najostrejše kakovostne zahteve naših kupcev.
Poleg že naštetih investicij načrtujemo še zamenjavo centralnega kompresorja, informacijskega sistema, vključno z glav-
nim strežnikom, sanacijo vodovodne napeljave ter ograj, nakup dodatne, nujno potrebne laboratorijske opreme, kije potrebna za preverjanje izpolnjevanja čedalje večjih zahtev kupcev, elektro viličarja za transport bal, ročnega paletnega viličarja itd.
Obseg načrtovanih investicij je eden največjih doslej, vendar jih bomo ob nadaljevanju ralativno ugodne tržne situacije in dobrem delu brez dvoma brez težav realizirali.
Andrej Štritof
Na več mestih v proizvodnji so na voljo obrazci za oddajo predlogov za izboljšave.
NewStar - novi razvojni trend
Predmet novih razvojev so raziskave vlaken, pri katerih so nadgrajene ali povečane funkcionalne lastnosti, ki se lahko vgradijo v prejo in prenesejo v končni izdelek kot so pletiva ali tkana oblačila za zaščitni namen ali šport in prosti čas.
Z raziskavo teh lastnosti se omogoči razvoj procesa mešanja in predenja povsem novih tipov vlaken za izdelavo prej z izboljšanimi lastnostmi regulacije transporta in akumulacije vlage, izboljšano regulacijo temperature, večjim zaščitnim učinkom in z izboljšanim otipom in dimenzijsko fleksibilnostjo izdelka, ki daje povsem nov nivo udobnosti teh izdelkov. Z obvladovanjem novih materialov, izrabo njihovih lastnosti se te sinergeti-čno dodajajo v naše preje in posledično končnim izdelkom v procesu pletenja ali tkanja. S tem razvijamo novo generacijo več-funkcionalnih tekstilnih izdelkov -NevvStar. Te lastnosti so permanentne, okolju in uporabniku prijazne, vgrajene v končni izdelek že s prejami.
Že vrsto let poteka najintenzivnejši razvoj modifikacij na sintetičnih vlaknih na Daljnem vzhodu, od koder tudi prihaja največja ponudba novih vlaken in posledično tudi ponudba končnih izdelkov na evropski trg, ki ostaja še vedno največji porabnik izdelkov s posebnimi lastnostmi. Zato je razvoj prej z vključevanjem novih vlaken za naše podjetje eksistenčnega pomena.
Z vidika našega podjetja gre za razvoj povsem novih izdelkov, kjer bo izdelek nastal z inovativno modifikacijo proizvodnih procesov na že obstoječih tehnoloških opremah.
Poliakrilatna masa je bila znana do sedaj izključno v industriji plastike, kot vlakna pa imajo slabše fizikalno mehanske lastnosti. Prednjačijo pa po absolutno najvišji absorbciji vlage in vode, kemični obstojnosti in ognjevarnosti. Zaradi obarvljivosti in sposobnosti mešanja z ostalimi vlakni naravnega in sintetičnega izvora pa imajo veliko uporabnost v izdelkih za regulacijo topote in vlage v spodnjem perilu kot tudi vrhnjih zašči-
tnih oblačilih. Znana so pod imenom Tecstar in so značilne roza barve. Poliakrilatna vlakna so izpredena po suhem talilnem postopku iz mase. Zato nimajo vlakninske strukture, ki se odraža v kodravosti in žilavosti vlaken. S tem imajo slabe predilne lastnosti, ki zahtevajo predvsem zaradi nizke natezne trdnosti povsem nov postopek mešanja z ostalimi vlakni in specifične tehnološke nastavitve v celotnem procesu prstan-čnega predenja. Vgradnja teh vlaken v preje je izvedljiva samo do določenega deleža teh vlaken in v samo določenih mešanicah z izbranimi vlakni. Z razvojem inovativne mešanice bomo razvili preje z največjo sposobnostjo transporta vlage in toplote med uporabnikom in okoljem kar je dosegljivo do sedaj na prostem trgu.
Poliesterna votla vlakna so nadgradnja dosedanjih poliesternih vlaken tipa Co-olMax. Zaradi tvorjenja zračnih komor v vlaknu, so ta večjih premerov, površina vlaken je gladka, zato je površinska oprijemljivost manjša in je za izdelavo prej z zadostno trdnostjo in kontrolirano raz-teznostjo zelo pomemben pravilen izbor tipa votlega vlakna in izbor ostalih vlaken v mešanici, da ohranimo lastnost vlaken v prejah, ki dajejo še večjo toplotno izo-lativnost končnim izdelkom.
Poliesterna votla vlakna Thermolite in Thermaltex so nadgradnja dosedanjih profiliranih izpredilnih profilov poliesternih vlaken , ki dajejo še večjo toplotno izolativnost končnim izdelkom, v votlih prostorih znotraj samega vlakna pa lahko absorbirajo večje količine vode in vlage.
Za uporabniku prijaznejši otip tekstilnih izdelkov so bila razvita micro fina vlakna na bazi poliestra in poliamida. Sedaj so se tej skupini pridružila še lyocelna in
akrilna vlakna, ki so zaradi svoje volumi-noznosti našla uporabnost tudi na novih področjih hišnega tekstila.
Za dosego mehkega otipa tekstilnega izdelka, podobnega naravnim vlaknom, so razvita micro fina kemična vlakna. Do sedaj uveljavljena in sposobna tekstilne predelave so bila samo vlakna na bazi poliestra in poliamida. Veliko omejitev pa predstavlja zahteven postopek plemenitenja oz. barvanja teh izdelkov in zelo omejen nabor naravnih vlaken, ki se lahko mešajo z njimi. Sedaj so se tej skupini micro vlaken pridružila še lyocelna in akrilna micro vlakna, ki so zaradi svoje vo-luminoznosti, lažjih postopkov barvanja in velike podobnosti v lastnostih z naravnimi vlakni, našla uporabnost tako v modnih izdelkih kot tudi na novih področjih tehničnega tekstila. Nova vlakna imajo najnižjo specifično težo, tako da lahko s pravilnim izborom tehnoloških parametrov izdelamo mešanice v prejah, ki bodo dajale mehkejši otip in večjo komfortnost od izdelkov iz čistih naravnih materialov.
Za večjo udobnost oblačilnih tekstilnih izdelkov se v preje ali izdelke vgrajujejo elastani, ki dajejo izdelkom prožnost in elastično povratnost. Ti so vgrajeni v manjših deležih in z manjšo kemijsko in fizikalno obstojnostjo. Za vrhunske modne izdelke in za povečane elastičnosti pa so razviti novi elastični filamenti Lycra DualFX v kombinaciji klasičnega el-stana Lycre in strukturno modificiranih poliestrov T400 z lastnostjo naknadno sproščene elastičnosti. Ta kombinacija šele pri končnem plemenitenju tkanin ali pletiv s termično obdelavo dobi skupno povečano elastičnost.Takšni izdelki imajo do 3x večjo elastičnost kot do sedaj znani »strech« izdelki.
V	zaščitnih izdelkih se uporabljajo visoko zmogljiva aramidna vlakna, predvsem za ognjevarne izdelke, ki imajo zaradi zahtevnih konstrukcij in togosti manjšo odpornost na obrabo. Posebej v mešanicah z mata aramidnimi vlakni je ta problem sedaj rešljiv z dodajanjem novih ognjevarnih poliamidnih vlaken Nexylon FR evropskega proizvajalca EMS Chemie.
Poliamidna ognjevarna vlakna predstavljajo nov dosežek v razvoju sintetičnih vlaken z vgrajenimi aditivi kot zaviralci gorenja ali komponent, ki povzročajo sa-mozadušitev gorenja. V zaščitnih izdelkih se uporabljajo poliamidna FR vlakna, ki bodo ob cenovni sprejemljivosti dala izdelkom večje področje uporabnosti ob zagotavljanju enakih standardov zaščite.
V	splošno in specialno uporabnih zaščitnih oblačilih, ki vključujejo celulozna vlakna, se iščejo nova zaščitna področja. Zelo široko področje je zaščita pred insektom, še posebej zaščita proti klopom. Taje izvedljiva z vključitvijo novih vlaken, ki imajo permanentno delovanje in vgrajeno aktivno substanco v samem vlaknu. Že testirana razvojna vlakna SmartCell
Clima Permethrin se sedaj proizvajajo na Kitajskem pod imenom Celi Solution Protection.
Permanentna zaščita pred insekti, kot so klopi in komarji, je v oblačilih že dolgotrajna razvojna zahteva. To je izvedljivo z vključitvijo novih vlaken, ki imajo aktivno substanco za odvračanje in uničevanje insektov vgrajeno že v samem vlaknu. Z inovativno tehnologijo raztapljanja aktivne komponente v parafinih in vgradnjo tega v izpredilno maso lyocelnega vlakna so razvita vlakna, ki jih lahko vgrajujemo v preje za zaščitne namene. Zaradi velikega deleža parafina v vlaknu je njihova predelovalna lastnost zelo zahtevna in temeraturno občutljiva. Temu bomo v razvoju procesa predenja morali prilagoditi tako sestavo vlaken v mešanicah kot tudi tehnološke parametre izdelave.
V času elektronike smo na vseh področjih izpostavljeni elektromagnetnemu sevanju. Z dosedanjimi elektro prevodnimi oblačili dosežemo razelektritev med izvorom in uporabnikom. Nikakor pa nismo zaščiteni pred splošnim sevanjem.
Ta zaščita je odvisna od valovne dolžine sevanja in jakosti sevanja, kjer je izredno široko področje. Sedaj se z razvojem tekstilnih izdelkov, ki vključujejo kovinska vlakna, omogoča tudi zaščita pred elektromagnetnimi sevanji. Ti izdelki imajo uporabnost v tehničnem tekstilu za dom in industrijo, kot tudi v osebni zaščiti. Razvoj je sodelovanje z dobaviteljem kovinskih vlaken Bekinox, ki je vključen tudi v razvoj standardov za to področje.
Samo kovinska vlakna v tekstilnih izdelkih lahko nudijo zaščito pred elektromagnetnemu sevanju EMS. Ti izdelki imajo uporabnost v tehničnem tekstilu za dom in industrijo, kot tudi v osebni zaščiti. Za vsako področje in okolje se zahteva točno določen delež kovinskih vlaken in v točno določeni strukturi- porazdelitvi v obliki mreže v tekstilnem izdelku. Na tem področju je v izdelavi tudi sitem merjenja EMS zaščite in standardizacije, kateremu bomo morali slediti tudi z razvoji prej in sukancev z EMS lastnostjo.
Franci Debelak
Neprestano spodbujamo izboljšave
Poleg tega, da sledimo novostim na razvoju vlaken, v Predilnici vspodbujamo vse zaposlene k inovativnosti in predlaganju izboljšav v delovnih postopkih, o čemer smo že pisali v zadnji številki Predilca.
Danes vas seznanjamo z najkoristnejšim predlogom od takrat, ki smo ga že uveljavili v predpredilnici. Predlagatelj je bil Bogdan Vavtar. Na novem mikalniku Truetzschler smo imeli veliko težav s čiščenjem krtače okrovja pri predelavi poliestrov, predvsem dolgovlaknatega. Z idejo Bogdana Vavtarja, smo uspešno rešili ta problem. Bogdan je na ta mikal-nik s pomočjo sodelavcev prigradil sistem za čiščenje krtače, ki je uspešno deloval na starih mikalnikih Rieter C4. Pred tem je bilo veliko dodatnega čiščenja in zaradi tega je bil mikalnik vsakokrat ustavljen daljše obdobje. Bogdanova inovacija je čas čiščenja pomembno skrajšala, kar vpliva na boljšo izkoriščenost stroja. Prednost inovacije je tudi, da so s sedanjim načinom čiščenja odpadki z okrovja sedaj uporabljeni.
Edo Bučar
Kdo v Predilnici Litija skrbi za informacijski sistem
Informacijski sistem v podjetju niso samo računalniki, programi in zaposleni v oddelku AOP. Informacijski sistem so vse povezave in aktivnosti, ki se izvajajo z namenom, da zaposleni, ki moramo sprejeti določene odločitve, te sprejemamo na podlagi informacij o dejanskem dogajanju v podjetju in izven njega.
Da imamo za odločanje potrebne informacije, si organiziramo zajem in obdelavo podatkov. To lahko izvajamo na papirju, tabli ali računalniku, lahko v obliki kreiranja excel ali word dokumentov ali z vnosom programiranih zapisov v baze podatkov. V podjetju ne glede na uporabljeno programsko kodo skrbimo, da so vsi podatki v bazah podatkov strukturirani tako, daje njihova uporaba mogoča ob spremembi baze in da so podatki integrirani.
V podjetju imamo že veliko let uvedeno vodenje s cilji. Za vsak cilj imamo oblikovan sistem zajemanja podatkov na način, da doseganje cilja lahko merimo dnevno ali mesečno. Vsak vodja področja in poslovodstvo ima vsak dan informacijo o pomembnih dogajanjih preteklega dne. Med pomembnejšimi informacijami za upravljanje je informacija o naročilih. Iz naročil, katerih izdelava in prodaja se planira, lahko ocenimo kakšen bo poslovni izid podjetja v naslednjem mesecu oziroma v obdobju, za katerega imamo zagotovljena naročila.
Preko 20 let imamo računalniško podprte rešitve, ki smo jih razvili na področju kalkulacij in ugotavljanju rentabilnosti posameznega prodajnega posla. V zadnjih letih smo izvedli prenovo tega informacijskega procesa z lastnimi kadri. Proces smo prenavljali postopno od vnosa naročila, spremljanja prodaje in njihove rentabilnosti in ga zaključujemo z informacijami o plačilih kupca.
V procesu spremljanja podatkov iz proizvodnje uporabljamo stare baze podatkov in programska orodja.
Delovni nalog z vsemi podatki o naročilih, na katere se nanaša smo razvili z lastnimi kadri. Prav tako smo v vseh letih od uvedbe računalniške obdelave podatkov sami razvijali rešitve, ki so omogočale dovolj točne in pravočasne informacije poslovodstvu za odločanje tako na področju nabave, proizvodnje, prodaje in uspešnosti razvojnega procesa.
Za obvladovanje podatkov v informacijskem sistemu imamo organizacijski predpis, ki opisuje obvladovanja raču-
nalniške opreme - infrastrukture, opreme, dokumentov in podatkov v informacijskem sistemu ter postopke za varovanje informacij v informacijskem sistemu. Doslej velikih odstopanj informacij od dejanskega stanja v podjetju nismo zaznali. Da smo se izognili visokim stroškom povezanim s sto odstotno točnostjo in odvisnosti od zunanjih izvajalcev in potencialnih tveganj z vdori v za podjetje vitalnih podatkov in informacij, smo se posluževali lastnih rešitev in znali iz dobljenih informacij pravočasno in pravilno odločati.
Hiter razvoj informacijskih platform pa omogoča rešitve, ki zahtevajo še hitrejše izvajanje sprememb. Zahteve naših uporabnikov se ob vseh dosegljivih tehnologijah povečujejo. Zato se bomo morali odločiti ali bomo te nove pristope postopno uvajali s svojimi kadri ali bo racionalneje pristopiti k hitri prenovi s pomočjo tujih informacijskih rešitev.
Verica Žlabravec
Sodelavci iz oddelka AOP, ki skrbijo za razvoj in nemoteno delovanje informacijskega sistema
Sodobnega delovnega okolja si danes ne predstavljamo več brez računalnika, seveda skupaj z zaslonom, tipkovnico in miško ter dodatno opremo kot sta tiskalnik in večopravilna naprava. Na računalniku tečejo razni programi, ki zagotavljajo nemoten poslovni proces. V ozadju pa čaka stalna povezava v interno omrežje ter svetovno medmrežje - internet. Uporabniki seveda pričakujete, da je oprema vedno v brezhibno delujočem stanju, da
ob prihodu na delo vklopite vse naprave in nemoteno pričnete z delom. Dokler je tako - vse v delujočem stanju - se niti ne zavedate prisotnosti delovne skupine, ki jo poimenujemo s kratico AOP (avtomatska obdelava podatkov).
Kratica je za današnji čas pravzaprav malo skopa z opisom del te skupine. Naloge obeh Andrejev in Tatjane so veliko obsežnejše kot samo obdelava podatkov. Ko vas po zagonu računalnika namesto po-
Tatjana Trentelj vodi informacijski oddelek

znanega prijavnega zaslona spremlja neprijazna črnina, ali vas med delom nenadoma preseneti moder zaslon (računalničarjem znani »blue screen«), pa je vaša prva misel: »Kliči AOP!« Če program za vnos naročila vztraja z opozorilom: »Artikel se ne ujemal«, ponovno klic v AOP: »Andrej, kaj je narobe?« Ko vrednosti v poročilu preveč odstopajo od pričakovanih, je prva misel: »Tatjana bo pomagala!«Takrat so vaša prva misel sodelavci iz AOP!Tako se velikokrat okrene tok dnevnih nalog skupine. Namesto opravljanja planiranih in zastavljenih nalog se posvetimo pomoči uporabnikom, saj je prva naloga AOP-ja zagotavljati sistemsko podporo poslovnim procesom, tako v smislu strojne kot pro-
Andrej Kralj
gramske opreme. Naloge so v skupini razdeljene, kotjetotudi sicer značilno za informatiko. Posamezna informacijska področja so danes tako obsežna, da se oblikujejo »specialisti«, ki so zadolženi za njih. Po pomoč ob nedelovanju strojne opreme - računalnikov z vsemi dodatki - se uporabniki obrnete na Andreja Kralja. On je tudi prva klicana oseba, ko vam nagaja elektronska pošta ali ko ne dela internet. Skrbi tudi, da v omrežje ne vdre računalniški virus ali kak drug »nepovabljen gost«.
Računalnik brez programske opreme je povsem neuporabna zadeva. Navodila, kaj naj dela, v obliki programske kode zapiše programer, v našem AOP-ju sta to Andrej Obermajer in Tatjana Trentelj, včasih pa tudi Andrej Kralj. Tatjana pred začetkom pisanja programske kode z uporabniki obdela potrebe in želje glede funkcionalnosti programa, potrebnih obdelav in rezultatov, ki naj jih poda določen program. Razgovori se opravijo v različnih krogih uporabnikov, saj gre velikokrat za povezovanje že obstoječih podatkov in se obdelave pripravljajo za različne uporabnike ali procese.
Pri novih projektih se posvetuje tudi z Vero Žlabravec, kije odličen poznavalec poslovnih procesov v podjetju. Ko je poznanih kar največ zahtev, se začne pisanje programske kode.To nalogo si delita
Andrej Obermajer
z Andrejem Obermajerjem. Andrejeva specialnost je risanje oken in gumbov ter združevanje funkcionalnosti, tako da je uporabniku vse potrebno za delo na dosegu enega »klika«. V ozadju pa vsi trije sodelavci skrbijo in upravljajo z SQL podatkovno bazo, kamor se shranjujejo vsi podatki. Nalog in zadolžitev je veliko. Večino jih opravijo sami. Pri vzdrževanju strojne opreme glavnih računalnikov (serverjev) pa jim občasno priskočijo na pomoč sistemski inženirji zunanjega informacijskega podjetja. Vsekakor je naša prednost, da imamo interno skupino računalničarjev in programerjev, ki je dobro uigrana in vedno prisotna za pomoč uporabnikom.
Tatjana Trentelj

Oton, kaj te je kot mladega fanta nagovorilo, da postaneš tekstilec?
Izbira šolanja v času moje mladosti je bila povezana tudi s financami. Predilnica Litija mi je odobrila štipendijo za šolanje. Tako sem se odločil za šolanje na Srednji tekstilni šoli v Kranju za tekstilnega tehnika. Spominjam se tudi besed ravnatelja srednje šole, ki je rekel nekako takole: »Ljudje ne bodo nikoli več hodili nagi naokoli«. Bistveni dejavnik odločitve je bila torej štipendija in možnost zaposlitve. V Predilnici je bila že zaposlena tudi moja sestra. Kakšne strokovne podlage ti je dala Srednja tekstilna šola?
Kar se tiče vlaken in tehnologije je bila šola zelo kakovostna. Kar smo se teoretično naučili smo v šolski predilnici lahko tudi praktično preizkusili. V šolski predilnici smo opravljali prakso. V tretjem in četrtem letniku smo imeli praktični pouk en cel dan v vsakem tednu. Spoznali smo zakonitosti predenja, ki so danes še vedno enake. Šola z bivanjem v dijaškem domu nam je dala tudi potrebno samostojnost in socializacijo. Podeželski otroci smo prej živeli drugače. V tistem času nismo imeli mobilnih telefonov. Zorenje je potekalo hitro, daleč od doma.
Vsako leto sem med poletnimi počitnicami tudi delal v Predilnici. V vsakem letniku pa smo imeli tudi med šolskim letom nekajtedensko prakso v podjetju.
Vojaški rok si služil v Šoli rezervnih oficirjev pehote v Bileči, nato pa je sledila zaposlitev v Pred Unici.
Da. Del pripravništva sem opravil še pred odhodom v vojsko, nato pa sem že naslednji dan po prihodu iz vojske nadaljeval z delom v našem podjetju. Mentor v času pripravništva mi je bil Borut Komotar. Spominjam se, da sva šla vsako jutro pregledati vse raztezaIke in sva ročno preverila kakovost valjčkov. Sproti smo skrbeli za zamenjavo nekakovostnih valjčkov. V za-
Oton Meserko
Oton Meserko je po srcu predpredilničar. Praktično vso svojo poklicno pot dolgo 23 let je opravil v predpredilnici. Je edini v predpredilnici, ki ima tekstilno izobrazbo. To je podlaga na katero vsa leta nalaga izkušnje pridobljene z delom. Zgradil se je v strokovnjaka. Njegov pristop pri reševanju tehnoloških problemov je globinski. Vedno se temeljito poglobi in poišče rešitev, kije optimalna. Pri njemu ni polovičarstva. Ni človek, ki bi taktiziral. Pove, kar misli.
četku je bilo zelo težko. Med vodji, vzdrževalci in starejšimi delavci je bila vzpostavljena tudi neformalna hierarhija, ki je ovirala kakovostno delo. Sodelovanja med proizvodnjo in vzdrževanjem je bilo tedaj manj. V času do danes smo na tem področju naredili velik korak naprej, sodelovanje je sedaj na bistveno višjem nivoju. Usposabljati sem se začel v čistilnici odpadkov, pa nato v mešalnici in nato za vodjo izmene predpredilnice. Moj mentor Borut Komotar me je res veliko naučil. Tekom let do danes seje to korenito spremenilo. Učenje in usposabljanje je odprto, znanje dostopno. Hitro sem začel nadomeščati vodje izmen, nato pa sem dobil svojo izmeno in tako postal redni vodja izmene. Skoraj od vsega začetka kot vodja izmene pa sem tudi nadomeščal vsakokratne vodje oddelkov v času njihove odsotnosti. Vodenje svoje izmene sem izvajal dobrih dvajset let. Ogromno znanja sem si postopoma pridobil sam. V vsak problem sem se poskušal poglobiti in ga rešiti. Čas je tekel in »kilometrine« je bilo čedalje več.
S časom je bila tehnologija vedno modernejša, tise vedno temeljito poglobiš.
Vouk razteza Ike sem preštudiral res zelo natančno. Veliko sem se ukvarjal z meritvami enakomernosti pramen, predpreje (Uster). Z obnovo tehnologije sem se srečeval kot vodja izmene. Gledam na to, da svoje znanje prenašam na druge. Z novimi stroji je tudi bistveno manj tehnoloških problemov. Zahtevnejše mešanice sedaj bistveno lažje predelamo in dosežemo zahtevani nivo kakovosti. Danes je tudi delo na strojih bistveno, ampak poudarjam, bistveno lažje kot pa je bilo petnajst, dvajset let nazaj. Danes je potrebno biti pri stroju z glavo, včasih pa z mišicami, če rečem malo v prispodobi. Glavna naloga vodij je, da zagotavljajo pogoje, da stroji tečejo. Lonci se ne rinejo več po tleh,
imamo že tretjo generacijo kolesc, ki se sama čistijo. Prostora je sedaj več, koti so pospravljeni, vsaka mešanica je ločena, odpadki so ločeni, klimatski pogoji so bistveno boljši.
Tisti, ki smo dlje časa v podjetju, to znamo ceniti, ker vidimo kolikšen napredek smo naredili. Vsak po svoje smo k temu pripomogli. To, kar smo skupaj s sodelavci dosegli, moramo vzdrževati. Dosegli smo s stalnim dopovedovanjem, pogovori s sodelavci, s sestanki. Skratka s trudom in korektnimi medčloveškimi odnosi. Izmena, ki sem jo vodil, je imela tudi najdaljši staž brez bolniške.
Kaj je tvoja glavna naloga sedaj kot vodje tehnološkega vzdrževanja predpredilnice? Pred dvemi leti sem prevzel vodenje tehnološkega vzdrževanja predpredilnice. Nadomeščam tudi vodjo oddelka v času njegove odsotnosti. Pri prehodu na to delovno mesto mi je veliko pomagal Peter Poznajelšek, s katerim zelo dobro sodelujeva. Na tem delovnem mestu sem se moral organizirati drugače. Tehnologijo poznam. Spoznati sem se moral z delovanjem strojev po strojniški in elektrotehniški plati, vpeljati določeno analitiko za okvare in s tem ugotoviti naj pogostejše vzroke zanje. Sistematično delam na področju nabave rezervnih delov. Ukvarjam se tudi kot neke vrste tehnolog s tehnološkimi problemi, ki se porajajo v oddelku. To mi predstavlja izziv.
Kako gledaš na podjetje danes in še pogled za prihodnost...
Zadovoljen sem, da sem bil deležen številnih izobraževanj. Usposabljanje po »Refa« metodi je bila dobra šola. Imeli smo številna usposabljanja po metodi »20 ključev«. To je bilo zelo koristno. Tudi zadnje izobraževanje s področja hidravlike v Slovenskih Konjicah.
Tovarna je celostno urejena. Tudi zunanji izgled je urejen. Imamo delo. Na dnevu
odprtih vrat so bili vsi obiskovalci zelo pozitivno presenečeni. Proizvodnja je urejena. Moramo iti naprej. V službo grem z veseljem. Znam reševati konflikte. V prihodnosti si želim, da imamo delo in da vsak dan napredujemo. Glavne stvari imamo določene, zato smo trdni.
Oton, kako izkoristiš prosti čas?
Imam družino s tremi otroki. Dva sta že
Marija, kako te je pot pripeljala v Predilnico Litija?
Obiskovala sem Srednjo kemijsko šolo in sem po izobrazbi kemijski tehnik. Obvezno šolsko prakso sem opravljala v Belinki. Kemija mijevšečin poduši sem še vedno kemik. Šolanje na kemijski šoli mi je dalo natančnost. Zaradi oddaljenosti od doma sem iskala zaposlitev bližje. V Predilnici je bil zaposlen tudi moj oče. Bila sem sprejeta, tako da sem zaposlena od leta 1984. Tvoja poklicna pot se je začela v proizvodnji. Da. Začela sem v proizvodnji v oddelku predilnice kot snemalka na izmeni. Izhajam iz kmečke družine, zato mi delo ni delalo preglavic. Izkušnja izmenskega delaje za vsakega človeka zelo dragocena. Kdor je delal na izmeni, ve, kaj pomeni nočno delo in menjavanje ritma.To je zelo dragocena izkušnja. Po določenem času sem prišla v laboratorij za sortirko preje.Tudi to delo je bilo izmensko. Kasneje sem napredovala v laborantko, začela sem delati v dopoldanskem času. Delo sortirke se je ukinilo. Po prvi porodniški sem bila premeščena v tajništvo, nato ponovno nazaj v laboratorij. V letu 1996 smo bile labo-rantke prestavljene v vlagalnico in smo delale na izmeni z nalogo poostrene kontrole pri vlaganju. Po drugi porodniški pa sem se vrnila v laboratorij za laborantko. V letu 1999 sem bila premeščena v pripravo dela, kjer sta me v delo uvajali dobri mentorici Lidija Leskovšek in Mateja Medvešek.
srednješolca, ki tudi kot dijaka občasno delata v Predilnici. Oba sta zelo zadovoljna. Moj prosti čas. Pojem pri pevskem zboru. Berem knjige, psihološke, zanimajo me medčloveški odnosi. Sproščam se z delom v naravi in z ročnimi deli na domačiji. Od leta 2006 pa sem tudi pogodbeni pripadnik rezervnega sestava Slovenske vojske. Sem četni podčastnik, ukvarjam se
z logistično podporo enote, oskrbo. Imam občutek za prilagajanje težkim situacijam. Bil sem na enomesečnem usposabljanju v ameriški bazi v Nemčiji. Sem predilničar, vojak, mož in oče.
Silvo Soklič
Marija Slapničar
Marija Slapničar je na delovnem mestu planer analitik. Pri njej drži reklo »pravi človek na pravem mestu«. Izkušnje pridobljene v proizvodnji in laboratoriju ji na tem delovnem mestu zelo koristijo. Je absolutno natančna in vestna. Delo opravlja mimo, tiho, skoraj neopazno. Vse je narejeno brez napak in pravočasno. Do svojega delovnega mesta ima polno odgovornost. Sodelavci to cenimo in jo spoštujemo. Zelo je pripadna podjetju. Ima ukoreninjene tradicionalne življenjske vrednote. Dolgo sva sodelavca. Je človek z veliko začetnico.
Znanje je bilo kakovostno preneseno name, tako da sem tedaj začela delati na sedanjem delovnem mestu.
Tvoja dela in naloge na sedanjem delovnem mestu so številna.
Razen izdelave procesnih specifikacij skrbim za vso dokumentacijo, ki spremlja tok materiala od vhoda v proizvodnjo do skladišča gotovih izdelkov. Vse izdelam z računalnikom. Podlaga je naročilo, ki ga izdela trženje in procesne specifikacije, kijih izdela razvoj. Skrbim za vso izdajo surovin iz skladišča, ki gre v proizvodnjo. Za partije, ki jih je potrebno mešati v mešalnici vlaken izdelam delovne naloge za mešalnico, ki vsebujejo glavne elemente za mešanje, kot so vrsta vlaken, odstotni sestav, potrebne količine, druge posebne zahteve in vrstni red mešanja. Moja naloga je tudi izdelava delovnih nalogov za vhode v proizvodnjo. Delovni nalogi vsebujejo potrebne podatke za odpiranje bal v pred-predilnici (vrsta vlaken, plan odpiranja, količine) in vse potrebne podatke za predilnico in sukalnico za vsako posamezno prejo ali sukanec iz določene partije. Opredeljeni so N m, zavoji, recepti šantun-gov, vrsta parjenja, podatki o navitkih in embalaži, količine, artikli in razne druge zahteve. Vsako prejo opremim tudi z identifikacijsko številko (ID) izdelka, ki vsebuje vse potrebne podatke o vloženem izdelku. Narava dela zahteva praktično stoodstotno natančnost in potrebno hitrost. Na-
logi in dokumentacija za proizvodnjo mora biti pravočasno napisana in izdana. Pri tem zamud ne sme biti, ker se proizvodnja ne sme ustaviti. Delo se mora izvajati sproti in natančno.
Gotovo imaš tudi želje za prihodnost v Predilnici?
Želim le, da bi se predilniška vretena čim dlje vrtela in pri tem izdelovala kakovostno prejo za naše kupce povsem svetu. Želim, da bi še naprej vedeli, da pluje naša ladja v pravo smer. Vsedanjih časih si vsi želimo, da zadržimo službo. Sem ponosna, da imamo urejeno podjetje, ki je za zgled daleč naokoli.
Marija, vem kako veliko ti pomeni družina. Kaj pa najraje počneš v prostem času?
Ja, prav imaš. Najraje ga preživim v krogu svoje družine.Ta je pri meni postavljena na prvo mesto. Starejša hči na fakulteti zaključuje študij matematike, mlajša pa obiskuje drugi letnik Gimnazije Litija. Obe sta zelo pridni v šoli in doma. Rada kolesarim. Včasih sva z možem veliko hodila v visokogorje in sva osvojila kar lepo število slovenskih vrhov. Sedaj pa greva bolj poredko. Kot družina si vzamemo tudi čas za smučanje, poleti pa dopust na morju. Doma uživam v vrtnarjenju. Rada posežem tudi po dobri knjigi. Živim v vasi, kjer imamo dobre sosedske odnose, pogosto se tudi družimo.
Silvo Soklič
Per aspera ad astra - prek trnja do zvezd
Žumra Salihovič, vodja prve izmene sukalnice
Močno si želi in sanje se ti bodo uresničile! Mislim, da to res drži. V otroštvu sem si želela postati učiteljica. To mi je na nek način tudi uspelo, ne za otroke, temveč za svoje sodelavce, odrasle ljudi.
Vse v življenju je nepredvidljivo, pa tudi moj prihod v Slovenijo in zaposlitev v Predilnici Litija. Z možem sva prišla v Slovenijo 1984 leta, ker je on dobil službo. Ko sta se rodila otroka, nisem niti razmišljala, da bi se tudi sama zaposlila, ker mi je bila skrb in vzgoja otrok prioriteta. Prišla je vojna v rodni Bosni in Hercegovini, začelo seje pošiljanje paketov s hrano za sorodnike in prijatelje in to ni bilo mogoče z eno plačo. Bila sem prisiljena razmišljati o zaposlitvi. Prvi prošnji v Predilnici Litija je sledila zavrnitev. Nisem obupala, pa sem poskusila spet čez eno leto in sem dobila pozitiven odgovor. Na vprašanje, kaj je razlog za zaposlitev, je bil moj odgovor denar. Začela sem delati v ponedeljek 14.11.1994 v oddelku sukalnice na 3. izmeni, kot previjalka na dvo-jilnih strojih. Začetek dela se mi je močno vtisnil v spomin, tudi sami stroji na katerih sem delala, tako da me še vedno drži neke vrste nostalgija na stare dvojilne stroje, kjer sem rada delala in dosegala dane normative, tako po kakovosti kot količini. Že leta 1996, v mesecu septembru sem bila sprejeta za nedoločen čas. Štiri leta pozneje sem premeščena na delovno mesto sukalke. Potem je sledilo priučevanje na delovnem mestu vla-galca-tehtalca. V tem obdobju je potekalo izobraževanje na temo tehnologija
Aleš Kosi, vodja izmene V Predilnico Litija sem prišel takoj po končanem šolanju. Prvo leto sem delal še na starih previjalnih strojih, potem pa sem odšel na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi sem nekaj let delal kot tehtalec, potem pa je prišlo do reorganizacije: previjalnica je bila priključena predilnici, v sukalnici so potrebovali novo vodjo izmene. Ko sedaj
predenja. Seznamu delavcev za udeležbo sem bila dodana v zadnjem trenutku. Vsi udeleženci smo dobili temo za seminarsko nalogo. Izpit in seminarsko nalogo sem uspešno opravila, zato je takratni vodja oddelka sukalnice Franc Grom, predlagal, da naj bi se vpisala na študij, kar je bila moja velika želja. Vpisala sem se na Fakulteto za organizacijske vede v Kranju. Sama sem bila skeptična glede učenja po dvaindvajset let po končani gimnaziji v Bosni in Hercegovini. S pomočjo financiranja Predilnice Litija in močno željo po dodatnem znanju in izobrazbi, so se moje sanje uresničile. Medtem časom sem delala kot pomočnik vodje izmene na novih previjalnih strojih Schlafhorst AC 338. Na tem delovnem mestu mi je bilo omogočeno bolj poglobljeno spoznavanje tekstilne tehnologije. Ob obravnavi napak na naših izdelkih s strani kupcev, ki so nam bile predstavljene, sem spoznala, kako pomembna je kakovost izdelkov in kako velik vpliv ima lahko naše delo na le to. Vedno so me vodila načela delovne discipline, predanosti delu, zagotavljanju kakovosti in sledljivosti na vseh področjih, kjer koli sem delala. To so tudi načela, ki nam omogočajo da obstajamo in tudi upam, da bomo vedno vodilni v svetu na področju proizvodnje kvalitetnih prej in su-
pogledam nazaj, lahko rečem, da ko sem prišel sem, še nisem bil čisto izven svojega obdobja mladostne razigranosti. Ob prihodu sem mislil, da sem prišel samo malo pogledat. Potem pa sem tu nekako odrasel in cenim, da so naši vodje v nas vložili veliko truda in potrpljenja. Po izobrazbi sem konstrukcijski ključavničar in tu so me praktično izučili za nov poklic, saj je delo
kancev. Leta 2006 sem postala vodja 4. izmene v oddelku sukalnica. Izmena je štela 22 delavcev, katerih delo je bilo treba voditi - usmerjati, organizirati, koordinirati. Moram priznati, da je to bil izziv in velika odgovornost, za nekoga, ki je s svojimi sodelavci prej delal na strojih. Je pa to hkrati bila velika prednost zaradi izkušenj, ki sem jih pridobila z delom na skoraj vseh delovnih mestih v oddelku sukalnice. Po nekaj letih sem prevzela vodenje 1. izmene, kar je tudi še vedno moje sedanje delo. Povsod, pa tudi v Predilnici Litija, se moramo nenehno izpopolnjevati, nadgrajevati, izobraževati, tehnološko modernizirati, da sploh gremo v korak s tehnologijo in razvojem. To, kot vidim, tudi počnemo. Ponosna sem, da nismo klonili pod pritiskom svetovnih razmer, posebej na področju tekstilne industrije. Zato velja latinski izrek: "Per aspera ad astra"- prek trnja do zvezd. Vsi skupaj smo odgovorni za uspeh podjetja. Zaradi tega zavedanja se trudim, da na svojem delovnem področju dajem maksimalen poudarek varnosti, kakovosti in dobri organizaciji dela. Ljudje so najbolj pomemben resurs v podjetju -brez kvalitetnih delavcev ne bi imeli kakovostnih proizvodov.
Zapis je nastal v sodelovanju s Stanetom Černetom
Sodelavci so povedali
tu specifično in potrebuješ priučitev.Tudi sicer je med zaposlenimi v podjetju čutiti zaupanje v vodstvene kadre, saj je med njimi veliko takšnih, ki so podjetju na voljo ob kateremkoli času in jih lahko v proizvodnji srečaš celo sredi noči, čeprav je to izven njihovega delovnega časa. Napredek in vlaganje v prihodnost sta jasno vidna tako od znotraj z novimi stroji kot na zunaj z urejeno okolico in širjenjem. Med tem časom, ko sem tu, seje spremenil tudi odnos zunanje okolice do podjetja: sedaj je Predilnica Litija tudi v okolici prepoznana kot uspešno podjetje. Cenim, da imamo delo in da imamo redne plače, božičnico, regres in tudi kakšne pozornosti ob praznikih. Sicer pa je moje delo precej razgibano, vsega je po malem: pisarniško delo, organizacijsko od spremljanja produkcije in produktivnosti do tega, da se je kdaj treba tudi kaj umazati. Všeč mi je, ker ni enolično. Na moji izmeni je 14 sodelavcev, od tega 12 neposredno zaposlenih, večina izmed njih je tu zaposlena že od mladih nog, 1 agencijska delavka in 1 študentka. Obravnavamo vse enako.
Haris Rakovič, transportni delavec Izviram iz Bosne, v Slovenijo sem prišel kot 19-leten fant, da bi delal kot voznik, delal sem tudi v gradbeništvu, sedaj pa sem že skoraj 4 leta v Predilnici Litija. Na začetku sem se uvajal in delal v predilnici, sedaj pa sem transportni delavec v predilnici in pre-vijalnici. Delo vedno hitro mine, zaenkrat sem zadovoljen. V tem času je bil kupljen nov električni potisni viličar, kar znatno
olajša in pospeši delo. Delam kot agencijski delavec. Z vidika organizacije dela ni razlik med neposredno zaposlenimi in agencijskimi delavci: vsi delamo. Za naprej pa upam, da ostane vsaj tako, kot je sedaj.
Nevenka Crepuija, predica - previjalka V Predilnici Litija sem zaposlena že približno 13-let in večino tega časa delam na previjalnih avtomatih. Ko sem prišla, so bili
samo 3-je novi previjalni stroji, sedaj pa jih je precej več, tako samostoječih kot povezanih. Najbolj obremenjujoč pri mojem delu je hrup, vendar pa mi je všeč, ker je delo povezano z gibanjem. Rada hodim v službo in delam. Tudi izmenskega dela smo se navadili, edino nočne izmene so naporne. Večinoma delo teče gladko, občasno pa se še vedno pojavijo težave zaradi slabših kopsov iz predilnice, takrat se obrnem na preddelavca. Paziti moramo na kopse, ki med avtomatiziranim stresanjem v stroj lahko padejo na tla. Za menjave moramo v največji meri poskrbeti sami; sedaj je več menjav kot v preteklosti. Napredek vidim pri skrbi za čistočo in red, tu so tudi še nadaljnje možnosti izboljšanja. Zelo pomembno se mi zdi začetno usposabljanje: kakor te na začetku naučijo, tako potem delaš. Ko sem prišla, smo imeli izkušene inštruktorice, ki so nas dobro priučile.
Jolanda Hribar, delavka na dvojilkah Svojo poklicno pot sem začela kot šivilija v podjetju, kije izdelovalo delovna oblačila, potem sem delala v podjetju, kije izdelovalo sedežne garniture in notranjo dekoracijo, po propadu tega podjetja pa sem prišla v Predilnico Litija. Vse je bilo na novo in ker sem prišla kot agencijska delavka, meje pozitivno presenetilo, da se v oddelkih med nami in neposredno zaposlenimi ne dela razlik. Pri uvajanju je bilo najbolj zahtevno osvojiti vozlanje. Sedaj že 2 leti delam na dvojilkah. Glede na debelino preje, ki teče na stroju, delam na eni ali več dvojilkah hkrati. Tudi izmenskemu delu
sem se hitro prilagodila. Všeč mi je, da je delo tu dinamično, prej sem namreč opravljala sedeče delo. Delo večinoma teče gladko in hitro.
Retar Jožko, preddelavec Moje delo v Predilnici Litija seje pričelo leta 1989, torej pred 24. leti. V podjetju so že bili zaposleni starši, brat, stric in je bilo nekako samoumevno, da z tradicijo nadaljujem tudi jaz. Skozi leta sem delal na ra-
zličnih delovnih mestih predvsem v pred-predilnici .Začel sem kot posluževalec vrf strojev in transportni delavec, nadaljeval na mikalnikih, čistilnici bombaža in zdaj opravljam delo predelavca v oddelku in občasno poslužujem 11b linijo, odvisno od potreb oddelka. Vmes sem se preselil v Mirno Peč na Dolenjskem, zaradi oddaljenosti od Litije sem prekinil delovno razmerje s Predilnico in delal v drugih predvsem gradbenih podjetjih, vendar sem se predvsem zaradi nerednega delovnega časa in neurejenih delovnih pogojev vrnil po 4. letih nazaj v Predilnico Litija. Podjetje seje v zadnjih letih zelo spremenilo v pozitivnem smislu. Posluževanje strojev je zelo olajšano z nabavo novih tehnologij, z lažjim fizičnim delom proizvedemo več in kvalitetnejše izdelke , prav tako seje izboljšala organizacija dela na izmeni in klimatski pogoji, zaslugo za te spremembe predpisujem pravilnemu delu vodstva podjetja, ob tej priložnosti bi omenil tudi zasluge pokojnega direktorja g. Lesjaka. V Predilnici mi je zelo všeč delovni čas, delo na 4 izmene mi ustreza, da lahko usklajujem delo in družino, občasno pa me motijo klimatski pogoji na 11 b liniji. V prostoru je zaradi boljšega teka strojev visoka temperatura in vlaga, ne ustreza mi tudi snemanje navitkov na flyerjih. Predilnico Litija vidim kot stabilno in perspektivno podjetje, v katerem bi rad dočakal tudi upokojitev na istih ali podobnih delovnih mestih kot do sedaj.
Nadaljevanje na strani 14.
Majcen Vojko, preddelavec, skladiščnik Naslednje leto bo minilo 30 let odkar sem prestopil prag Predilnice Litija in se v podjetju zaposlil. Z delom sem pričel takoj po osnovni šoli, v tistih časih je bilo podjetij za zaposlitev dovolj, zaradi boljšega zaslužka kot v sosednjih podjetjih sem se odločil za Predilnico Litija. Predvsem v prvih letih dela v podjetju sem delal na različnih delovnih mestih, začel sem pri transportu, kjer sem opravljal dela transportnega delavca in kurirja, krajši čas sem delal tudi v kuhinji kot »kuhinjski maček«, nato sem daljši čas delal v mešalnici vlaken, od tam meje pot vodila k vzdrževanju v predilnici in predpredilniciTudi zdaj redno opravljam dve funkciji, to sta delovno mesto preddelavca v predpredilnici in skladiščnika, moje izkušnje mi pri delu zelo pomagajo in mi omogočajo lažje premagovanje vsakdanjih izzivov. Mislim, da seje delo v podjetju organizacijsko, strojno in na splošno zelo spremenilo, v preteklosti je bilo zaposlenih
veliko več delavcev, delali smo kampanjsko - se pravi delo na vso moč nato počitek in tako naprej po istem vzorcu, danes nas je veliko manj in delamo z enakomernim tempom, kar je dolgoročno veliko bolje. Mešalnica vlaken je dober primer olajšanja fizičnega dela, prej so se bale ročno odpirale, ročno nalagale na rahljače bal in ročno transportirale, dejansko smo včasih ročno prestavili tudi do 15 ton materiala na izmeno, zdaj odpiramo in prestavljamo bale z viličarji, za nalaganje bal pa skrbijo roboti. V podjetju me moti premajhna razlika v nagrajevanju med nadpovprečnimi in podpovrečnimi delavci in z leti težje opravljam nočno delo, me pa zelo veseli, da smo v koraku z najnovejšo tehnologijo in, da delam v dobrih odnosih z sodelavci. Predilnico v prihodnosti vidim v še boljši luči, kot do zdaj - še več sodelovanja, boljšega dela in organizacije za skupno dobro.
Jože Merčon, skladiščnik V Predilnici Litija je bila zaposlena že moja babica, oba moja starša, sam pa sem pričel z delom v skladišču leta 1984. Ko sem prišel, je bilo približno 37 skladiščnih delavcev. Velik del dela smo opravili ročno. Za razliko od danes smo nakladali prejo v kartonih ali v zabojih predvsem na vagone, sedaj pa je preja večinoma na paletah in se vsa od premija s tovornjaki. Imamo električne viličarje, ki so tišji in bolj okretni v primerjavi z dizelskimi, ki
smo jih imeli prej, zato zahtevajo manj maneverskega prostora. Za zmanjšanje obremenitev zaradi tresljajev bi jim dodal le še napihljive gumijaste pnevmatike.
V prvem delu svojega delovnega dne vozim prejo iz vlagalnice v skladišče. Skladišča so razdeljena na različne »lokacije«, ki nam omogočajo sistematično skladiščenje preje, tako da je v vsakem trenutku jasno, kje je določena preja. Kadar so zaloge končnih izdelkov višje, je izziv, kako prejo optimalno uskladiščiti, da ne bi bila potrebna naknadna prekladanja. V drugem delu svojega delovnega dne pa prejo iz skladišča nalagam na kamione. Tu je delo precej neenakomerno porazdeljeno, saj se odpreme pogosto zgostijo na določene dni vtednu, ko pride na naklad več kamionov hkrati in vsem se mudi. Vendar to izvira iz potreb trga in se pač moramo prilagoditi.
Mateja Cvikl in Peter Poznajelšek
V letu 2013 se je sindikat večkrat sestal z generalno direktorico, tako da smo bili tekoče seznanjeni z ekonomskim položajem podjetja. Če spremljamo sedanjo krizo v Sloveniji, smo lahko zadovoljni, da naše podjetje tako dobro posluje. Imamo redne plače, ki presegajo višino plač, določenih s kolektivno pogodbo.
Osnovne plače po posameznih tarifnih razredih se ob povečanju minimalne plače sicer niso spremenile, seje pa zaradi pogojev dela zvišal dodatek na 4-izmensko delo za 2 % in uvedel nov dodatek na fleksibilnost, ki ga prejemajo delavci, ki obvladajo delo na strojih v vsaj dveh oddelkih. Sindikat je sodeloval pri izbiri prizadevnih delavcev na brezplačno letovanje, se dogovarjal o višini regresa za malico, regresa za letni dopust, obdaritvi za 8. marec in Veliko noč in v mesecu decembru o višini božičnice, katero bodo letos prejeli vsi zaposleni v višini 320,00 € bruto, razlika do 800,00 € bruto pa bo izplačana na osnovi
Naš sindikat
opravljenih delovnih ur v obdobju od decembra 2012 do novembra 2013. Člani Podjetniškega sindikata Predilnice Litija smo zadovoljni s sodelovanjem z upravo podjetja in si želimo, da bi takšno sodelovanje ohranili tudi v prihodnje.
Druge aktivnosti sindikata: Pretežni del članarine, ki znaša 0,5 % plače, je namenjena predvsem podeljevanju solidarnostnih pomoči ob izrednih dogodkih v družinah
Kot vsako jesen smo se tudi tokrat odločili, da se zapeljemo po Sloveniji in si ogledamo lokalne znamenitosti. Najprej smo se zapeljali do gradu Struga, kije urejen za ogled in prikaz grajskega življenja, postal pravi muzej žive zgodovine. Tu sta nas gradnika VolkTurjaški s Struge in Eleonora Sobjeska z Rihenberka z animiranim ogledom popeljala skozi zgodovino in nam predstavila življenje na gradu od konca srednjega veka do renesanse in baroka. Ogledali smo si vse - od kovanja denarja
članov in solidarnostnih pomoči v obliki brezobrestnega posojila, ki se ga naši člani pogosto poslužujejo za premostitev nepredvidenih finančnih izdatkov. Vsako leto priskrbimo po ugodnih cenah tudi jabolka za ozimnico in svinjske polovice, ki jih lahko plačamo v dveh obrokih. Enkrat na leto pa si privoščimo izlet.
Fani Vrhovec
pa do oblek grajskih žena in viteške opreme. Iz gradu Struga smo se odpeljali do Novega Mesta, kjer smo se vkrcali na Rudolfov splav. Splavarji so nam v družbi »Primičeve Julije« in perice ter žive glasbe, pripravili zanimiv program in nam predstavili zgodovino Novega Mesta ob kozarčku »avtohtonega«. Po pristanku smo se v pristanu nastavili toplemu soncu in se podprli z kosilom. Popoldne pa smo začeli z ogledom cerkve Svetega Jurija s 400 let starim prenovljenim baročnim oltarjem,
Članom sindikata in vsem zaposlenim v Predilnici Litija, želim srečno in uspešno Novo leto 2014.
Predsednik sindikata: Sašo Remec
nato pa še eno najstarejših zidanic. Od tu smo šli v Paho, kjer so nas sprejeli na Matjaževi domačiji v 150 let stari obnovljeni hiši. Na lesenem podu smo si ogledali multivizijsko predstavitev »dolenjskega posebneža«, preizkusili njegove sestavine in nato kot končni izdelek - Cviček. Polni novih znanj in spoznanj smo se odpeljali na zadnjo destinacijo na turistično kmetijo Grobelnik v Podvrh.Tudi tu so nam pripravili degustacijo njihovih dobrot in postregli z večerjo. Komentarji na poti domov so mi dali vedeti, da moja prizadevanja niso bila zaman in da bom tudi v prihodnje lahko sodeloval pri organizaciji izletov sindikata, čeprav bom naslednje leto že v »penziji«, kajti Slovenija ima veliko lepot, ki si jih moramo še ogledati. Nasvidenje naslednjo jesen!
Janez Kralj
Popravek: V septemberski izdaji Predilca je v intervjuju z ga. Anico Rozman napačno navedeno ime pohvaljenega izmenovodje. Pravilno ime je Zlatko Žlabravec in ne Drago, za kar se opravičujemo.
Jesenski izlet
Udeleženci podjetniškega sindikata Predilnice Litija na letošnjem jesenskem izletu
Športno društvo Predilec
Člane Športnega društva Predilec obveščamo, da lahko do konca maja 2014 spet obiskujejo fitnes in savno v Športni dvorani v Litiji, in sicer: Od ponedeljka do petka od 9. do 22. ure, ob sobotah nedeljah in praznikih pa od 16. do 22. ure. Obiskovalci morajo vsak obisk ob prihodu v fitnes ali savno evidentirati na poseben seznam, na podlagi katerega nam bodo
zaračunali uporabo fitnesa in savne. Poleg fitnesa pa lahko obiskujete tudi plavanje v bazenu v Hrastniku, ki je odprt: Ponedeljek, sreda, četrtek, petek: od 16. do 21. ure, torek: od 18. do 21. ure, sobota in nedelja: od 9. do 12. ure, ter od 16. do 21. ure. Fitnes in savno, kakor tudi plavanje v bazenu Hrastnik, lahko koristijo samo člani Športnega društva Predilec, kar po-
meni, da ugodnosti, ki jih nudi društvo svojim članom, niso prenosljive na družinske člane ali tretje osebe. Ob tej priliki pa člane obveščamo da jim bo pri plači, ki bo izplačana v mesecu decembru, odtegnjena članarina v znesku 10,00 €.
Umrli upokojenci
od 18.9.2013 do 16.12.2013
Po nam znanih podatkih so umrli naslednji naši upokojenci: Albina Dobravec, Litija; Ilar Jožefa, Litija Njihovim družinam izrekamo sožalje
Dan odprtih
vrat za naše nekdanje sodelavce
Dan odprtih vrat seje izkazal kot dobro sprejet dogodek med ljudmi, ki jim je Predilnica Litija blizu in so, ali so bili, kakorkoli povezani z njenim delovanjem. Med odmevi nanj seje izkazalo, daje bilo kar nekaj starejših ljudi, ki bi si sicer želeli po dolgem času spet ogledati tovarno, pa so si morda premislili zaradi strahu, da poti skozi tovarno, kjer zaradi zgodovinske dediščine v arhitekturi ne manjka stopnic, ne bi zmogli dovolj hitro. Tako je bila sprejeta odločitev, da se še enkrat organizira ogled tovarne, kjer bosta tempo in pot prilagojena starejšim obiskovalcem.
Ker je bil tokrat izbrani dan (19. oktober) s svojim jutranjim hladom in meglo že prav značilno jesenski, smo se zbrali kar v veliki sejni sobi. Približno trideset obiskovalcev povprečne starosti zagotovo okoli 80 let, med njimi tudi izredno čili devetdesetletnica in devetdesetletnih, ter nekaj njihovih domačih. Nekateri so še ne polnoletni pričeli z delom v tovarni takoj po 2. svetovni vojni in v njej oddelali vso svojo poklicno pot. In so upokojeni tudi že 30 do 35 let. Še posebej zanimivo pa je bilo videti skupaj starše, ki so bili nekoč zaposleni v Predilnici, in njihove otroke, ki v njej službujejo še danes. Kar nekaj je bilo takšnih "parov" ki so v živo kazali, kako pomemben in vpliven je lahko zgled staršev, ki brez besed prenaša na otroke vrednote in kljub morda različni poklicni izbiri pot ostaja enaka: delo v Predilnici Litija.
Sprva zadržane trenutke je prekinilo veselje ob prepoznavanju nekdaj dobro znanih obrazov, ki so se v času, odkar so se poti razšle, morda spremenili, iskre v očeh pa so ostale enake. Prve teme pogovorov so se sukale predvsem okoli prepoznavanja in zdravja. Obrazi obiskovalcev so bili polni zgodb o doživetem, pa vendar niti približno niso razkrivali let svojih lastnikov. Kot da bi bili živ dokaz misli, da delo samo, četudi težko in naporno, ni tisto, ki nas postara, temveč je odločilen naš odnos do njega. Generalna direktorica Vida Vukovič je v svojem nagovoru orisala temeljne usmeritve in dosežke Predilnice Litija: v Sloveniji smo eno redkih preživelih podjetj s področja tekstilne industrije in ponosni smo na to, da dobro poslujemo. Prodajno smo prisotni po celi Evropi in še marsikje izven nje, s tehnološkega vidika so izboljšave in investicije naša stalnica. Zaposlitve v Predilnici Litija so stabilne in varne. Naša vretena se odločno vrtijo naprej.
Na poti skozi tovarno smo si ogledali vse
oddelke. Nasmejani in sproščeni, ob trenutkih pa resni in osredotočeni. Ob srečanju z nekdanjim delovnim mestom je bilo pri marsikom opaziti, kako poznavalsko ocenjuje sedanje stanje. Kot da bi se za hip vrnil v čas svojega službovanja tu pri nas. Sem ter tja seje prikradel celo kakšen utrinek ganjenosti. Ob izhodu iz tovarne pa nas je prav simbolično pričakal čudovit sončen dan, kije s svojo energijo kar klical k temu, da se veselimo prihajajočega. Marsikdo je čas pred razhodom izkoristili še za kratek klepet z nekdanjimi sodelavci in obujanje spominov, sama pa sem poskušala zbrati nekaj vtisov iz ogleda.
Tončka Štritof
Ves čas svojega službovanja v Predilnici Litija sem delala v sukalnici. Včasih smo morali več dela opraviti ročno. Že zelo dolgo je, odkar sem bila nazadnje tu.Tudi zunanji izgled tovarne se izboljšuje. Upokojena sem že preko 35 let. Za nami prihajajo mladi, tudi oni potrebujejo delovna mesta, saj je danes veliko ljudi brez dela. Sedaj je z delom v tovarni pričel že celo moj vnuk.
Vida Koprivnikar
Dolgo je že od mojega dela v Predilnici Litija. Po upokojitvi sem sicer bila še nekoli-kokrat tu, a v tem času ste zelo napredovali. Spominjam se, da smo nekajkrat delali celo zastonj kot prostovoljci. Nekoč mi je neka delavka rekla, naj hitro
prinesem škarje. Ker moje redno delovno mesto sicer ni bilo v proizvodnji, sem sprva mislila, da misli navadne škarje; šele potem sem ugotovila, da je imela v mislih tiste za pometanje (metlo, ki se razpre kot škarje, o.a.). Pogrešam pa menzo, tam je bilo moje delovno mesto. Kar malo me stisne pri srcu, ko vidim, daje ni več. Tolikokrat sem jo po končanem delu zaklenila, včasih sem bila že pri vratarju, pa sem pohitela nazaj preveriti, če je res vse zaklenjeno. Zelo dober kader ste, veliko je mladih. Le tako naprej. Danes ni več prav veliko tovarn. Čestitam vsem zaposlenim, od delavcev naprej.
Angelca Soklič
V Predilnici sem se zaposlila leta 1945 in opravljala delo predice vseh 35 let do upokojitve. Delala sem v predilnici. Sedaj je čisto drugače, kot je bilo včasih. Stroji so drugačni, vse je drugače postavljeno. Zelo je bilo zanimivo spet vse to videti. Hvaležna sem podjetju in generalni direktorici, da nam je omogočila ogled tovarne in srečanje z nekdanjimi sodelavkami.
Franc Lesjak starejši
Rad bi pohvalil uvodni nagovor gospe direktorice. Celotna tovarna je zelo urejena,
ni toliko odpadkov, ozračje je kar dobro, in strokovni kader je povezan z ljudmi in proizvodnjo oziroma tehničnim sektorjem. Zaposlenih je toliko, kolikor je res potrebno. Lahko vas samo pohvalim. Vidim, da ste ves čas aktivni.
Rudi Zupan
Bil sem gasilec. Gasilske vaje smo imeli enkrat mesečno, vse izmene, tudi razna predavanja. Skrbeli smo za varnost, da ni prišlo do požara. V času mojega službovanja smo imeli približno 3-4 resne požare. Najhuje je bilo, ko je iskra zanetila požar v skladišču bombaža. Potem smo imeli polno dvorišče mokrega bombaža, saj tistega požara nismo mogli pogasiti brez vode. Skoraj vsako leto sem se udeleževal dni odprtih vrat. Od takrat, ko smo delali tu, pa do danes, je tolikšna razlika kot med dnevom in nočjo.
Ivanka Učakar
Lepo je spet videti vse to. Delala sem v predilnici na bombažu, potem pa na sintetiki. Pričela sem 49. leta. Ko sem imela službo popoldan, seje dan zdel zelo dolg in včasih sem sama pri sebi podvomila, če bom sploh zdržala. No, pa sem potem zdržala preko 35 let.
Ela Zorko
Včasih je bilo precej »aušusa« (odpadek op.a.), zdaj pa zgleda, da ga ni toliko. Najprej nisem vedela, zakaj svetijo vse tiste lučke na strojih, potem pa so mi povedali, da kažejo pretrge. Neverjetno. Opazujem organizacijo, vsi vedo kaj narediti, da bodo stvari tekle tako kot morajo. Občudujem,
kako vedo, kje bodo dobili vse te nove stroje. Gotovo je zelo zahtevno vse to postaviti in se potem še naučiti z njimi upravljati. Vse je avtomatsko, celo pakiranje. Zelo zanimivo in lepo.
Maro Savšek
Bilo mi je všeč. Kot 1:1000 glede na to, kako je bilo, ko sem se tu zaposlil 1.1945. Takrat sem najprej delal na prstančnih strojih v predilnici, bil mazač strojev, dvigalni-čar, v vlagalnici, na mikalnikih na razbijačih bal, pravzaprav sem delal v vseh oddelkih. Tehnika je zelo napredovala, zdaj pravz-prav ni več ročnega dela. Tudi hrup je bistveno blažji. Vendar pa se mi zdi, da smo takrat lahko malo bolj "dihali" med delom kot danes, ko stroji držijo tempo.
PS.: Gospod Savšek je lepo presenetil generalno direktorico z lastnoročno izdelanim ličnim darilom.
Lucija Ocepek
Lep ogled je bil, veliko smo videli, še posebej pa mi je bil všeč govor generalne direktorice. Imam lepe spomine na svoje delo tu. Bile smo družba več punc, in spominjam se poti v službo, ko smo se prav dobro imele. Prišla sem 45. leta, takrat so naenkrat na novo zaposlili za celo skupino
mladih. Upokojila sem se v osemdesetih. Danes se mi zdi vse novo. Bila sem zelo presenečena. Vidiš veliko različnih strojev, le delavca komaj kakšnega, ko stroji skoraj sami delajo. Še posebej mi je bilo všeč v predilnici, kjer sem delala. Lepo mi je bilo v mladih letih v Predilnici, nisem želela nikamor drugam.
Hilda Golob
Zelo lep nagovor in ogled tovarne. »Fa-brika« v vseh pomenih lepo stoji, ker ste vedno skrbeli za rentabilnost in napredek. Sama sem se tu zaposlila 45. leta. Nisem še imela 16. let in sem sprva zamolčala svojo pravo starost, saj sem se bala, da sicer ne bi dobila dela. Težki časi so bili takrat, pa vendar smo dočakali današnjo starost.
Metoda Baus
Bila sem zaposlena v knjigovodstvu Predilnice Litija. Ko sem prišla, smo imeli le en mlinček za računanje, ki smo ga dobili z banke in smo morali nanj še posebej paziti. Morala sem poznati vse stroje, da sem vedela, kaj je kje. Danes je pa vse drugače. 30 let sem že upokojena in še vedno zelo aktivna na različnih področjih.
Odzivi vprašanih pravzaprav niso samo vtisi po ogledu tovarne, ampak so še toliko bolj dragoceni zaradi spominov, ki sojih z nami delili in ki nam pomagajo ovrednotiti današnji čas. Naj končam s komentarjem ene od obiskovalk naslednji dan po ogledu, ko mi je dejala, da je bila potem v mislih še cel dan v tovarni. Je že tako: naše delo nikoli ni samo služba, ampak se nas dotakne, nas oblikuje in nas gradi.
Mateja Cvikl

Prvi obiskovalci pred vhodom v tovarno.
Na poti v tovarno se je verjetno marsikdo spraševal, kaj vse se je spremenilo od njegovega odhoda.
Ogled je vodil Silvo Soklič.
Na dan odprtih vrat je prišla tudi njegova mati Angelca Soklič.
Franc Lesjak starejši, oče pokojnega generalnega direktorja Franca Lesjaka mlajšega, si je ogledal tovarno v spremstvu svoje hčere Cirile, ki dela v ekonomskem oddelku.
Vida Koprivnikar, svakinja nekdanjega generalnega direktorja Toneta Koprivnikarja s hčerjo Vido Vukovič, sedanjo generalno direktorico.
Tončko Štritof je spremljal sin Andrej Štritof, direktor Centra za razvoj
Nekdanjo sodelavko gospo Marijo Šuštar so spremljali mlajši sorodniki, ki so si prav tako z zanimanjem ogledali tovarno.
Na ogled je prišel tudi Franc Borišek. Na slikije s Francem Boldinom.
Spoštovana gospa direktorica!
Zahvaljujem sem Vam za poslani almanah in Litijske predilce.
Z veseljem jih prebiram že ves teden. Sem kar pogrešala kaj več informacij o podjetju, v katerem si je moja mama zaslužila pokojnino, midva z Andrejem pa sva delala vsak po 31 let. Zato mi je Predilnica kar dobro prirasla k srcu. Pa tudi kot najbližja soseda Predilnice sem bolj malo vedela o dogajanju.
Skupaj z Vami, vodstveno ekipo in vsemi zaposlenimi se veselim, da ste tako uspešno previharili težke čase, ki so »izbrisali« večino slovenske tekstilne industrije.
Treba je bilo veliko znanja, poguma, vztrajnosti in potrpljenja, da vam je uspelo, da je podjetje zdržalo gospodarsko krizo in da ste se tako uspešno vključili v svetovni gospodarski trg.
Gotovo bi bil na vas ponosen tudi moj Andrej, ki je tako s srcem delal za to tovarno.
Čestitam Vam za uspešno vodenje podjetja, kot tudi za priznanje Artemida, ki si ga prav gotovo, na višku vaše uspešne življenjske poti, zaslužite.
Še enkrat hvala za pozornost in lep pozdrav,
V Litiji, 30. oktobra 2013

/lACA
Gospa Martin Kralj je bila naša dolgoletna sodelavka tako kot njen pokojni mož Andrej Kralj. Ker se ni upokojila v Predilnici Litija, ne dobiva naših publikacij redno in smo jih ji poslali pred kratkim. Po prejetih izdajah se nam je oglasila s prijaznim pismom, ki ga objavljamo v celoti.
Izdelek, ki ga je gospod Mato Savšek v dar izročil generalni direktorici ob dnevu odprtih vrat.
...iz Predilca letnik 1983
Tokrat objavljamo nekaj prispevkov iz Predilca, letnik 1983.
Gospa Joža tiar je umrla pred kratkim; leta 1983je dala izjavo v sindikatu.
JOŽA 1LAR
— predica v oddelku OE bombaž:
»Sindikat je izpolnil moja pričakovanja. Ne morem se pritoževati, in bo kar v redu, če bo šlo tako naprej. O gospodarjenju pri nas se seznanjamo na sestankih SDS, v razprave pa se nisem nikoli vključevala.«
Pokojni generalni direktor Franc Lesjak, te dni mineva dve leti od njegove smrti, je bil takrat obra-tovodja predilnice in našli smo članek o ukrepu, ki gaje predlagal.
Franc LESJAK, dipl. ing.
obratovodja predilnice, je avtor predloga PREPREČITEV ONESNAŽEVANJA BELIH EFEKTNIH SUKANCEV. V oddelku efektne sukalnice je prihajalo do onesnaževanja sukancev, kar se je posebno odražalo pri belih sukancih. Razni ukrepi, da bi preprečili neljub pojav, niso dali zadovoljivih rezultatov. Reklamaci-
Komisija za šport in rekreacijo pri našem sindikatu je poskrbela tudi za poceni zimsko rekreacijo na domačih tleh. Ko je bil sneg ugoden za smuko, so postavili vlečnico na primerno pobočje pod Bogenšperkom.
Vlečnica zmore vleči, v kar precej strmi breg, do 300 oseb na
je so se še nadaljevale, kupci so zahtevali denarna nadomestila.
frW
v* J /v

^tih
4
dipl. ing. Franc Lesjak
Pod predpostavko, da so bili vzrok onesnaževanja sukancev izpušni plini viličarjev. ki vozijo bale v melan-žirnico, je tovariš LESJAK predlagal, da se poveča tlak v prostoru efektne sukalnice, kar bi preprečevalo vdor izpušnih plinov v prostor. Predlagal je, da se spremeni smer delovanja ventilatorjev. Po tem ukrepu se onesnaževanje sukancev ni več pojavljalo. Predlog je nagrajen s 1000 din.
V letu 1983je bilo poskrbljeno tudi za zimsko rekreacijo.
Varnostna vzgoja varstva pred požarom
Z uvajanjem sodobne tehnike v tekstilni industriji, ko elektroniko izpodrivajo že mikroprocesorji, naprave ki omogočajo daljinsko vodenje delovanja strojev, se povečujejo zahteve po strokovnem usposabljanju posluže-valk in posluževalcev strojev. Že posamezni delavec upravlja skupino strojev, ki je danes vrednotena na milijonske vrednosti, zato je tudi stopnja odgovornosti posluževalcev velika. Strokovno usposobljene desetine še ne zagotavljajo varstva pred požarom. Za uspešno varstvo smo vsi odgovorni. Služba varstva pri delu je v letu 1983 izdelala program strokovnega izobraževanja, ki zajema vse zaposlene.
Že novosprejeti delavec mora biti pred nastopom dela motiviran za varno delo in poučen o osnovah varstva pred požarom za opravljanje posameznih del in opravil. Mnenja mnogih, da posluže-valke strojev v primeru za-netkov niso sposobne gasiti, je le še ostanek preteklosti. Pri posameznih zanetkih požarov v letu 1982 so prav po-služevalke strojev uspešno sodelovale pri gašenju.
Za posluževalke in tudi po-služevalce poteka izobraževanje po skupinah med delovnim časom. To izobraževanje izvaja teoretično in praktično z uporabo ročnih gasilnih aparatov in opreme, dežurni gasilec na izmeni.
Za vodstvene delavce je program zahtevnejši, ker vodje izmen (mojstri) izvajajo varstvo pred požarom in so ob nastanku zanetka požara, do prihoda dežurnega gasilca, vodje gašenja.
Tečaj za vodstvene delavce bo v letu 1983 organiziran v dveh skupinah, da bo omogočeno vsem vodstvenim delavcem obisk gasilskega te-
Komisija za varstvo pred požarom, DS je skupno z operativnim štabom IGD Predilnice Litija in štabom CZ sprejela sklep o reorganizaciji gasilskih desetin na posameznih izmenah. Delavci, ki stanujejo v neposredni okolici Litije bodo imeli štirikrat letno gasilske vaje po dve uri, po delu. Imena članov desetin bodo objavljena v mesecu februarju na oglasnih deskah.
Za delavce iz daljnje okolice Litija, ki uporabljajo za prevoz na delo osebna vozila ali skupinski prevoz, bodo organizirane gasilske vaje in predavanja iz gasilske preventive po posebnem programu ob sobotah.
Izgubljeni čas za gasilsko izobraževanje je po pravilniku o varstvu pred požarom plačan, če je gasilsko usposabljanje v prostem delovnem času.
Vsako izobraževanje, ki je obvezno in pogojeno z zasedbo posameznih del in opravil ni preveč priljubljeno. Ob zavesti pa, da nam požar lahko uniči dragocene stroje za katere nabavo nimamo deviznih sredstev in da na teh strojih ustvarjamo osebni dohodek za sebe, družino in širšo družbeno skupnost, bomo z veseljem in razumevanjem sodelovali pri gasilskem izobraževanju in vseh preventivnih ukrepih.
Služba varstva pred požarom bo ob koncu posameznega izobraževanja izdelala teste iz požarnega varstva tako, da se snov ne bo ponavljala in bo tako samo izobraževanje bolj zanimivo in krajše, za udeležence, ki bodo posamezne teste uspešno rešili.
Franc Lesjak var. ing.
Franc Lesjak starejši je pogosto pisal članke v Predilca. Objavljamo del članka iz leta 1983 o varstvu pred požari.
Foto utrinki iz dneva odprtih vrat


i	
	Bi \
E j ™	T fl
Predilec - glasilo podjetja Predilnica Litija d.o.o.	Uredništvo: Verica Zlabravec, Stane Črne, ManjaTesla,	Telefon: 01 89 90 200, Telefaks: 01 89 84 213
Izdano: December 2013, letnik XII., številka 3	Fotografije: arhiv Predilnica Litija	e-pošta: predilnica@litija.com
Založila in izdala: Predilnica Litija d.o.o.	Produkcija: Logo Vizualne komunikacije-J. Vozel	Domača stran: www.litija.com
Glavna in odgovorna urednica: Vida Vukovič	Naslov podjetja: Predilnica Litija d.o.o, Kidričeva 1, Litija	ISSN: 1580-6952
PREDILNICA LITIJA d.o.o.
- A 1 -
1886 - oc
SLOVO OD GENERALNEGA DIREKTORJA FRANCA
LESJAKA
26. decembra 2011 smo na željo pokojnega generalnega direktorja Franca Lesjaka izvedli srečanje predilničarjev ob 125. obletnici podjetja. Čez 3 dni, to je 29. 12. 2011 nas je presenetila žalostna vest, da je generalni direktor izgubil 11-letni boj s težko boleznijo. Naslednji dan 30. 12.2011 smo izvedli žalno sejo v Predilnici Litija, nato pa smo se udeležili žalne seje na Občini Litija. Od generalnega direktorja smo se poslovili v soboto 31.12.2011 ob 15. uri. Poslovilni govor podjetja je dostopen na naši spletni strani www.litija.com.
Ob njegovi smrti smo doslej prejeli izraze sožalja od poslovnih partnerjev: Občina Litija, Gorenjska predilnica Škofja Loka, Velana Ljubljana, Tekstina Ajdovščina, Odeja Škofja Loka, Svilanit Kamnik, Beti Metlika, Inplet pletiva Sevnica, Univerza v Ljubljani, NTF, Oddelek za tekstilstvo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Terca Šentrupert, Cifra fips d.o.o., Knjižnica Litija, In revizija Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, Abanka Ljubljana, Nova Ljubljanska banka, SKB banka, Mateja Mešl, Franc Gider, Bogo VViegelle, Matija Jenko, Prof.dr. Ljubo Sire, Bojan Dejak, Matjaž Zaviršek, Franc Props, Gorazd Praprotnik, Folklorna skupina Javorje, SG Trakovi d.o.o., Simontex S.A.S. Italija, SIMM Maribor, Lenzing Avstrija, Sama Filati Italija, Le Monde Italija, Textiles Dubois Belgija, Rieter Švica, Paul Reinhart Švica, Otto Kuhnen Avstrija.
Posle vodi do prve seje upravnega odbora Predilnice Litija holding d.d. namestnica generalnega direktorja Vida Vukovič.
Podjetje posluje dalje po začrtanih smernicah, ki smo jih oblikovali s pokojnim generalnim direktorjem Francem Lesjakom.
Litija, 3. januar 2012
Ožji svet uprave: Vida Vukovič Stanislav Črne Manja Tesla Verica Žlabravec
PREDILNICA LITIJA d.o.o.	-Al-	1886 - x
UPRAVA INFORMIRA 1/2012
POSLOVANJE V LETU 2011
V letu 2011 smo vložili 4.454 ton preje, kar je 7,4 % manj od proizvedene preje v letu 2010 in 5,3 % manj od plana.
Prodali smo 4.509 ton preje , kar je 4,4 % manj od prodaje v letu 2010 in 4 % manj od planirane količinske prodaje.
Vrednost prodane preje znaša 25.062.000 eurov, kar je 14 % več od vrednosti prodane preje v letu 2010 in 3 % manj od planirane vrednosti prodaje. Povprečna prodajna cena je znašala 5,56 eura za kg, kar je 19 % več od povprečne prodajne cene v letu 2010 in 1 % več od planirane povprečne prodajne cene.
PLAN ZA LETO 2012
Za leto 2012 planiramo približno isto količinsko in vrednostno proizvodnjo kot smo jo dosegli v letu 2011. Znotraj načrtovane proizvodnje načrtujemo strukturne spremembe v smeri dviga povprečne številke in dviga deleža proizvodnje z vključenimi specialnimi vlakni.
NAROČILA
Trenutno stanje naročil je zadovoljivo. V tem tednu so z delom pričeli vsi kupci in pričakujemo kljub težki situaciji v svetu, pritok naročil v dinamiki, ki bo omogočala zasedenost kapacitet.
ZAPOSLENI
Na današnji dan imamo 250 zaposlenih, od tega v družbi Liti 83 zaposlenih.
PREDILNICA LITIJA d.o.o. LITI d.o.o.
INFORMACIJE	štev.lka: 1
DATUM: 20.1.2012
Upravni odbor Predilnice Litija holding d.d. je včeraj dne 19.1.2012 za generalno direktorico Predilnice Litija d.o.o. imenoval Vido Vukovič, ki je že do sedaj opravljala funkcijo namestnice generalnega direktorja.
Predsednik Upravnega odbora: Stanislav Črne
Utici
PREDILNICA LITIJA
POSLOVANJE V PRVIH DVEH MESECIH LETA 2012
V	januarju smo vložili 380 ton preje, kar je 15 ton manj kot v lanskem januarju. Februarja smo rezultat v proizvodnji izboljšali in vložili 446 ton tako da je v prvih dveh mesecih proizvedenih 826 ton - toliko smo izdelali tudi lani v prvih dveh mesecih.
V	januarju smo prodali 427 ton preje v vrednosti 2.281.000 eur, v februarju pa 439 ton v približno enaki vrednosti. Skupaj smo v dveh mesecih prodali 866 ton v vrednosti 4.554.000 eur, kar je 5 % več kot lani v primerljivem času.
NAROČILA

Splošna gospodarska recesija v svetu vpliva tudi na naš tržni položaj. Lani je bil v tem času pritok naročil zelo dober, letos se moramo za naročila zelo boriti. Ob naraščajočih cenah surovin moramo zniževati cene, da pridobimo dovolj naročil. Kapacitete v mesecu marcu imamo polno zasedene, za del aprilske proizvodnje pa moramo naročila še pridobiti.
ZAPOSLENI
Dne 29.2.2012 nas je bilo skupaj zaposlenih 288 delavcev, od tega redno zaposlenih 248, 11 študentov in 29 agencijskih delavcev.
Litija, 5.3.2012

SF
BLsSSsb
PREDILNICA Liti JA
mi
■
POSLOVANJE V PRVEM TROMESEČJU TEGA LETA


V marcu je bilo proizvedenih 428 ton preje, kar je 22 ton ali 7 % manj kot v lanskem marcu. Skupaj je bilo v pivem tromesečju tega leta izdelanih 1254 ton preje, kar je 3 % manj kot lani v enakem obdobju, kljub temu, da smo imeli dovolj naročil.
V marcu smo dosegli rekordno najvišjo mesečno prodajo doslej v vrednosti 2.748.000 €. Prodali smo 492 ton preje. Količinsko je bila prodaja večja za 7 %, vrednostno pa 15% kot lani v enakem obdobju. Skupaj je bilo v prvem tromesečju prodanih 1354 ton v vrednosti 7.300.000 €, kar je količinsko za 5 %, vrednostno pa 8 % več kot v lanskem tromesečju.
Planirane prodajne cilje v prvem tromesečju presegamo, vendar stroški, predvsem surovin in energije naraščajo tako, da moramo letos proizvesti in prodati več za isti poslovni rezultat.
NAROČILA
Trg je še naprej negotov. V mesecu aprilu imamo kapacitete zasedene , vendar je struktura manj ugodna in bo v proizvodnji potrebno izvesti več menjav kot v začetnih mesecih tega leta. Za mesec maj naročila še pridobivamo.
ZAPOSLENI
V prvih treh mesecih smo delali vse dni in poprečno smo se približali tudi dogovorjenim uram v dobro. V mesecu aprilu bomo proizvodnjo ustavili v prazničnih dneh. Skupno število zaposlenih konec marca je 293.
Litia
PREDILNICA LiTIJA
POSLOVANJE V PRVIH ŠTIRIH MESECIH
V	aprilu je bilo proizvedenih 394 ton preje, kar je 3 tone več kot v lanskem aprilu. Skupaj je bilo v prvih štirih mesecih tega leta izdelanih 1648 ton preje, kar je 2 % manj kot lani v enakem obdobju.
V	aprilu smo prodali 353 ton preje, kar je 100 ton manj kot aprila lani. Vrednost prodaje je znašala 1.909.000 € in je bila za 25 % nižja kot lanskega aprila. Aprilski rezultati v nasprotju z marcem torej niso dobri. Skupaj je bilo v pivih štirih mesecih prodanih 1711 ton preje v vrednosti
9.210.000	€, kar je količinsko 2% manj in vrednostno 1 % manj kot lani v enakem obdobju.
Slabši aprilski rezultat deloma pripisujemo praznikom, vendar je to tudi znak šibkejšega trga.
NAROČILA
V. aprilu je pritok naročil skromnejši kot pretekle mesece. Vseh naročil imamo za mesec in pol, vendar so nekatere pogodbe sklenjene na daljši rok. Naročila se količinsko zmanjšujejo, zato je potrebno več menjav v proizvodnji. Aktivnosti za pridobivanje večjih pogodb tečejo, vendar bo struktura naročil še nekaj časa manj ugodna.
ZAPOSLENI
V aprilu smo delali 21 dni in povečali število ur v dobro. Konec aprila nas je v tovarni delalo 295, od tega 30 agencijskih delavcev in 18 študentov.
: m
L1 mmCm
PREDILNICA LITIJA
POSLOVANJE V PRVIH PETIH MESECIH LETA
V	maju smo izdelali 376 ton preje, kar je 14% manj kot maja lani. Skupaj smo v pivih petih mesecih vložili 2024 ton preje, kar je 4 % manj kot lani v enakem obdobju.
V	maju nam je uspelo prodati skoraj 400 ton preje v vrednosti 2.088 .000 evrov. V petih mesecih smo prodali 2.109 ton preje v vrednosti
11.300.00	evrov. Vrednost prodaje je enaka doseženi vrednosti v lanskem enakem obdobju.
NAROČILA
Situacija na trgu ni dobra, naši kupci nimajo dovolj delaj in konkurenca je zelo agresivna. Pozitivno je, da smo v mesecu maju sklenili nekaj večjih prodajnih pogodb, vendar za daljše obdobje. V mesecu juniju bomo predvidoma delali po delovnem koledarju.
ZAPOSLENI
V maju smo izkoristili nekaj ur v dobro. Konec maja je bilo v podjetju 291 zaposlenih, od tega preko agencij 28 in 16 preko študentskega servisa.
INVESTICIJE
V mesecu maju smo prenovili vratarnico, v teku pa je montaža vhodne rampe na parkirni prostor. Na parkirni prostor bomo vstopali s karticami, ki bodo istočasno omogočale odpiranje vhodnih vrat v tovarno in evidentiranje prisotnosti.
©
Lina
PREDILNICA LITIJA
POSLOVANJE V PRVIH PETIH MESECIH LETA
V	juniju smo izdelali 352 ton preje, kar je 10 % manj kot junija lani. Skupaj smo v prvih šestih mesecih vložili 2.376 ton preje, kar je 5 % manj kot lani v enakem obdobju.
Zaradi prenizkega obsega proizvedene preje smo v juniju tudi prodali manj in sicer samo 363 ton v vrednosti 1.989.673 evrov.
V	prvem poletju smo prodali skupaj 2.471 ton v vrednosti 13.268.989 evrov. To je za 2% nižja vrednost prodaje od dosežene v prvem poletju lanskega leta.
V	prvem poletju smo prodali 95 ton več kot smo proizvedli. Tako smo zaloge gotovih izdelkov znižali na najnižjo raven zadnjih let in znašajo ob koncu junija 383 ton.
NAROČILA
V	juniju smo pridobili dovolj novih naročil za polno zasedenost kapacitet do kolektivnega dopusta.
ZAPOSLENI
Na današnji dan je v podjetju 248 redno zaposlenih, 24 jih dela preko agencij in 22 preko študentskega servisa.
INVESTICIJE
Investicija v vratarnico in v rampo je zaključena. Z današnjim dnem prehajamo na obvezno evidentiranje vstopa in izstopa iz tovarne s karticami, ki smo jih prejeli vsi zaposleni.
V	juliju smo izdelali 436 ton preje, kar je 25 % več kot lani julija. Skupaj smo do konca julija proizvedli 2.812 ton preje, kar je 1,5% manj kot lani v enakem obdobju.
V	juliju smo prodali 251 ton preje v vrednosti 1.428.000 eur, kar je 20 % manj kot v lanskem juliju. Slabša prodaja je znak slabšanja situacije na trgu, saj so mnogi naši kupci podaljšali letne dopuste. Skupaj smo v sedmih mesecih prodali 2.722 ton preje v vrednosti 15.307.000 eur, kar je za 4% manj kot lani v enakem obdobju.
NAROČILA
Negotova gospodarska situacija v Evropi in svetu vpliva tudi na naše poslovanje. Naročila imamo zagotovljena skoraj do konca septembra.
V	avgustu bomo delali vse dni, vključno s 26. avgustom.
INVESTICIJE
V času kolektivnega dopusta so bila opravljena vsa predvidena dela. Te dni poteka tudi montaža dodatnih kapacitet za core preje.
Litija, 15.8.2012
POSLOVANJE V PRVIH OSMIH MESECIH LETA
V avgustu smo izdelali 211 ton preje, kar je 11,6 % več kot avgusta lani. Skupaj smo v osmih mesecih letos vložili 3.024 ton preje, kar je
0,6 % manj kot lani v enakem obdobju.
V avgustu smo prodali 215 ton preje ali 12% več kot avgusta lani. Vrednost prodane preje je znašala 1.254.421 eura, kar je 15% več kot avgusta lani. V prvih osmih mesecih smo prodali 2.936 ton preje v vrednosti 15.929.000 eurov ali 3 % manj kot v enakem obdobju leta
2011.	Z doseženo prodajo avgusta smo se približali planu, vendar poslujemo slabše kot lani.
NAROČILA


V avgustu še vedno ni bilo zadostnega pritoka novih naročil. Ker se zaključujejo poletni dopusti, pričakujemo, da bomo manjkajoča naročila pridobili in da bomo v septembru delali planirano število delovnih dni.
ZAPOSLENI
Na današnji dan je v podjetju 292 zaposlenih, od tega jih dela 27 preko agencije in 18 preko študentskega servisa.
TOVARNIŠKI PRAZNIK 9. SEPTEMBER
Ob tovarniškem prazniku bomo v dogovoru s sindikatom v petek
7.9.2012	izplačali 3. del regresa v bruto vrednosti 286 eurov. Zaposleni za določen čas prejmejo sorazmerni del regresa.
VSEM ZAPOSLENIM ČESTITAM OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU!
Generalna direktorica
Litija, 4. 9 2012	Vidaj.Vukovič
/JjtieUL.
PREDILNICA LITIJA
UPRAVA INFORMIRA 9/2012
POSLOVANJE V PRVIH DEVETIH MESECIH LETA
V	septembru smo izdelali 418 ton preje, kar je 17	% več kot
septembra lani. Skupaj smo v devetih mesecih letos vložili 3.442 ton preje, kar je 1,3 % več kot lani v enakem obdobju.
V	septembru smo prodali 421 ton preje ali 2 % več kot septembra lani. Vrednost prodane preje je znašala 2.289.963 eura, kar je 3 % manj kot septembra lani. V prvih devetih mesecih smo prodali 3.357 ton preje v vrednosti 18.218.000 eurov ali 3 % manj kot v enakem obdobju leta 2011. Razlog za nižjo vrednost prodaje je v 2% znižanju prodajne cene preje.
NAROČILA
V septembru smo prejeli dovolj novih naročil, predvsem za tehnični segment odjemalcev in za odpreme na daljši rok. Slabša je situacija s prodajo, kjer kupci v septembru niso prevzemali preje v načrtovani dinamiki in zato nismo uspeli dovolj znižati zaloge gotovih izdelkov. Pričakujemo, da se situacija na trgu ne bo dodatno poslabšala in da bomo v oktobru dosegli planirano proizvodnjo in prodajo.
ZAPOSLENI
Na današnji dan je v podjetju 290 zaposlenih, od tega jih dela 31 preko agencije in 14 preko študentskega servisa.
Litija, 1. 10. 2012

V oktobru smo izdelali 431 ton preje, kar je 5 % nad planom za mesec oktober. Skupaj smo v desetih mesecih letos vložili 3.873 ton preje, kar je 4,7 % več kot lani v enakem obdobju. V oktobru smo prodali 432 ton preje ali 9 % več kot oktobra lani. Vrednost prodane preje je znašala 2.417.629 eura, kar je 7 % več kot oktobra lani. V prvih desetih mesecih smo prodali 3.790 ton preje v vrednosti 20.636.497 eurov ali 2 % manj kot v enakem obdobju leta 2011.
V oktobru smo prejeli dovolj novih naročil, vendar na daljši rok izdelave. Zaloge gotovih izdelkov so visoke in prodane količine preje v desetih mesecih so bile 83 ton nižje od proizvedenih količin. To kaže na poslabšanje situacije na trgu, od kjer prejemamo informacije o upočasnitvi proizvodnje in nekateri večji kupci že skrajšujejo delovni teden. Po strukturi nam naročila omogočajo polno zasedenost kapacitet do sredine novembra.
Proti koncu novembra bodo dobavljeni kupljeni stroji in sicer rahljalnik bal za linijo 6 A in 9 B, mikalnik za linijo 9 B in česalni stroj Rieter.
Na linji 10 B bomo izvedli podaljšanje predpredilnika za 24 vreten.
V začetku decembra bo dobavljen novi previjalni stroj Schlafhorst. Priprave na investicije aktivno potekajo, pretežno pa bodo izvedene v drugi polovici decembra, ko bomo zamenjali tudi tlak na linijah 9 Bin 11 B.	-
NAROČILA
INVESTICIJE
Generalna direktorica







PREDILNICA LITIJA
1
UPRAVA INFORMIRA 11/2012
POSLOVANJE V PRVIH ENAJSTIH MESECIH LETA
V novembru smo izdelali 407 ton preje ali 2 % manj kot novembra prejšnje leto. Skupaj smo v enajstih mesecih letos vložili 4.280 ton preje, kar je 4 % več kot lani v enakem obdobju.
V novembru smo prodali 428 ton preje v vrednosti 2.343.000 evrov, kar je 6 % več kot novembra lani. V prvih enajstih mesecih smo prodali 4.211 ton preje v vrednosti 22.942.000 evrov ali 1 % manj kot v enakem obdobju leta 2011.
Novembra smo dosegli dobro prodajo in tako zaloge gotovih izdelkov znižali za 20 ton.
NAROČILA
V mesecu novembru nismo prejeli dovolj novih naročil. Dodatno se poslabšuje finančna situacija pri naših kupcih in s tem povezani zavarovalniški limiti. Proizvodnja je z naročili zapolnjena skoraj do Božičnih praznikov, za proizvodnjo v januarju pa moramo naročila še pridobiti. Za naslednje leto imamo sklenjenih nekaj dolgoročnih pogodb, kar nam nekoliko olajšuje sicer slabe tržne napovedi.
| INVESTICIJE
V letošnjem letu bomo izvedli vse priprave za investicije, sama montaža strojev pa se bo izvajala v januarju.
(g) ;
S
POSLOVANJE V LETU 2012
‘lali d R7R tnn nraia ali 9 7 0/ ,/0A
V letu 2012 smo izdelali 4.576 ton preje ali 2,7 % več kot prejšnje leto Planirani količinski obseg proizvodnje smo presegli za 1,7 %.


Prodali smo 4.426 ton preje ali 2 % manj kot leta 2011.
Vrednost prodaje je znašala 24.154.672 eurov ali 3,4 % manj od dosežene vrednosti prodaje v letu 2011 in 0,8 % manj kot smo planirali za leto 2012.
Ufe

Zaloge gotovih izdelkov smo v letu 2012 povečali za 150 ton in to kaže na poslabšano situacijo pri naših kupcih, saj so bile pretežno te količine naročene, vendar zaradi poslabšane situacije še ne prevzete.
"V

NAROČILA
Večina naših kupcev ima podaljšane novoletne praznike in prične z delom 7. januarja. Z naročili imamo zasedeno proizvodnjo do tretjega tedna januarja. Pričakujemo, da bomo manjkajoča naročila pridobili po koncu praznikov in po zaključenem velikem sejmu hišnega tekstila Heimtextil v Frankfurtu, kjer bomo tudi mi prvič razstavili svoje proizvode v času od 9. do 11. januarja 2013.
INVESTICIJE
V predpredilnici je vse pripravljeno za asfaltiranje tlakov, kar bo izvedeno v ponedeljek. Po asfaltiranju bomo takoj pričeli z montažo strojev na liniji 9B in česal neg a stroja Rieter ter v p revija/niči z montažo najnovejšega avtomatskega previjalnega stroja Autoconer X5.
ffiH
PREDILNICA UTIJA
POSLOVANJE V MESECU JANUARJU 2013
mm, ,	-	m
V januarju letos smo izdelali 418 ton preje, kar je 2,7 % več od
planirane proizvodnje za januar in 10% več od proizvodnje januarja
i i.........
lani, ko smo izdelali le 380 ton.


Prodali smo 496 ton preje v vrednosti 2.762.000 eurov, kar je 20 % več

od plana za mesec januar in od dosežene prodaje v istem mesecu lani. Dobra prodaja je bila dosežena tudi na račun prenizke prodaje v mesecu decembru leta 2012. Zaloge gotovih izdelkov, ki so se v letu 2012 povečale za 150 ton, smo v januarju letos znižali za 78 ton.
NAROČILA
Stanje na trgih je še naprej negotovo, vendar smo v januarju pridobili dovolj naročil, da bomo v februarju polno delali.
STANJE ZAPOSLENIH
Na današnji dan imamo 286 zaposlenih, od tega 31 zaposlenih preko agencij in 14 preko študentskega servisa.
INVESTICIJE
V predpredilnici smo \/ januarju dokončali investicijo na liniji 9B in v previjalnici montažo najnovejšega avtomatskega previjalnega stroja Autoconer X5.
Pripravljamo tudi izvedbene plane za investicije v naslednjih mesecih.
Generalna direktorica
Litija, 1.2. 2013	Vida Vukovič .
A/Mt
smo prodali 4.987.000 eur, kar je 10% več kot lani. Zalog preje v februarju nismo povečali, vendar so visoke in znašajo 528 ton.
vendar padec februarske prodaje v primerjavi z januarjem ne vzbuja optimizma.
Razmere na trgu se še naprej slabšajo in našim standardnim kupcem se zmanjšujejo naročila in to hitreje kot nam uspeva pridobivati nove programe. Močan EUR ponovno zmanjšuje konkurenčnost naših kupcev, ki so orientirani na izvenevropske trge. V februarju nismo pridobili toliko naročil kot smo načrtovali in še nimamo zasedenih vseh kapacitet za mesec marec. Predvidevamo, da bomo naročila pridobili v zadostni meri, da bomo do praznikov polno delali.
V zadnjem obdobju se srečujemo s problemi kvalitete in naraščanjem števila reklamacij. Zelo pomembno je, da vsak vestno in skrbno opravlja svoje delo, da bomo izdelovali kvalitetno prejo v dogovorjenih rokih. Vsaka reklamacija povzroča stroške, dodatne pritiske na znižanje cen in nam zmanjšuje možnost pridobivanja nadaljnih naročil. Kvaliteta je naša prva prioriteta, ker je kvalitetno izdelana preja naše najmočnejše orožje na trgu.
TRŽNA SITUACIJA
Vida Vukovič
V lUct V UKU VIO	S/
I Bi H M ■ ®
Litia
PREDILNICA LITIJA
UPRAVA INFORMIRA 4/2013
POSLOVANJE V PRVIH TREH MESECIH TEGA LETA
V marcu smo izdelali 410 ton preje, kar je 4 % manj kot lani marca. Skupaj smo v prvih treh mesecih tega leta vložili 1.223 ton, kar je 3 % manj kot lani v enakem obdobju.
Marca smo prodali 414 ton v vrednosti 2.250.000 eur, kar je vrednostno 18 % manj kot lani v enakem obdobju. Skupaj smo v treh mesecih dosegli prodajo v vrednosti 7.236.000, kar je 1 % manj kot lani. Zalog preje v marcu nismo povečali, vendar so visoke in znašajo 537 ton.
Doseženi rezultati v prvih treh mesecih so v okviru načrtovanih gibanj, vendar nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani. Glede na razmere doma in v svetu smo doslej poslovali dobro.
TRŽNA SITUACIJA
Razmere na trgu se še naprej slabšajo, vendar nam je uspelo pridobiti naročila, ki omogočajo polno zasedenost kapacitet v mesecu aprilu.
Pomembno je, da vestno opravljamo svoje delo in kupcem dobavljamo kvalitetno prejo, saj nam vsaka reklamacija povzroča stroške in zmanjša možnost novih naročil.
Litija, dne 2.4.2013	Generalna direktorica:
Vida Vukovič
UPRAVA INFORMIRA 5/2013
POSLOVANJI: V PRVIH ŠTIRIH MESECIH TEGA LETA
V aprilu smo vložili 364 ton preje, kar je 7 % manj kot lani aprila. Skupaj smo v prvih štirih mesecih tega leta vložili 1.587 ton, kar je 3 % manj kot lani v enakem obdobju.
Aprila smo prodali 376 ton v vrednosti 2.217.000 e ur, kar je vrednostno 17 % več kot lani v enakem obdobju. Skupaj smo v štirih mesecih dosegli prodajo v vrednosti 7.407.000 evrov, kar je 3 % več kot lani. Zaloge preje so se v aprilu minimalno znižale. Na zalogi imamo 528 ton preje.
Predvidevamo, da bomo v mesecu maju polno delali.
Konec aprila nas je bilo v Predilnici in Litiju skupaj 240 redno zaposlenih, z nami pa dela tudi 32 agencijskih delavcev in 15 študentov.
V mesecu maju nadaljujemo z delavnicami » Vseživljenjska karierna orientacija - ZA DOBRO IN UČINKOVITO DELO».
ZAPOSLENI
Generalna direktorica:

PREDILNICA LITIJA
UPRAVA INFORMIRA 6/2013
POSLOVANJE V PRVIH PETIH MESECIH TEGA LETA
V maju smo vložili 376 ton preje, kar je enako kot lani maja. Skupaj smo v prvih petih mesecih tega leta vložili 1.964 ton oziroma 3 % manj kot lani v enakem obdobju.
Maja smo prodali 446 ton preje v vrednosti 2.473.533. To je vrednostno 19 % več kot lani v enakem obdobju. Skupaj smo v petih mesecih dosegli prodajo v vrednosti 11.881.448 evrov, kar je 5 % več kot lani. Zaloge preje smo v maju znižali.
TRŽNA SITUACIJA
Za mesec junij smo pridobili dovolj novih naročil. V pivi polovici junija bomo naše preje predstavili na največjem evropskem sejmu tehničnega tekstila, na sejmu Techtextil Frankfurt.
ZAPOSLENI
Konec maja nas je bilo skupaj 243 redno zaposlenih; z nami dela tudi 35 agencijskih delavcev in 14 študentov.
INVESTICIJE
V tem tednu pričenjamo z montažo pobiralca vlaken za liniji 9 in 12 B. Raztezalka Rieter za linijo 5A bo dobavljena do začetka julija.
Konec junija pričakujemo dobavo novega parilnika, s katerim bomo pomembno izboljšali kvaliteto prej, predvsem za pletenje.
Intenzivno potekajo priprave za prehod iz 35 kV na 20 kV napetosti električnega napajanja.
Litija, dne 3.6.2013	Generalna direktorica:
I Hiei
Lina
wm.
HO

UPRAVA INFORMIR
POSLOVANJE V PRVI POLOVICI TEGA LETA

V juniju smo vložili 410 ton preje, kar je 16 % več kot lani junija. Skupaj smo v prvih šestih mesecih tega leta vložili 2.375 ton oziroma 1 % manj kot lani v enakem obdobju.
Junija smo prodali 386 ton preje v vrednosti 2.033.835 evrov. To je vrednostno 3 % več kot lani v enakem obdobju. Skupaj smo v šestih mesecih dosegli prodajo v vrednosti 13.915.283 evrov, kar je 5 % več kot lani.
B
TRŽNA SITUACIJA

Za mesec julij smo pridobili dovolj novih naročil. Zaradi negotove situacije posamezni kupci občasno z zamudo prevzemajo naročene količine.

Na sejmu Techtextil v hrankfurtu smo uspešno predstavili naše preje za tehnične namene. Naš sejemski prostorje bil dobro obiskan.
ZAPOSLENI
Konec junija nas je bilo skupaj 243 redno zaposlenih; z nami dela tudi 34 agencijskih delavcev in 18 študentov.
INVESTICIJE
V naslednjem tednu bomo pričeli z montažo novega parilnika in raztezalko Rieter. V tem mesecu pričenjamo z izvedbenimi aktivnostmi za prehod iz 35 na 20 kV elektro napajanje, zato bomo 13.7. ustavili proizvodnjo.
Generalna direktorica: Vida Vukovič, „
POSLOVANJE V JULIJU IN AVGUSTU

V juliju in avgustu letos smo vložili 583 ton preje, kar je 1 % manj kot v juliju
in avgustu lani. Prodali SMO 544 ton preje v vrednosti 2.936.512 evrov. To je vrednostno 9 % več kot lani v enakem obdobju. Povprečna prodajna cena je znašala 5,40 evrov, kar je 6,4 % manj kot lani v juliju in avgustu.
Skupaj smo v prvih osmih mesecih tega leta vložili 2.957 ton oziroma 2 % manj kot lani v enakem obdobju. Prodali smo 3.050 ton v vrednosti 16.848.157 evrov, kar je vrednostno 5,7 % več kot lani. Povprečna prodajna cena je v osmih mesecih znašala 5,52 evra za kg, kar je 1,8% višje od povprečno dosežene prodajne cene v lanskih osmih mesecih.
INVESTICIJE
Sami
V času kolektivnega dopusta smo uspešno izvedli vse aktivnosti in izpeljali prehod iz 35 na 20 kV elektro napajanje.

OSTALE INFORMACIJE
POŽAR
28. avgusta je prišlo do udara strele in požara v oddelku PA1. Ob požaru se je aktivirala »sprinkler« naprava. Strokovni sodelavci so uspešno obvladovali situacijo. Zaradi gašenja in čiščenja smo imeli zastoje v proizvodnih oddelkih predpredilnice in predilnice.
REGRES
Ob tovarniškem prazniku 9. septembra bomo po dogovoru s sindikatom vsem zaposlenim za nedoločen čas na dan 31.8.2013 izplačali dodatni regres v višini 262 evrov bruto. Zaposleni za določen čas bodo prejeli sorazmerni del, ki je odvisen od mesecev zaposlitve v podjetju.
Generalna direktorica:
Vida Vukovič .	^
/VuAčlh
V'
Lina
PREDILNICA LITIJA
UPR A VA
POSLOVANJE V SEPTEMBRU
V mesecu septembru smo vložili 448 ton preje, kar je 7 % več kot septembra lani. Prodali smo 470 ton preje v vrednosti 2.571.619 evrov.
To je vrednostno 12 % več kot lani v enakem obdobju.
Skupaj smo v devetih mesecih tega leta vložili 3.405 ton oziroma 1 % manj kot lani v enakem obdobju. Prodali smo 3.521 ton v vrednosti 19.414.760 evrov, kar je vrednostno 6,6 % več kot lani. Povprečna prodajna cena je v osmih mesecih znašala 5,51 evra za kg, kar je 1,5 % višje od povprečno dosežene prodajne cene v lanskih devetih mesecih.
NAROČILA
V mesecu septembru smo prejeli 549 ton novih naročil, kar nam omogoča zasedenost proizvodnje do sredine novembra. Mesec september je bil torej dober mesec tako z vidika proizvodnje in prodaje kot tudi pridobivanja naročil. Trenutno dobro tržno situacijo lahko ogrozijo napovedi o poslabšanju finančnih razmer v svetu in s tem pri naših kupcih.
Če želimo ohraniti našo konkurenčnost, moramo vsak na svojem delovnem mestu skrbeti za kvaliteto in se truditi za zadovoljstvo kupcev.
Generalna direktorica: Vida Vukovič
/j/ZcAtL
Since
1886
Spoštovane sodelavke in sodelavci!
V	tem letu mineva 127 iet od ustanovitve Predilnice Litija in skupaj vsi zaposleni uspešno premagujemo težave. V tem mesecu, 9. septembra, praznujemo tovarniški praznik.
V	soboto, 7 septembra, vas vabimo, da se vi in vaši bližnji udeležite dneva odprtih vrat Zbrali se bomo ob 10 uri dopoldne pri vhodu v Predilnico Litija in si pod strokovnim vodstvom ogledati proizvodnjo. Na ogled vabimo tudi upokojene sodelavce ter vse, ki jih naša dejavnost zanima.
Vsem, ki so in ki prispevamo k uspešnemu delu, iskreno čestitam z dobrimi željami tudi za vnaprej!
Generalna direktorica Vida Vukovič

m m m m _ ®
Lina
mmmm
PREDILNICA LITIJA
UPRAVA INFORMIRA 10/2013
POSLOVANJE V OKTOBRU
V mesecu oktobru smo delali dobro. Vložili smo 473 ton preje, kar je 10 % več kot oktobra lani in največji mesečni obseg vložene preje v zadnjih 6 letih. Prodali smo 508 ton preje v vrednosti 2.868.527 evrov, kar je rekordna mesečna vrednost prodaje.
Skupaj smo v desetih mesecih tega leta vložili 3.879 ton oziroma isto količino kot lani v enakem obdobju. Prodali smo 4.029 ton v vrednosti 22.283.287 evrov, kar je vrednostno 8,2 % več kot lani. Povprečna prodajna cena je v desetih mesecih znašala 5,53 evra za kg, kar je 1,6 % višje od povprečno dosežene prodajne cene v lanskih desetih mesecih.



Z doseženimi rezultati presegamo planirane količine proizvodnje in prodaje za deset mesecev.
Pridobili smo tudi dovolj novih naročil tako, da so kapacitete zasedene skoraj do konca letošnjega leta. Imamo pa tudi več dolgoročnejših naročil, ki jih bomo realizirali v prihodnjem letu.
Generalna direktorica: Vida Vukovič
PREDILNICA LITIJA
mm
§H
mi
POSLOVANJE V NOVEMBRU
V mesecu novembru smo vložili 436 ton preje, kar je 7 % več kot novembra lani in s tem za 13 % presegli novembrski plan proizvodnje. Prodali smo 422 ton preje v vrednosti 2.345.568 evrov, kar je enako prodani vrednosti v novembru lani in 9,3 % več od planiranega obsega prodaje za november.
Skupaj smo v enajstih mesecih tega leta vložili 4.314 ton, kar je skoraj 1 % več kot lani v enajstih mesecih in 3,5% več od plana. Prodali smo 4.446 ton v vrednosti 24.613.127 evrov, kar je vrednostno 7,3	% več kot lani in 5,8% več od načrtovanega
obsega prodaje.
Zasedenost proizvodnje z naročili je dobra. Ker povečujemo proizvodnjo prej za tehnične tkanine, nam primanjkuje sukalnih kapacitet. Del sukanja bomo morali opraviti v tujini. Zato je pomembno, da svoje kapacitete dobro izkoristimo in zmanjšamo sukanje prej v Italiji.
Tudi pridobivanje naročil poteka dobro in že imamo pomembna naročila za prve mesece prihodnjega leta. Da bomo lahko izpolnili dobave v začetku prihodnjega leta, bomo delali tudi po Božičnih praznikih do Novega leta. Novoletne praznike bomo podaljšali za en dan in z delom bomo pričeli 3. januarja 2014.
PBSfsiii
mBB
wmm
I
S^Sl
mmaisim
URE V DOBRO IN BOŽIČNICA

V minevajočem letu je bila zasedenost proizvodnje dobra in nekateri sodelavci so opravili nadpovprečno število ur v dobro. Zaradi dobre situacije z naročili smo se s sindikatom dogovorili o plačilu ur v dobrem vsem zaposlenim v proizvodnji, ki so opravili več kot 80 ur v dobro.	;?\ jf
Posamezniku bomo plačali ure nad 80 ur, preostanek ur pa bomo zadržali za eventualno potrebno koriščenje v naslednjem letu.
V začetku letošnjega leta smo začeli mesečno izplačevati nadomestilo za prehrano v maksimalno dovoljeni vrednosti po davčnih predpisih. S sindikatom smo se takrat dogovorili, da bo božičnica izplačana le, če bo rezultat poslovanja to omogočal. V tem letu poslujemo zelo dobro in tako smo se sedaj lahko dogovorili za izplačilo božičnice.
Božičnico bomo prejeli vsi zaposleni v podjetju v višini 320 evrov bruto. Drugi del bo izplačan na osnovi opravljenih delovnih ur v obdobju od decembra 2012 do novembra 2013. Za ure na delu bomo upoštevali tudi ure tistim zaposlenim, ki so bili v tem času odsotni zaradi poškodbe na delu.
Za zaposlene, ki smo bili ves čas na delu, to pomeni, da bomo prejeli dodatno cca 480 evr bruto ali skupaj 800 evrov bruto. Od bruto vrednosti bomo obračunali prispevke in davke.
Božičnica bo izplačana v ponedeljek 23. decembra 2013.
Litija, dne 6. 11. 2013
Generalna direktorica Vida Vukovič,
l&ss
POSLOVANJE V LETU 2013
I H  H fei  1SfE r.-,  .. $ .aHI   
Tudi v mesecu decembru smo delali dobro. Vložili smo 425 ton preje, kar je 44 % več kot decembra lani. Prodali smo 326 ton preje v vrednosti 1.730.777 evrov, kar je 42 % več kot decembra lani. Skupaj smo v letu 2013 izdelali 4.739 ton, kar je 3,6 % več kot leta 2012 in 5,3% več od plana.
Prodali smo 4.772 toni v vrednosti 26.343.904 evrov, kar je vrednostno 9,1 % več kot lani in 4,9 % več od načrtovane vrednosti prodaje za leto 2013. To je tudi najvišje dosežena vrednost prodaje v zadnjih 23 letih.
V preteklem letu smo pridobili dovolj novih naročil, kar nam omogoča zasedenost kapacitet za prve mesece leta 2014.
PLAN ZA LETO 2014
Za leto 2014 planiramo izdelavo 4.600 ton preje in prodajo 4.650 ton preje v vrednosti 26.412.000 evrov. Planiramo investicije v vrednosti 2,5 mio evrov. Konec januarja ali v začetku februarja bodo dobavljeni povezani predilno previjalni stroj, samostoječi avtomatski previjalni stroj in dvojilka Rite. V decembru smo opravili testiranja DD sukalnih strojev pri dveh najboljših možnih dobaviteljih v Nemčiji in Italiji tako, da bomo konec januarja lahko sprejeli odločitev o izbiri dobavitelja 3 novih sukalnikov.
STANJE ZAPOSLENIH
Konec leta nas je bilo v Predilnici zaposlenih skupaj 293, od tega 35 preko agencij in 20 študentov. V letu 2013 so se upokojili 4 zaposleni. Z letom 2014 smo nekaj agencijskih delavcev prezaposlili v Predilnico.
Litija, dne 3. 1. 2014	Generalna direktorica
Vida Vukovič
K
I
mm
E'
Litia
PREDILNICA LITIJA
UPRAVA INFORMIRA 2/2014
holding imenoval mag. Roberta Srabotiča iz Vodic, univ. dipl. ing. in magistra ekonomije, ki prihaja iz podjetja Solvera Lynx. Pred tem je vodil večje gospodarske družbe kot so Iskra Kondenzatorji, m Titan Kamnik.
. . .
Vsem Vam, sodelavkam in sodelavcem na vseh delovnih mestih,
vodili V <*,, ,,	...
se zahvaljujem za sodelovanje pri doseganju dobrega poslovanja v

IV
preteklih letih. Želim, da nadaljujemo pot uspehov tudi v wmm prihodnje. "
Litija, dne 13. 1.2014
■■■L... mmnJBI
Generalna direktorica
iuskmmmšsrnss^m^
INFORMACIJE	ŠTEVILKA: 2
	DATUM: 24.1.2012
DOHODNINA - OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE
Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2011 je potrebno oddati do 6. 2. 2012 na Davčni urad stalnega prebivališča zavezanca.
Vlogo odda davčni zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajšave za vzdrževane družinske člane in želi, da se olajšava uveljavlja pri končnem izračunu dohodnine ali obratno, ki je med letom uveljavljal olajšavo, pri končnem obračunu dohodnine pa jo bo uveljavljal zakonec oziroma drugi davčni zavezanec.
Vloga z navodili za izpolnitev je na spletni strani DURS
(http://www.durs.qov.si/si/aktualno/dohodnina 2011/), lahko pa jo dobite tudi pri Jelki Grčar v pisarni obračuna plač.
Če sprememb ni, torej ostajajo isti vzdrževani družinski člani pri med letom obračunani akontaciji dohodnine pri plači in ob koncu leta pri letnem izračunu dohodnine, vloge ni potrebno oddati.
Litija, 24. 1. 2012
Ekonomski oddelek
INFORMACIJE	številka.- 3
DATUM: 2.2.2012
SPREMEMBA DELOVNEGA KOLEDARJA ZA PROIZVODNE DELAVCE ZA SREDO 8.2.2012
Zaradi pravočasne izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar in urnik obratovanja strojev, tako da se za sredo 8.2.2012 za vse proizvodne delavce uvaja delovni dan. Delavcem, ki bodo opravljali ta dan delo se bodo štele ure v dobro.
Vodja proizvodnje
ALMANAH
Kot smo že napovedali, smo ob 125. letnici obstoja Predilnice Litija izdali almanah, ki ga bomo razdelili vsem zaposlenim in upokojencem.
Almanah prejmejo vsi zaposleni, ki so pri nas v rednem delovnem razmerju. Almanahe bodo zaposlenim razdelili vodje izmen.
Vodje izmen obvestijo kadrovsko službo o delavcih , ki so v daljšem bolniškem staležu nad 1 mesecem, da jim bomo poslali almanah po pošti.
Kadrovska služba
LITUS d.o.o.
INFORMACIJE	številka: 4
DATUM: 29.2.2012
RAZPIS ZA LETOVANJE
Ponovno razpisujemo letovanje v bungalovih Litijske plaže v Novigradu, Moravskih Toplicah in na Veliki Planini.
LITIJSKA PLAŽA
Bungalovi so primerni za bivanje 5 odraslih oseb.
Letuje se v 7 - dnevnih izmenah od torka do torka. V primeru, da kapacitete ne bodo zasedene, pa je možno tudi 14 - dnevno letovanje.
V času prvomajskih praznikov je cena enotedenskega najema 160,00 €, vikend najema od četrtka do nedelje pa 25,00 € za nočitev.
Cena enotedenskega letovanja:
e v glavni sezoni, to je v mesecih juliju in avgustu, je cena 260,00 €, e v pred in po sezoni (maj, junij, september) pa 160,00 €.
Cena krajšega najema je v mesecih maju, juniju in septembru 25,00 € za nočitev v mesecih juliju in avgustu pa 40,00 €.
V ceno letovanja je vključen davek na dodano vrednost. V ceno ni vključena turistična taksa, ki znaša za odrasle osebe v času od 1.6. do 30.9. 7 Kn za nočitev, od 1.3. do 31.5. pa 5,5 Kn za nočitev. Otroci od 12. do 18. leta plačajo polovično turistično takso. Otroci do 12. leta starosti takse ne plačajo.
Cena letovanja se je povečala zaradi povišanja davka na dodano vrednost na Hrvaškem iz 23 % na 25 %.
MORAVSKE TOPLICE
Objavljamo razpis za čas od 26.5.2012 do 3.1.2013. V Moravskih Toplicah bo možno 7 - dnevno letovanje od sobote do sobote, s pričetkom dne 26. 5.
2012.	Če bodo kapacitete proste, pa bo možen tudi krajši najem. Letovanje je možno celo leto, tudi pozimi, saj je apartma ogrevan.
l
Cena tedenskega letovanja je 250,00 €, cena krajšega najema pa je 40,00 € za eno nočitev.
V	ceno sta vključeni 2 kopalni karti.
V	ceno letovanja je vključen davek na dodano vrednost. V ceno ni vključena turistična taksa, ki znaša za odrasle osebe 1,1€, za otroke od 7. do 18. leta pa 0,55 € za nočitev.
VELIKA PLANINA
Razpisujemo letovanje na Veliki planini za čas od 1.6.2012 do 3.1.2013.
Cena letovanja za delavce in zunanje goste je 40,00 € na dan (1 nočitev), z upoštevanim 8,5 % DDV, ne glede na število letovalcev. Poleg cene letovanja je potrebno plačati tudi turistično takso, ki trenutno znaša za odrasle osebe 1,00 € , za otroke od 7. do 18. leta pa 0,5 € za nočitev.
Prednost pri letovanju bodo imeli delavci, ki
•	več let niso letovali v naših počitniških domovih
•	delajo ponoči,
•	imajo daljšo delovno dobo v podjetju
•	imajo šoloobvezne otroke.
Plačilni pogoji:
Letovanje lahko plačate obročno, in sicer do 6 zaporednih mesečnih obrokih, ki vam bodo odtegnjeni od plače.
PRIJAVE:
Rok za prijave je do vključno četrtka. 15.3.2012.
Prijavnice lahko dobite pri telefonistu - receptorju podjetja.
Za vse nadaljnje informacije pokličite Fani Vrhovec za Litijsko plažo na tel. št. 253 in Vido Baš za Moravske Toplice in Veliko Planino na tel. št. 208.
V primeru, da v roku ne bodo posredovane prijave, bomo proste termine ponudili turistični agenciji.
LITUS d.o.o.
Direktorica: Verica Žlabravec
INFORMACIJE	ŠTEVILKA: 5
	DATUM: 6.3.2012
SPREMEMBA DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi izpolnitve naročil se za nedeljo 18.3.2011 uvaja dodatni delovni dan. Izmenam (l.,2.,3.), ki imajo v delovnem koledarju označeno 0 se bodo štele ure v d
I N F O R M A C IJ E	številka: 6
DATUM: 7.3.2012
8. MAREC - DAN ŽENA
Jutri, 8. marca ob mednarodnem dnevu žena bomo vsem našim ženskam izkazali majhno pozornost s praktičnim darilom. Podarili bomo šal v sestavi kašmir/modal, izdelan iz naše preje.
ISKRENE ČESTITKE ...
Kadrovska služba
INFORMACIJE	ŠTEVILKA: 7
	DATUM: 4. 4. 2012
VELIKONOČNE SUNKE
Tako kot vsa leta do sedaj, bomo tudi letos za praznik Veliko noč dne 5.4.2012 vsem zaposlenim razdelelili velikonočne šunke. Prejmejo jih vsi zaposleni, agencijski delavci in študentje. Za vse delavce, ki bodo tega dne na delu, bodo vodje izmen šunke prevzeli pri vratarju.
Zaposleni, ki bodo dne 5.4.2012 prosti ali v bolniškem staležu, lahko šunko prevzamejo pri vratarju.
VSEM ZAPOSLENIM ŽELIMO PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
Kadrovska služba
INFORMACIJE
ŠTEVILKA:	8
DATUM: 17.4. 2012
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA ZA ČETRTEK
26.4.2012	IN PETEK 27.4.2012
Zaradi izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar, kot sledi:
četrtek 26.4.2012 je za 1. izmeno delovni dan petek 27.4.2012 je delovni dan za 3.,2. in 1. izmeno
Delavcem se bodo za te dneve evidentirale ure v dobro.
V preostali razporeditvi delovnega časa ostane urnik obratovanja strojev nespremenjen.
Vodja proizvo
INFORMACIJE	številka 9
DATUM: 24.4. 2012
IZPLAČILO REGRESA
Na včerajšnjem sestanku z izvršnim odborom Podjetniškega sindikata Predilnice Litije je bilo dogovorjeno, da se v četrtek 26.4.2012 izplača regres za letni dopust v višini minimalne plače, tj. 764 € bruto.
DODATEK ZA 4 IZMENSKO DELO Poleg tega je bilo dogovorjeno, da se uvede poseben dodatek za 4. izmensko delo do katerega bodo upravičeni vsi delavci, ki delajo dejansko po 4 izmenskem delovnem koledarju. Dodatek je določen v višini 3% posameznikove osnovne plače. Dodatek za 4 izmensko delo se uvaja s 1.5.2012.
Kadrovska služba
INFORMACIJE	številka 10
DATUM: 15.5. 2012
OBVESTILO O POSREDOVANIH PODATKIH NA ZPIZ ZA LETO 2011
Obveščamo vse zaposlene, da bomo pri plači dne 15.05.2012 prejeli kopijo obrazca M-4
PRIJAVA PODATKOV IN SPREMEMB PODATKOV O PLAČI OZIROMA OSNOVI, NADOMESTILIH, PLAČANEM PRISPEVKU IN OBDOBJIH ZAVAROVANJA za leto 2011.
Podatki, kakršni so navedeni na obrazcu M-4, so bili posredovani na Zavod za pokojninsko in Invalidsko zavarovanje in bodo osnova za odmero pokojnine.
Vsi prispevki navedeni na obrazcu so bili tudi plačani.
Priporočamo, da si ta obvestila hranite v osebnem arhivu do odhoda v pokoj.
EKONOMSKI ODDELEK
I N F O R M A C I J E	ŠTEVILKA: 11
DATUM: 16.5. 2012
SPREMEMBA DELOVNEGA KOLEDARJA
Kot smo že napovedali je potrebno zaradi zmanjšanega obsega naročil prilagoditi obratovanje tovarne.
Za vikend bo tako obratovala samo mešalnica.
Preostali del tovarne tako ne bo obratoval od sobote 19.5.2012 od 6.00 ure zjutraj do ponedeljka 21.5.2012 do 6.00 ure zjutraj.
Delavci v tem času koristijo ure v dobro.
Ker večina tovarne ne obratuje ne bo organiziranega prevoza na delo in z dela, zato si morajo delavci, ki bodo delali organizirati lasten prevoz.
Vodja proizvodnje
INFORMACIJE	številka: 12
DATUM: 21.6. 2012
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi pravočasne izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar z uvedbo delovnih dni, kot sledi:
NEDELJA 1.7. 2012 je za 4., 3. in 2. izmeno delovni dan NEDELJA 8.7. 2012 je za 3., 2. in 1. izmeno delovni dan
Delavcem se bodo za te dni evidentirale ure v dobro.
O razporeditvi delovnega časa za drugo polovico meseca julija vas bomo obvestili v naslednjih dneh.
Vodja proizvodnje
EVIDENTIRANJE PRISOTNOSTI NA DELU TER VHOD IN IZHOD NA PARKIRIŠČE POD VRATARNICO
Z mesecem julijem uvajamo sistem evidentiranja prisotnosti na delu z registrirnimi karticami. Registrirna kartica bo omogočala vsem zaposlenim vhod in izhod v poslovno proizvodni kompleks ter vstop na spodnje parkirišče. Kljub vstopu na parkirišče z vstopno kartico se mora vsak zaposleni za vstop v tovarno evidentirati na evidenčnem vhodnem in izhodnem čitalcu, ki se nahajata ob vratarnici. Za izhod iz parkirišča ni potrebno uporabiti registrirno kartico, temveč se avto le približa rampi, da zapelje na zanko. Vhod in izhod v tovarno skozi glavna vhodna vrata se opravi tako, da se registrirna kartica približa vhodnemu oz. izhodnemu čitalcu in čitalec se bo odzval s kratkim piskom. Registrirno kartico se ne sme nositi zraven mobilnega telefona.
Priporočamo, da registrirno kartico shranite v denarnico. Vsak zaposleni se mora evidentirati tako ob vhodu v tovarno kot ob izhodu oz. na pričetku oz. zaključku delovnega časa. Prav tako se je potrebno evidentirati v primeru izhoda med delovnim časom. Proizvodni delavci morajo imeti ob izhodu med delovnim časom dovolilnico. V primeru službenih potovanj morajo zaposleni imeti potni nalog.
V	naslednjih dneh bodo neposredni vodje vsem zaposlenim vključno z agencijskimi delavci in študenti razdelili registrirne kartice ob sočasnem prejemu izjave o prejemu registrirne kartice. Delavci, ki so trenutno v bolniškem staležu bodo registrirne kartice prejeli v kadrovski službi. Novo zaposlenim, agencijskim delavcem in študentom registrirne kartice vročamo v kadrovski službi.
Neevidentiranje prisotnosti se šteje za kršitev delovnih obveznosti.
V	primeru, da se zaposleni iz kakršnega koli razloga ne evidentira (izgubi kartico ali jo pozabi doma), je potrebno o tem obvestiti neposrednega vodjo. Izgubo registrirne kartice ali nevrnitev registrirne kartice ob zaključku zaposlitve je treba finančno nadomestiti. Vrednost kartice je 10,00 € in se bo odtegnila pri izplačilu zadnje plače.
Posojanje kartice zlasti za uporabo parkirišča je prepovedano in se šteje za kršitev delovne obveznosti.
Evidentiranje prisotnosti je opredeljeno v Pravilniku o evidentiranju prisotnosti na delu in vhod ter izhod na/iz spodnje parkirišče.
Testno bomo preverili delovanje evidenčnega sistema od torka
26.6.2012	do torka 3.7.2012.
Kadrovska služba
I N F O R M A C I J E	številka: 13
DATUM: 13.7. 2012
DELOVNI KOLEDAR
Urnik obratovanja strojev za mesec julij ostane nespremenjen.
Tovarna bo prenehala z obratovanjem v sredo 1.8.2012 ob 6.00 uri zjutraj in ponovno začela z obratovanjem v četrtek 16.8.2012 ob 6.00 uri zjutraj.
V	času kolektivnega dopusta se bodo izvajala planirana vzdrževalna dela.
V	ponedeljek 6.8.2012 dopoldan bo tovarna zaradi remonta na visokonapetostnih napravah brez el. napajanja.
Vodja proizvodnje
Upravna režija prilagodi v času kolektivnega dopusta svoje delovne obveznosti nujnim potrebam delovnega procesa.
Kadrovska služba
INFORMACIJE
ŠTEVILKA: 14
DATUM: 22.8. 2012
SPREMEMBA DELOVNEGA KOLEDARJA
Kot ste bili že obveščeni v informaciji uprave se zaradi pravočasne izpolnitve naročil kupcem spremeni delovni koledar z uvedbo delovnega dne, kot sledi:
NEDELJA 26.8. 2012 je za 4., 3. in 2. izmeno delovni dan. Delavcem se bodo za ta dan evidentirale ure v dobro.
INFORMACIJE
ŠTEVILKA: 15
DATUM: 29.8. 2012
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi pravočasne izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar z uvedbo delovnih dni, kot sledi:
SOBOTA 1.9. 2012 je za 1. izmeno delovni dan NEDELJA 2.9. 2012 je za 3., 2. in 1. izmeno delovni dan
Delavcem se bodo za te dni evidentirale ure v dobro.
INFORMACIJE	številka 16
DATUM: 10.9. 2012
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi spremembe obsega naročil tovarna ne bo obratovala od sobote 15.9.2012 od 6.00 ure zjutraj do ponedeljka 17.9.2012 do
6.00	ure zjutraj.
Delavci za 15.9.2012 koristijo ure v dobro.
Vodja proizvodnje
INFORMACIJE
ŠTEVILKA: 17
DATUM: 09.10. 2012
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi pravočasne izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar z uvedbo delovnih dni, kot sledi:
SOBOTA 13.10. 2012 je za 2. izmeno delovni dan NEDELJA 14.10. 2012 je za 4., 3. in 2. izmeno delovni dan
Delavcem se bodo za te dni evidentirale ure v dobro.
A
INFORMACIJE	številka 18
DATUM: 14.11.2012
SPREMEMBA DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi spremembe obsega naročil tovarna ne bo obratovala od nedelje 18.11.2012 od 6.00 ure zjutraj do ponedeljka 19.11.2012 do
6.00	ure zjutraj.
Delavci koristijo ure v dobro.
Vodja proizv
I N F O R M A C I J E	številka: 19
DATUM: 18.12. 2012
L IZPLAČILO RAZLIKE V PREHRANI
V petek, dne 21.12.2012 bo izplačana razlika v prehrani v višini 0,27 € za vsako uro prisotnosti na delu v obdobju zadnjih 12 mesecev. Ker je višina odvisna od prisotnosti na delu, bo razlika v povprečju znašala cca. 450 €.
Poleg izplačila razlike bomo vsakemu zaposlenemu izplačali še darilo v vrednosti 42 € neto.
2.	DELOVNI KOLEDAR V LETU 2012
Tovarna bo prenehala z obratovanjem v ponedeljek 24.12.2012 ob 14.00 uri.
3.	DELOVNI KOLEDAR IN URNIK OBRATOVANJA STROJEV V LETU 2013
Objavljamo umik obratovanja stroje in delovne koledarje izmen ter strokovne službe v novem letu.
Prvi delovni dan za proizvodnjo in strokovne službe v letu 2013 bo v četrtek 3.1.2013.
4.	POKOJNINSKI ZAKON
Državni zbor je dne 4.12.2012 sprejel Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki bo začel veljati s 1.1.2013.
Opozorili so nas, da ZPIZ-2 ukinja možnost, da ženske , ki so rodile pred letom 2000 in niso bile zaposlene ali zavarovane, za čas skrbi za otroka v prvem letu uveljavljajo pravico do enega leta dodane pokojninske dobe. Čas, da to storite, če še niste uveljavile, je le do KONCA LETOŠNJEGA LETA.
O novostih novega pokojninskega zakona vas bomo seznanili po novem letu.
Kadrovska služba
Predilnica Litija d.o.o.
LITI d.o.o.
DELOVNI KOLEDAR ZA REŽIJSKE DELAVCE ZA LETO 2013
18.12.2012 12:23
PRILOGA ŠT. 1
JANUAR	FEBRUAR	MAREC	APRIL	MAJ	JUNIJ	JULD	AVGUST	SEPTEMBER	OKTOBER	NOVEMBER	DECEMBER
01 To X	01 Pe 8	01 Pe 8	01PoX	01 Sr X	01 So-	01 Po 8	01 Če K	01 Ne-	01 To 8	01 Pe X	01 Ne-
02 Sr K	02 So-	02 So-	02 To 8	02 Če X	02 Ne-	02 To 8	02 Pe K	02 Po 8	02 Sr 8	02 So-	02 Po 8
03 Če 8	03 Ne-	03 Ne-	03 Sr 8	03 Pe 8	03 Po 8	03 Sr 8	03 So-	03 To 8	03 Če 8	03 Ne-	03 To 8
04 Pe8	04 Po 8	04 Po 8	04 Če 8	04 So-	04 To 8	04 Če 8	04 Ne-	04 Sr 8	04 Pe 8	04 Po 8	04 Sr 8
05 So-	05 To 8	05 To 8	05 Pe 8	05 Ne-	05 Sr 8	05 Pe 8	05 Po K	05 Če 8	05 So-	05 To 8	05 Če 8
06 Ne-	06 Sr 8	06 Sr 8	06 So-	06 Po 8	06 Če 8	06 So-	06 To K	06 Pe 8	06 Ne-	06 Sr 8	06 Pe 8
07 Po 8	07 Če 8	07 Če 8	07 Ne-	07 To 8	07 Pe 8	07 Ne-	07 Sr K	07 So-	07 Po 8	07 Če 8	07 So-
08 To 8	08 Pe X	08 Pe 8	08 Po 8	08 Sr 8	08 So-	08 Po 8	08 Če K	08 Ne-	08 To 8	08 Pe 8	08 Ne-
09 Sr 8	09 So-	09 So-	09 To 8	09 Če 8	09 Ne-	09 To 8	09 Pe K	09 Po 8	09 Sr 8	09 So-	09 Po 8
10 Če 8	10 Ne-	10 Ne -	10 Sr 8	10 Pe 8	10 Po 8	10 Sr 8	10 So-	10 To 8	10 Če 8	10 Ne-	10 To 8
11 Pe 8	11 Po 8	11 Po 8	11 Če 8	11 So-	11 To 8	11 Če 8	11 Ne-	11 Sr 8	11 Pe 8	11 Po 8	11 Sr 8
12 So-	12 To 8	12 To 8	12 Pe 8	12 Ne-	12 Sr 8	12 Pe 8	12 Po K	12 Če 8	12 So-	12 To 8	12 Če 8
13 Ne-	13 Sr 8	13 Sr 8	13 So -	13 Po 8	13 Če 8	13 So-	13 To K	13 Pe 8	13 Ne -	13 Sr 8	13 Pe 8
14 Po 8	14 Če 8	14 Če 8	14 Ne-	14 To 8	14 Pe 8	14 Ne-	14 Sr K	14 So-	14 Po 8	14 Če 8	14 So-
15 To 8	15 Pe 8	15 Pe 8	15 Po 8	15 Sr 8	15 So-	15 Po 8	15 Če X	15 Ne-	15 To 8	15 Pe 8	15 Ne-
'6 Sr 8	16 So-	16 So-	16 To 8	16 Če 8	16 Ne-	16 To 8	16 Pe K	16 Po 8	16 Sr 8	16 So-	16 Po 8
17 Če 8	17 Ne-	17 Ne-	17 Sr 8	17 Pe 8	17 Po 8	17 Sr 8	17 So-	17 To 8	17 Če 8	17 Ne-	17 To 8
18 Pe 8	18 Po 8	18 Po 8	18 Če 8	18 So-	18 To 8	18 Če 8	18 Ne-	18 Sr 8	18 Pe 8	18 Po 8	18 Sr 8
19 So-	19 To 8	19 To 8	19 Pe 8	19 Ne-	19 Sr 8	19 Pe 8	19 Po K	19 Če 8	19 So-	19 To 8	19 Če 8
20 Ne-	20 Sr 8	20 Sr 8	20 So-	20 Po 8	20 Če 8	20 So-	20 To 8	20 Pe 8	20 Ne-	20 Sr 8	20 Pe 8
21 Po 8	21 Če 8	21 Če 8	21 Ne-	21 To 8	21 Pe 8	21 Ne-	21 Sr 8	21 So-	21 Po 8	21 Če 8	21 So-
22 To 8	22 Pe 8	22 Pe 8	22 Po 8	22 Sr 8	22 So-	22 Po 8	22 Če 8	22 Ne-	22 To 8	22 Pe 8	22 Ne-
23 Sr 8	23 So-	23 So-	23 To 8	23 Če 8	23 Ne-	23 To 8	23 Pe 8	23 Po 8	23 Sr 8	23 So-	23 Po 8
24 Če 8	24 Ne-	24 Ne-	24 Sr 8	24 Pe 8	24 Po 8	24 Sr 8	24 So-	24 To 8	24 Če 8	24 Ne-	24 To 8
25 Pe 8	25 Po 8	25 Po 8	25 Če 8	25 So -	25 To X	25 Če 8	25 Ne-	25 Sr 8	25 Pe 8	25 Po 8	25 Sr X
26 So-	26 To 8	26 To 8	26 Pe 8	26 Ne-	26 Sr 8	26 Pe 8	26 Po 8	26 Če 8	26 So-	26 To 8	26 Če X
27 Ne-	27 Sr 8	27 Sr 8	27 So-	27 Po 8	27 Če 8	27 So-	27 To 8	27 Pe 8	27 Ne-	27 Sr 8	27 Pe K
28 Po 8	28 Če 8	28 Če 8	28 Ne-	28 To 8	28 Pe 8	28 Ne-	28 Sr 8	28 So-	28 Po 8	28 Če 8	28 So-
29 To 8		29 Pe 8	29 Po 8	29 Sr 8	29 So-	29 Po 8	29 Če 8	29 Ne-	29 To 8	29 Pe 8	29 Ne-
30 Sr 8		30 So-	30 To 8	30 Če 8	30 Ne-	30 To 8	30 Pe 8	30 Po 8	30 Sr 8	30 So-	30 Po K
___3l Če 8		31 Ne-		31 Pe 8		31 Sr 8	31 So-		31 Če X		31 To K
	1 / 22	1/19	0/21	1/21	2/21	1/19	0/23	1/21	0/21	1/22	1/20	2 / 20
23	20	21	22	23	20	23	22	21	23	21	22
levilo delovnih ur po mesecih:		Število praznikov/delovnih dni: 11 / 250
Januar	- 176 ur	01.01.2013 - Novo leto
FEBRUAR	- 152 ur	08.02.2013 - Slovenski kulturni praznik
marec	- 168 ur	31.03.2013 - Velikonočna nedelja
april Maj	-	168 ur -	168 ur	01.04.2013 - Velikonočni ponedeljek
Junij	- 152 ur	27.04.2013 - Dan boja proti okupatorju
JULIJ	- 184 ur	01.05.2013 - Praznik dela
avgust	- 168 ur	02.05.2013 - Dela prost dan
september	- 168 ur	19.05.2013 - Binkoštna nedelja
OKTOBER	- 176 ur	25.06.2013 - Dan državnosti
November .december	-	160 ur -	160 ur	15.08.2013	- Marijino vnebozetje 31.10.2013	- Dan reformacije
Skupaj:	2000 ur	01.11.2013	- Dan spomina na mrtve 25.12.2013	- Božič 26.12.2013	- Dan samostojnosti
DELOVNI KOLEDAR ZA 3. IZMENO - 2013
	Legenda: D - Dopoldne P - Popoldne N - Nočna Pr - Prosti dan K - Kolektivni dopust X - Praznik, se ne dela Z - Delo na dan praznika, +50% U - Ustavitev strojev R - Režijski delovni koledar 0 - Možnost dela, ure v dobro Skupaj:	261 Prazniki(X) -	11	\	-, Prazniki(S) -	"V 11 Dodatni prosti	> n dnevi	- OJ	Dejanski skupni del. dnevi = 250	11/0/250	261	261 - R
DECEMBER	01	Ne D 02	Po D 03	To P 04	Sr P 05	Če N 0 6 Pe N 07	So Pr 08	Ne Pr 09	Po D 10	To D 11	Sr P 12	Če P 13	Pe N 14	So N 15	Ne Pr 16	Po Pr 17	To D 18	Sr D 19	Če P 20	Pe P 21	So N 22	Ne N 23	Po Pr 24	To Pr 25	Sr X 2 6 Če X 27	Pe K 28	So K 2 9 Ne K 30	Po K 31	To Pr		2/0/22	24	22
NOVEMBER	01	Pe X 02	So 0 03	Ne 0 04	Po N 05	To Pr 06	Sr Pr 07	Če D 08	Pe D 09	So P 10	Ne P 11	Po N 12	To N 13	Sr Pr 14	Če Pr 15	Pe D 16	So D 17	Ne P 18	Po P 19	To N 20	Sr N 21	Če Pr 22	Pe Pr 23	So D 24	Ne 0 25	Po P 26	To P 27	Sr N 28	Če N 29	Pe Pr 30	So Pr		1/0/18	19	21
OKTOBER	01	To P 02	Sr N 03	Če N 04	Pe Pr 05	So Pr 06	Ne D 07	Po D 08	To P 09	Sr P 10	Če N 11	Pe N 12	So Pr 13	Ne Pr 14	Po D 15	To D 16	Sr P 17	Če P 18	Pe N 19	So N 20	Ne Pr 21	Po Pr 22	To D 23	Sr D 24	Če P 25	Pe P 26	So N 27	Ne N 28	Po Pr 29	To Pr 30	Sr D 31	Če X		1/0/22	23	23
SEPTEMBER	01	Ne 0 02	Po Pr 03	To Pr 04	Sr D 05	Če D 0 6 Pe P 07	So P 08	Ne N 09	Po N 10	To Pr 11	Sr Pr 12	Če D 13	Pe D 14	So P 15	Ne P 16	Po N 17	To N 18	Sr Pr 19	Če Pr 20	Pe D 21	So D 22	Ne P 23	Po P 2 4 To N 25	Sr N 26	Če Pr 27	Pe Pr 28	So D 2 9 Ne D 30 Po P		0/0/21	21	21
AVGUST	01	Če Pr 02	Pe Pr 03	So K 04	Ne K 05	Po K 06	To K 07	Sr K 08	Če K 09	Pe Pr 10	So Pr 11	Ne K 12	Po K 13	To K 14	Sr K 15	Če X 16	Pe K 17	So Pr 18	Ne Pr 19	Po K 20	To D 21	Sr P 22	Če P 23	Pe N 24	So N 25	Ne Pr 26	Po Pr 27	To D 28	Sr D 29	Če P 30	Pe P 31	So N		1/0/22	23	22
mnr	01	Po Pr 02	To D 03	Sr D 04	Če P 05	Pe P 06	So N 07	Ne N 08	Po Pr 09	To Pr 10	Sr D 11	Če D 12	Pe P 13	So 0 14	Ne 0 15	Po N 16	To Pr 17	Sr Pr 18	Če D 19	Pe D 20	So P 21	Ne P 22	Po N 23	To N 24	Sr Pr 25	Če Pr 2 6 Pe D 27 So D 2 8 Ne P 2 9 Po P 30	To N 31	Sr N		0/0/22	22	23
a Z D	01	So D 02	Ne P 03	Po P 04	To N 05	Sr N 06	Če Pr 07	Pe Pr 08	So D 09	Ne D 10	Po P 11	To P 12	Sr N 13	Če N 14	Pe Pr 15	So Pr 16	Ne D 17	Po D 18	To P 19	Sr P 20	Če N 21	Pe N 22	So Pr 23	Ne Pr 24	Po X 25	To D 26	Sr P 27	Če P 28	Pe N 29	So N 30	Ne Pr		1/0/22	23	O (N
2 z	01	Sr X 02	Če X 03	Pe N 04	So N 05	Ne Pr 06	Po Pr 07	To D 08	Sr D 09	Če P 10	Pe P 11	So N 12	Ne N 13	Po Pr 14	To Pr 15	Sr D 16	Če D 17	Pe P 18	So P 19	Ne X 20	Po N 21	To Pr 22	Sr Pr 23	Če D 2 4 Pe D 25	So P 26	Ne P 27	Po N 28	To N 29	Sr Pr 30	Če Pr 31	Pe D		3/0/20	23	m PN
APRIL	01	Po X 02	To N 03	Sr Pr 04	Če Pr 0 5 Pe D 06	So D 07	Ne P 08	Po P 09	To N 10	Sr N 11	Če Pr 12	Pe Pr 13	So D 14	Ne D 15	Po P 16	To P 17	Sr N 18	Če N 19	Pe Pr 20	So Pr 21	Ne D 22	Po D 23	To P 24	Sr P 25	Če N 2 6 Pe N 27	So Pr 28	Ne Pr 2 9 Po D 30 To D		1/0/21	22	PN PN
MAREC	01	Pe N 02	So Pr 03	Ne Pr 04	Po D 05	To D 06	Sr P 07	Če P 08	Pe N 09	So N 10	Ne Pr 11	Po Pr 12	To D 13	Sr D 14	Če P 15	Pe P 16	So 0 17	Ne 0 18	Po Pr 19	To Pr 20	Sr D 21	Če D 22	Pe P 23	So P 2 4 Ne N 25	Po N 26	To Pr 27	Sr Pr 28	Če D 29	Pe D 30	So 0 31	Ne 0		0/0/19	19	tH PN
FEBRUAR	01	Pe D 02	So P 03	Ne P 04	Po N 05	To N 06	Sr Pr 07	Če Pr 08	Pe X 09	So D 10	Ne P 11	Po P 12	To N 13	Sr N 14	Če Pr 15	Pe Pr 16	So D 17	Ne D 18	Po P 19	To P 20	Sr N 21	Če N 22	Pe Pr 23	So Pr 24	Ne D 25	Po D 26	To P 27	Sr P 28	Če N		1/0/21	ZZ	oz
JANUAR	01	To 0 02	Sr 0 03	Če N 04	Pe N 05	So Pr 06	Ne Pr 07	Po D 08	To D 09	Sr P 10	Če P 11	Pe N 12	So 0 13	Ne Pr 14	Po Pr 15	To D 16	Sr D 17	Če P 18	Pe P 19	So N 20	Ne N 21	Po Pr 22	To Pr 23	Sr D 24	Če D 25	Pe P 26	So P 27	Ne N 28	Po N 29	To Pr 30	Sr Pr 31	Če D		OZ/O/O	D N	m N
DELOVNI KOLEDAR ZA 2. IZMENO - 2013
	Legenda: D - Dopoldne P - Popoldne N - Nočna Pr - Prosti dan K - Kolektivni dopust X - Praznik, se ne dela Z - Delo na dan praznika, +50% U - Ustavitev strojev R - Režijski delovni koledar 0 - Možnost dela, ure v dobro Skupaj:	261 Prazniki(X) -	11	\ t, Prazniki(S) -	'U	11 Dodatni prosti	>	n dnevi	-	0 J	Dejanski skupni del. dnevi = 250	11/0/250	261	261-R
Dl Ul m Z LU U Ul O	01	Ne P 02	Po P 03	To N 04	Sr N 05	Če Pr 06	Pe Pr 07	So D 08	Ne D 09	Po P 10	To P 11	Sr N 12	Če N 13	Pe Pr 14	So Pr 15	Ne D 16	Po D 17	To P 18	Sr P 19	Če N 20	Pe N 21	So Pr 22	Ne Pr 23	Po D 24	To D 25	Sr X 26	Če X 27	Pe K 28	So K 29	Ne Pr 30	Po Pr 31	To 0		2/0/20	22	ZZ
cč. LU CQ Z LU > O z	01	Pe X 02	So 0 03	Ne Pr 04	Po Pr 05	To D 06	Sr D 07	Če P 08	Pe P 09	So N 10	Ne N 11	Po Pr 12	To Pr 13	Sr D 14	Če D 15	Pe P 16	So P 17	Ne N 18	Po N 19	To Pr 20	Sr Pr 21	Če D 22	Pe D 23	So P 24	Ne 0 25	Po N 26	To N 27	Sr Pr 28	Če Pr 29	Pe D 30	So D		1/0/19	20	21
OKTOBER	01	To N 02	Sr Pr 03	Če Pr 04	Pe D 05	So D 06	Ne P 07	Po P 08	To N 09	Sr N 10	Če Pr 11	Pe Pr 12	So D 13	Ne 0 14	Po P 15	To P 16	Sr N 17	Če N 18	Pe Pr 19	So Pr 20	Ne D 21	Po D 22	To P 23	Sr P 24	Če N 25	Pe N 26	So Pr 27	Ne Pr 28	Po D 29	To D 30	Sr P 31	Če X		1/0/21	22	23
SEPTEMBER	01	Ne Pr 02	Po 0 03	To D 04	Sr P 05	Če P 0 6 Pe N 07	So N 08	Ne Pr 09	Po Pr 10	To D 11	Sr D 12	Če P 13	Pe P 14	So N 15	Ne N 16	Po Pr 17	To Pr 18	Sr D 19	Če D 20	Pe P 21	So P 22	Ne N 23	Po N 24	To Pr 25	Sr Pr 26	Če D 27	Pe D 28	So P 2 9 Ne P 30 Po N		0/0/22	22	21
AVGUST	01	Če K 02	Pe K 03	So K 04	Ne K 05	Po K 0 6 To K 07	Sr Pr 08	Če Pr 09	Pe K 10	So K 11	Ne K 12	Po K 13	To K 14	Sr K 15	Če Pr 16	Pe Pr 17	So K 18	Ne K 19	Po K 20	To P 21	Sr N 22	Če N 23	Pe Pr 24	So Pr 25	Ne D 2 6 Po D 27	To P 28	Sr P 29	Če N 30	Pe N 31	So Pr		0/0/24	24	22
mnc	01	Po D 02	To P 03	Sr P 04	Če N 05	Pe N 06	So Pr 07	Ne Pr 08	Po D 09	To D 10	Sr P 11	Če P 12	Pe N 13	So 0 14	Ne Pr 15	Po Pr 16	To D 17	Sr D 18	Če P 19	Pe P 20	So N 21	Ne N 22	Po Pr 23	To Pr 24	Sr D 25	Če D 2 6 Pe P 27	So P 28	Ne N 29. Po N 30	To Pr 31	Sr Pr		0/0/22	22	23
a z D m	01	So P 02	Ne N 03	Po N 04	To Pr 05	Sr Pr 06	Če D 07	Pe D 08	So P 09	Ne P 10	Po N 11	To N 12	Sr Pr 13	Če Pr 14	Pe D 15	So D 16	Ne P 17	Po P 18	To N 19	Sr N 20	Če Pr 21	Pe Pr 22	So D 23	Ne 0 24	Po X 25	To P 26	Sr N 27	Če N 28	Pe Pr 29	So Pr 30	Ne D		1/0/20	21	OZ
3 E	01	Sr X 02	Če X 03	Pe Pr 04	So Pr 05	Ne D 06	Po D 07	To P 08	Sr P 09	Če N 10	Pe N 11	So Pr 12	Ne Pr 13	Po D 14	To D 15	Sr P 16	Če P 17	Pe N 18	So 0 19	Ne Pr 20	Po Pr 21	To D 22	Sr D 23	Če P 2 4 Pe P 25	So N 26	Ne N 27	Po Pr 28	To Pr 29	Sr D 30	Če D 31	Pe P		2/0/20	22	23
APRIL	01	Po Pr 02	To Pr 03	Sr D 04	Če D 05	Pe P 06	So P 07	Ne N 08	Po N 09	To Pr 10	Sr Pr 11	Če D 12	Pe D 13	So P 14	Ne P 15	Po N 16	To N 17	Sr Pr 18	Če Pr 19	Pe D 20	So D 21	Ne P 22	Po P 23	To N 24	Sr N 25	Če Pr 26	Pe Pr 27	So X 28	Ne 0 2 9 Po P 30 To P		1/0/20	21 J	22
MAREC	01	Pe Pr 02	So D 03	Ne D 04	Po P 05	To P 06	Sr N 07	Če N 08	Pe Pr 09	So Pr 10	Ne D 11	Po D 12	To P 13	Sr P 14	Če N 15	Pe N 16	So Pr 17	Ne Pr 18	Po D 19	To D 20	Sr P 21	Če P 22	Pe N 23	So N 24	Ne Pr 25	Po Pr 26	To D 27	Sr D 28	Če P 2 9 Pe P 30	So 0 31	Ne X		1/0/22	23	tH fN
FEBRUAR	01	Pe P 02	So N 03	Ne N 04	Po Pr 05	To Pr 06	Sr D 07	Če D 08	Pe X 09	So P 10	Ne N 11	Po N 12	To Pr 13	Sr Pr 14	Če D 15	Pe D 16	So P 17	Ne P 18	Po N 19	To N 20	Sr Pr 21	Če Pr 22	Pe D 23	So D 2 4 Ne P 2 5 Po P 2 6 To N 27	Sr N 28	Če Pr		1/0/20	21	O rN
JANUAR	01	To X 02	Sr 0 03	Če Pr 04	Pe Pr 05	So D 06	Ne D 07	Po P 08	To P 09	Sr N 10	Če N 11	Pe Pr 12	So Pr 13	Ne 0 14	Po D 15	To P 16	Sr P 17	Če N 18	Pe N 19	So Pr 20	Ne Pr 21	Po D 22	To D 23	Sr P 24	Če P 25	Pe N 26	So N 27	Ne Pr 28	Po Pr 29	To D 30	Sr D 31	Če P		1/0/20	H N	no N
DELOVNI KOLEDAR ZA 1. IZMENO - 2013
S
S
CM
oo
fO
"O
ju
sl
:-§E|
J C w -o
2
ra "o "O "O
3! >
>-S 2
OJ ■— Z3
|!s
02 ..
IIsbI#Urllg
—I Qo.Zavxr
5 ^ o
CM
X U0 Q_
Sli
cn O- Q_ O -o
s
ČIM
|m s s
s c ra73 '5?-$
0X3
ec			M	Cl						M	U					U	M					M	Ul					
o z	Z (D	z o	Oj 0	CU M	Q CD	Pe D	Oj Oj O CD	2 0	53 0	CU M	CU (U	Pe D	O D e P	Oj O	O N r N	04 Q)	04 m	0 D e D	Oj O	o P r X	X (U	CU <V	04 X 0 <u	X 0	o 0	o fN	fN	fN
u	Z	CU	H	C/l	>U		C/2	2	Oj	H	c/l	>u		CO 2	Oj	Eh CO	>U	04	CO 2	Oj	Eh C0	>u	CU	m Z	04	Eh	o	fN	fN
		CM	00	-M1	lO	CD	r- co	02	O	»H	CM	oo	•vT lD	CD	r~ co	02	O	rH CM	CO	^ m	«D	r-	CD 02	30		(N		
	°	O	o	O	O	O	o o	O	i—l	rH		i—i	rH rH	H	rH rH	rH	CM	CM CM	CM	CM CM	CM	CM	CM CM		CO			
oc	U	M						U	U						M M					M	M							
m Z	CU d)	CU 0	o <u	Q 0	Oj O	Oj Uj	z z CD CD	CU 0	CU <u	Q 0	Q O	0j Ul	e P e N	Z o	04	04 0 0	D 0	Q M	e P e P	Z o	O CU (U 0	04 0	Q Ul	e D e P	04 0		fN	O	rH
>	CU	Ul	53	LU	H	C/2	>CJ Oj	co	55	Oj	H	CO	>U Oj	co	z o-	Eh	co	>U Oj	co	Z cu	EH	co	>U Oj	CO		O	fM	fN
o	rH	CM	00		lD	CD	r~ co	02	o	T—1	CM	CO	^ lO		r- m	02	o	rH CM	m	** m	ID	r-	C0 02	o		O		
	O	O	o	o	O	O	o o	o	i—i		rH	rH	rH rH	rH	rH rH	i—1	CM	(M (M	CM	CM CM	CM	OsJ	CM Os)	co				
0C	H						u	M						u	U					M U								
Ul	CU	Q	o	Oj	Oj	Z	Z 04	CU	Q	Q	Oj	O	N N	cu	04 Q	Q	04	P N	Z	CU CU	Q	Q	Oj Oj	o	X	Tl		
o	0	U	CD	Pe	o	(D	Po To	M	(U	(D Oj	O	<u	Po To	u	(U 02 >U Oj	0	(U	O o	Ul	(U (U	O	02	O 0	u	0)		fN	m
5	H	C/2	>o		co	Z		02	>U		CO	53		co		co	Z	Oj Eh	co	>U 04	co	2	Oj Eh	CO	>o	o	1	(N
o	H	CM	oo	KT	00	CD	07 08	02	O	i—1	CM	co		co	r- co	02	o	rH CM	co	m- m	UD	r-	CO 02	o		rH		
	O	O	o	O	O	O		O	H	H	i—1	rH	rH rH	rH	rH rH		CM	CM CM	Osi	CM CM	CM	CM	CM CM	co	co			
Od 114						U	M						U M					M	M					u				
m E	O CU	O 0	Oj 0	Z Ui	Z (D	04 CU	CU Q 0 (D	Q O	CU 0	CU u	Z CD	Z CD	CU CU 0 0)	Q 0	O D r P	Oj (D	Z cu	2	04 O (U	CU 0	o D r D	Oj 0)	Oj (12	o N e N	04 0		"S	HI	rH
£	Z	CU	H	C/2	>U	04	C/l 2	Oj	EH	co	>o	Oj	m z	Oj	Eh CO	>o	cu	XI Z	CU	Eh C0	>CJ	Oj	CO 2	cu		O	fN	fN
Ul	H	CM	m		m	CD	r* co	02	o	1—1	CM	CO	•m* m	CD	r- co	02	o	rH CM	CO	lO	'D	r-	00 02	o		O		
V)	O	O	o	O	o	O	o o	O	rH		i—l	rH	rH rH	H	rH rH	i—1	CM	CM CM	CM	CM CM	CM	CM	CM CM	co				
					u	U						U	U					U u					Ul	u				
l/i	X	k	X	Id	04	CU	id Id	id	Id	Id	id	04	P- X	X	K K	X	Z	cu cu	Q	Q Oj	Oj	2	2 CU	cu	Q	fN		
	CU	CU	0	CU	0	0	U 0)	CU	0	(U	0	0	U 0)	(U	0 0)	0	0	U (U	CD CU	O (D	O	O	Ul <u	(U	O		n	fM
>	>u	CU	c/l	53	CU	IH	co >u	04	c/l	53	04	Eh	c/l >U	cu	M Z	CU	IH	co >U		CO 2	Oj		CO >U	cu	co	O	fN	fN
<	rH	CM	00	tr	m	m	07 08	02	10	rH	CM	CO	m1 m	CD	r- od	02	o	H CM	CO		CD	r-		o		rH		
	o	O	o	o	o	O		o		rH	rH	rH	rH rH	rH	rH H	H	CM	CM CM	CM	CM CM	CM	CM	CM CM	co	00			
				U	u						M	U					M	H					U Ul					
□	CU	Z	z	CU	04	Q	D P	Oj	53	Z	04	04	X D	CU	Oj 2	2	04	CU Q	Q	p p	2	2	cu cu	Q	Q	In		
-j	O	o	M	CU	CU	0	0) o	O	U	0)	<D	0	(U 0	0	Ul CD	CD	0	(U O	0	U4 (D	(12	O	<U 0	0	Ul		m	m
D	Oj	H	C/2	>u	CU	co	2 Oj	E-	C/l	>u	04	co	Z Cu	Eh	co >U	Oj	co	Z cu	Eh	C0 >U	Oj	CO	Z cu	H	co	o	fM	fM
	r—1	CM	m	M1	m	CD	r- co	02	o	r—|	CM	co	lO	CD	|— CD	02	O	H CM	CO	•<r m	CD	r-	CD 02	o		rH		
	O	O	o	O	o	O	o o	O	rH	H	rH	rH	rH rH	rH	rH rH	i—1	CM	CM CM	CM	CM CM	CM	CM	CM CM	co	00			
		U	U						U	M					H	M					M	U						
□	z	CU	04	Q	Q	Oj	p N	2	CU	CU	a	Q	Oj Oj	2	2 CU	CU	Q	Q Oj	O	X N	CU	04	D D	04		O (N		
Z	o	CU	0	O	M	CD	Pe So	CD	o	0	u	(D	Pe So	CD	O 0	U	(U	Pe So	(U	0 o	U	(U	Pe So	01			rH	o
Z)	00	53	CU	E-*	C/2	>o		Z	04	fcH	C0	>CJ		Z	Oj E4	CO	>U		Z	cu ^	CO	>u		2		O	fN	fM
1-1	r	1	CM	00		m	CD	r~ co	02	o	11	CM	CO		CD	f- CO	02	O	rx]	co	m	CD	r-		30 :		5*		
	o	O	O	O	o	O	o o	O	rH		H	rH	rH rH	H	rH rH	rH	CM	IM IM	CM	CM CM	CM	CM	CM CM					
	u	M						M	u						U M					M	M							
	CU	CU	Q	Q	Oj	Oj	N N	CU	CU	Q	Q	Oj	P N	Z	CU cu	X	Q	P P	Z	2 CU	CU	Q	D P	cu	2	fN		
2	u	(U	CD	O	CD	O	0 M	(U	(U	O	CD	0	0 u	CD	(U 0	0	0	0 Ul	CD	02 0	0)	0	0 Ul	(U	(D		m	ro
Z	U)	u	LU	C/2	Z	Oj	E-< co	U	04	CO	Z	Oj	Eh C0	U	CU co	53	04	Eh CO	>o	Oj C0	z	Oj	Eh C0	u	CU	O	fN	fM
	rH	CM	OO		m	CD	r- co	02	o	i—i	CM	CO	'31 lO	CD	oo	02	O	rH CM	co	"31 m	CD	r-	CO 02	o		rH		
	o	O	o	O	o	O	o o	o	rH	rH	r-H	rH	rH rH		rH rH	rH	CM	CM CM	CM	CM CM	CM	CM	CM CM	co	00			
X Q
Ui CD
CO >U
Q Q Oj
M 0)
ui >o
M
CU
O O O O
o
H
VD
H
M (D
co >cj

m
cm
Q
CD
Oj
X o 2 X
r-
CM
O
m
Q	CU	Oj	2	2	Pr	Pr	Q	Q	CU	Oj	2	2	Pr	Pr	Q	O	CU	Oj	Z	2	Pr	Pr	Q	Q	Oj	Oj	2	o	Pr	Pr	rH
Pe	0	0)	O	O	Ul	<u	02	O	(U	0	0	U|	<u	0)	0	01	0	0	u	02	(U	0	02	O	O	U4	02	a	0	01	
	co	2	Oj	H	c/l	>u	Oj	CO	z	Oj	Eh	co	>u	04	co	z	LU	Eh	co	>U	04	co	2	Oj	Eh	CO	>CJ	04	Ul	z	O
rH	CM	OO	'ŠT	m	CD	r*	CO	02	o	r—l	CM	oo	M*	m	CD	r-	CO	02	o	rH	CM	CO		U0	CD		m	02		H	O
O	O	o	O	o	O	o	O	O	rH	rH	i—1	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	m	co	
o
c/)
Q Qu 0-i X Z
0)
CU
Q Q 0-1 Ou
M
CU
Q Q
00
O
r- co 02
o o o o o
o
CM
Oj CD
CU
CM
CM
M	U							U	Ul							u	Ul							Ul	i,					
CU	cu	a	Q	Oj	Oj	2	2	04	04	Q	a	O	Oj	2	2	CU	cu	D	Q	Oj	Oj	2	2	cu	04	a	a	Oj	Oj	z
0	u	02	02	O	02	0	O	u	(U	02	0	0)	0	0	Ul	01	0)	0	OJ	0	0	U4	02	0)	0	0)	o	o	Ul	m
Eh	Ul	>12	LU	CO	2	Oj	Eh	Ul	>u	Oj	co	Z	LU	Eh	CO	>U	Oi	CO	Z	Oj	Eh	CO	>o	cu	01	2	Oj	Eh	C/l	>12
rH	CM	00		00	CD	r~	CO	02	o	rH	CM	00	KT	LO	CD	r-	co	02	o	,	1	CM	00		m	CD		m			
O				O	O	o	O	O	rH	1-1	rH	rH			I—1	rH	rH	rH	CM	(M	CM	CM	CM	CM	CM	cu	cu	CM	m	00
DELOVNI KOLEDAR ZA 4. IZMENO - 2013
	Legenda: D - Dopoldne P - Popoldne N - Nočna Pr - Prosti dan K - Kolektivni dopust X - Praznik, se ne dela Z - Delo na dan praznika, +50% U - Ustavitev strojev R - Režijski delovni koledar 0 - Možnost dela, ure v dobro Skupaj:	261 Prazniki(X) -	11 \	1, Prazniki(S) -	V Dodatni prosti	> n dnevi	-	0 J	Dejanski skupni del, dnevi = 250	11/0/250	T9Z	261 - R
DECEMBER	01	Ne Pr 02	Po Pr 03	To D 04	Sr D 05	Če P 06	Pe P 07	So N 08	Ne N 09	Po Pr 10	To Pr 11	Sr D 12	Če D 13	Pe P 14	So P 15	Ne N 16	Po N 17	To Pr 18	Sr Pr 19	Če D 20	Pe D 21	So P 22	Ne P 2 3 Po N 24	To 0 25	Sr Pr 26	Če Pr 27	Pe K 28	So K 29	Ne K 30	Po K 31	To 0		■rt rM o o	21	22
cc UJ 03 3E Iti > O z	01	Pe X 02	So 0 03	Ne 0 04	Po P 05	To N 06	Sr N 07	Če Pr 08	Pe Pr 09	So D 10	Ne D 11	Po P 12	To P 13	Sr N 14	Če N 15	Pe Pr 16	So Pr 17	Ne D 18	Po D 19	To P 20	Sr P 21	Če N 22	Pe N 23	So Pr 24	Ne Pr 25	Po D 26	To D 27	Sr P 28	Če P 29	Pe N 30	So N		1/0/21	22	21
OKTOBER	01	To D 02	Sr P 03	Če P 04	Pe N 05	So N 06	Ne Pr 07	Po Pr 08	To D 09	Sr D 10	Če P 11	Pe P 12	So 0 13	Ne 0 14	Po Pr 15	To Pr 16	Sr D 17	Če D 18	Pe P 19	So P 20	Ne N 21	Po N 22	To Pr 23	Sr Pr 24	Če D 25	Pe D 26	So P 27	Ne P 28	Po N 29	To N 30	Sr Pr 31	Če Pr		0/0/21	lH (N	23
SEPTEMBER	01	Ne 0 02	Po 0 03	To N 04	Sr Pr 05	Če Pr 0 6 Pe D 07	So D 08	Ne P 09	Po P 10	To N 11	Sr N 12	Če Pr 13	Pe Pr 14	So D 15	Ne D 16	Po P 17	To P 18	Sr N 19	Če N 20	Pe Pr 21	So Pr 22	Ne D 2 3 Po D 24	To P 25	Sr P 26	Če N 27	Pe N 28	So Pr 29	Ne Pr 30	Po D		O CN O o	20	21
AVGUST	01	Če K 02	Pe K 03	So Pr 04	Ne Pr 05	Po K 0 6 To K 07	Sr K 08	Če K 0 9 Pe K 10	So K 11	Ne Pr 12	Po Pr 13	To K 14	Sr K 15	Če X 16	Pe K 17	So K 18	Ne K 19	Po Pr 20	To Pr 21	Sr D 22	Če D 23	Pe P 24	So P 25	Ne N 26	Po N 27	To Pr 28	Sr Pr 29	Če D 30	Pe D 31	So P		1/0/22	23	22
mnr	01	Po N 02	To Pr 03	Sr Pr 04	Če D 05	Pe D 06	So P 07	Ne P 08	Po N 09	To N 10	Sr Pr 11	Če Pr 12	Pe D 13	So 0 14	Ne 0 15	Po P 16	To N 17	Sr N 18	Če Pr 19	Pe Pr 20	So D 21	Ne D 22	Po P 23	To P 24	Sr N 25	Če N 26	Pe Pr 27	So Pr 28	Ne D 29.Po D 30	To P 31	Sr P		0/0/21	tHI (N	23
a z D	01	So Pr 02	Ne D 0 3 Po D 04	To P 05	Sr P 06	Če N 07	Pe N 08	So Pr 09	Ne Pr 10	Po D 11	To D 12	Sr P 13	Če P 14	Pe N 15	So N 16	Ne Pr 17	Po Pr 18	To D 19	Sr D 20	Če P 21	Pe P 22	So N 23	Ne 0 24	Po Pr 25	To Pr 26	Sr D 27	Če D 2 8 Pe P 29	So P 30	Ne N		0/0/22	fM (N	20
3 z	01	Sr X 02	Če X 03	Pe P 04	So P 05	Ne N 06	Po N 07	To Pr 08	Sr Pr 09	Če D 10	Pe D 11	So P 12	Ne P 13	Po N 14	To N 15	Sr Pr 16	Če Pr 17	Pe D 18	So D 19	Ne X 20	Po P 21	To N 22	Sr N 23	Če Pr 24	Pe Pr 25	So D 26	Ne D 27	Po P 28	To P 29	Sr N 30	Če N 31	Pe Pr		3/0/21	24	23
APRIL	01	Po X 02	To P 03	Sr N 04	Če N 05	Pe Pr 06	So Pr 07	Ne D 0 8 Po D 09	To P 10	Sr P 11	Če N 12	Pe N 13	So Pr 14	Ne Pr 15	Po D 16	To D 17	Sr P 18	Če P 19	Pe N 20	So N 21	Ne Pr 22	Po Pr 23	To D 24	Sr D 25	Če P 2 6 Pe P 27 So X 2 8 Ne X 29	Po Pr 30	To Pr		3/0/19	22	22
MAREC	01	Pe P 02	So N 03	Ne N 04	Po Pr 05	To Pr 06	Sr D 07	Če D 08	Pe P 09	So P 10	Ne N 11	Po N 12	To Pr 13	Sr Pr 14	Če D 15	Pe D 16	So P 17	Ne 0 18	Po N 19	To N 20	Sr Pr 21	Če Pr 22	Pe D .23 So D 2 4 Ne P 25 Po P 2 6 To N 27	Sr N 28	Če Pr 29	Pe Pr 30	So X 31	Ne X		2/0/20	22	tH CN
FEBRUAR	01	Pe Pr 02	So D 03	Ne D 04	Po P 05	To P 06	Sr N 07	Če N 08	Pe Pr 09	So Pr 10	Ne D 11	Po D 12	To P 13	Sr P 14	Če N 15	Pe N 16	So Pr 17	Ne Pr 18	Po D 19	To D 20	Sr P 21	Če P 22	Pe N 23	So N 24	Ne Pr 25	Po Pr 26	To D 27	Sr D 28	Če P		0/0/21	H N	O CN
JANUAR	01	To X 02	Sr 0 03	Če P 04	Pe P 05	So N 06	Ne N 07	Po Pr 08	To Pr 09	Sr D 10	Če D 11	Pe P 12	So P 13	Ne 0 14	Po N 15	To Pr 16	Sr Pr 17	če D 18	Pe D 19	So P 20	Ne P 21	Po N 22	To N 23	Sr Pr 24	Če Pr 25	Pe D 26	So D 27	Ne P 28	Po P 29	To N 30	Sr N 31	Če Pr		1/0/21	N N	m CN
-a- CN r\l
<3 H
,></)
<
S
fN
3
■E,
B
c
s
■O
<u
o
O
-j
HH
tc
o.
M
iH
O
fM
O
l—
Ul
>
Ul
n
O
ct
H
in
<
r-i
<
>
O
I-
o Ž
o m ■a O M X
H Z i-i a£ —I 3
h m m n n
03 oi ro ro g g
H H 03 03 CO
oi oj co ro g

h	h	o)	oj	n	n
03	03	ro	ro	g	g
OJ 03 ro ro g
OJ ro ro g g rH
X X X X
H H 03 03 m X X X X O

ggHHOJOjroroggHHOloJXXXXXXo
2huDKj2uD222uDKj2uD222uD>o2uD22huDKj2uD22S ojroginioo-coa"\or-iojrogintor'-coaioH03rogintoo-coCT'io OOOOOOOOrHiHi—IrHi—(0303030303030J03030301
H	H	03	03	CO	CO
X	o	o	co	g*	g
H N OJ O Pl
H 03	03 n Pl

N OJ Pl Pl
h	o	oj	oj	ro	co
03	O	CO	CO	g	g
XOOH03 03rOrO

o o
CU t-i
o a>
UD 2
g	in	so	i ■	co	ci	o
O	O	O	O	O	O	H
2 2 UD >U

o o
CU E-
ui	0	0	o	0
UD	KJ	Cu	UD	2
o	—i	oj	ro	g*
03	03	Ol	03	03
O o CU Eh
U (D J) O
ca kj cu ud O CO 01 o
03 OJ oi m
03 03 pi co g g«
H OJ OJ Pl Pl oi 03 oo n o o

OJOJcoroggr-ir-iOJOJfOrog

HHOJOJCO<"OggoX
ro g g H o 03
ro ro g g
03	03 co oi
g- H H OJ X
OJ 03 Pl Pl
H 03 o co ro
H 03	03 CO CO


0OOU100O0OOU10
2CUEhCOOCuw2CUEhCO*J


oj ro	g	n to
l-J I—I	I—I I—J	1—1

0	o	o	u	o)
2	cu	Eh	co	KJ
O	H	03	co	g"
03	03	03	03	Os)

a>	o	o	u	0
2	cu	Eh	co	KJ
o~	co	<n	o	t-h
03	03	03	CO	CO
03 ro ro g g
03 03 co ro
H 03 03 CO ro
oj oj ro co
H H OJ 03 ro ro
O O H 03 OJ C0
oj 03 ro ro g g


H 03 OJ Pl Pl
03 OJ co ro

222udcj2ud22ehudo2ud222udxj2ud22hud cu 0 o 0 o
oj ro g t-O
COOSOrHOJCOgLOtDC' O O i—J i—l H i—J rU rH i—J i—J
o	h	oj	co	g	in	to
03	03	03	03	03	03	Os)
03 03 co ro
ooroggHHOJOJroroggHHCsjoirorogg XXXXXXXXXXXXXXXXXXXho30Jcoco XXXXXXXXXXXXXXXXXXXO|romgg XXXXXXXXXXXXXXXXXXXroggHH
cu<u0(U00$u(U(U0<u00^a;a)0<u00M(i)<u0(U00>u<ua)0
KJCUUD2CUEhUDKJCUUD2CUEhUDKJCUUD2CUEhUDKJCUUD2CUEhC/DKJ£UUD
T-HOjrogLOtoo-coasorHc^rogLntoo-coaior-JOjcogintoo-oDaio OOOOOOOOOHr-JHHHi—IHHHHOJ030J030J030303030JCO
H H OJ OJ ro 03 03 co ro g*
OJ 03 ro co
H 03 03 CO CO
tH H 03 CM C0 O O
H	H	03	OJ	ro	ro
03	03	CO	CO	g	g>
03 03 ro co
HHojojcoroggH
03 03 ro ro
gHH03 03cocogoXH030300rog
001-1000 04	Eh	CZ)	>u	cu	UD
H	03	ro	g	m	to
o	o	o	o	o	o
<1)	O	O
2	04	Eh


2 [2 UD KJ
h H H 00

gHHCNOJrocoggH
OOOUjOOOOOOUj
204EhU)KJCUUD20iEhCO
Hoirogtntoo-cocno
030303030J01030J03CO
r-i	h	oj	oj	co	ro g
03	03	co	co	g
H 03 CM ro co .H oj oj co ro g g
OJ 03 CO CO
OJ co co g g H
H 03 03 ro co 03 03 co co g g
H 03 OJ CO

2 2 UD ><J
co g m to

o o
CU Eh

O O O O UD 2 CU Eh
Ul tD O 03



2	2 UD O g in to r-
03	03	03	OJ

03 OJ ro ro
H 03	03 CO CO
oj oj co co g
H OJ (N co ro g
03 OJ CO co
gHHojojrocog
HOJOjcoroggH
H030JcoroXgHH030JrOro
03 03 ro ro
oi 03 ro ro g

U	0	0	o	d)	o
UD	KJ	CU	UD	2	CU
H	OJ	ro	g	m	to
o	o	o	o	o	o


2 2 2
Ul 0 (D O UD KJ cu UD
in to o co
0OOUj00O0OOUi00
2CUEhUDKJCUUD2CUEhUDKJCU
oioHojrogntot-cocno
H03CM030JOJ03 03 03 03 03CO
03 03 CO CO g
03 03 co ro
H 03 OJ co ro g g
H H 03	03 ro ro
oj oj co ro
oj oj co ro X X
03 co co g
03 03 CO CO
H H 03 OJ ro
HHOJOlroroggH
H X o ro ro
O	O	Ul	0	0	o
CU	Eh	UD	>U	cu	UD
H	03	co	g	in	to
o	o	o	o	o	o
I ž S ^ ž S ž Ž g ii ,s 2 S ž S Ž i ^ S S S 2 g
ocooior-jojcogintoo-cootor-ioirogintor-cocho
OOOHr-JHHHHHHi—lr-J(MO3OJCN0JOJO3O103O3r0
03 ro co g

H 03	03 CO C0

g	h	h	o)	cm	ro
H	oj	oi	ro	ro	g
ggHHCMOJOO
HHoioirorogo
OJ oj co ro
H 03 OJ CO (O
r-l	H	OJ	03	O	O
03	oj	ro	co	x	X
0O0OOU400O0OOUI00O0
CUUD2CUEhUD>UCUUD2CUEhUDKJCUUD2
HOJcogintor^-cocnoHoirogintoo-
OOOOOOOOOHHHHr-IHHH
22,S,S22S2,2,t332S
co<rio<-403cogint£>o-cocr\o
iHiH030J0303030J03030J03CO
HfNOJroroggHHOJOjroro
H	03	03	co	ro	g
03	co	co	g	g	H
X X
g H H 03 CM X
H H 03 OJ ro 03 03 co co g
s
s
s

r-H	i-i	o)	oj	co	ro	g
OJ	03	co	ro	g	g	h
H H OJ 03 ro H OJ 03 ro ro g

£SŽ2,2<S5.5£Sž£i2-$;k32Sš2i2<55,3 2Sž2i21!5,5
Hoirogintor-cocooHoarogintDtHcocnoi—loiro
O O O O O O O O O r-4	i—I	l—I	i—I	f—I	i—I	t—I	i—I	t—I	r—|	(NJ (\J	(\j pg

H OJ 03 co ro
oj oj co ro
rH 03 03 CO co
H	H	03	OJ	ro	ro
03	03	co	ro	g	g

mggoHojojroroggHHoiojroroggH
03 03 ro ro
o 03 ro co
r-l H OJ 03 C0 OO
H 03	03 ro
g ^ 2 2 ž 2 g ^ 2 2 ž 2 g ^ 2 2 ž 2 2 ^ 2 S ž 2 g «
oirogintoo-o o o o o o
Hojrogintor-cooi
HHHHHHi—IHH




CZ
Z
D	Q	Q	Q	Q	»
r—H.	»—s	/—X	H_(
r-H	i-H	t—I	i—4
CCCCCo
O	O	O	O	O	r-l
in	izi	in	in	in	h
oj	oj	oj	oj	oj	ro
< <
S S
§ §
cm ro
< < Q
g
z: lu
N CtZ
xr
3 | <
O o Z
a. y >u O o O Q i z
g
< E
o >
E § IS
te S
2 o
O '
a:
te
S
11 te g
Z Q_
Q o. Z a
LU
O
<
2
x z> x o
- MOŽNOST DELA, URE V DOBRO
INF ORMACIJE	ŠTEVILKA: 1
DATUM: 9.1.2013
SPREMEMBA DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi izpolnitve naročil kupcem se za nedeljo 13.1.2013 uvaja dodatni delovni dan. Izmenam ( 2.,1.,4.), ki imajo v delovnem koledarju označeno 0 se bodo štele ure v
Vodja proizvj
DoPoo^rraZ
INFORMACIJE	ŠTEVILKA:	1
	DATUM: 9.1. 2013
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar z uvedbo delovnih dni, kot sledi:
SOBOTA 12.1. 2013 je za 3. izmeno delovni dan NEDELJA 13.1. 2013 je za 2., 1. in 4. izmeno delovni dan
Delavcem se bodo za delovni dan evidentirale ure v dobro.
INFOR M A C I J E	številka: 2
DATUM: 1"?. 1.2013
Zadeva: POŠKODBA PRI DELU
Nov pokojninski zakon, ki je začel veljati s 1.1.2013 na novo ureja poškodbo na poti na delo in z dela.
Po novem se za poškodbo pri delu šteje le poškodba, ki jo utrpi delavec na redni poti od STANOVANJA do DELOVNEGA mesta in nazaj, če je prevoz organiziral delodajalec in v nadaljevanju, če gre za poškodbo, ki jo delavec utrpi na službeni poti (66. člen ZPIZ-2).
To pomeni, daje do 100% nadomestila upravičen le delavec, ki se vključuje v organiziran prevoz za prihod na delo in z dela.

Direktorica kadrovskega področja:
univ. dipl. pravnica
IŠF
u
! n
INFORMACIJE	številka 3
DATUM: 30.1. 2013
SPREMEMBA DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi izpolnitve naročil se za PETEK 8.2.2013 uvaja dodatni delovni dan. Izmenam ( 3.,2.,1.), ki imajo v delovnem koledarju označeno X se bodo štele ure v dobro.
Vodja proizvodnje
I N F O R M A C I J E	številka: 4
DATUM: 14. 2. 2013
SPREMEMBA minimalne plače, prehrane med delom in dodatka za 4 -izmensko delo
Dne 7.2.2013 se je uprava podjetja sestala s člani 10 Podjetniškega sindikata Predilnice Litija, kjer je bila v soglasju s sindikatom dogovorjena sprememba plačnega dela v Podjetniški kolektivni pogodbi. Dodatek k Podjetniški kolektivni pogodbi bo naknadno objavljen.
Zvišala seje minimalna plača s 763,06 € na 783,66 €. Z namenom zmanjšanja uravnilovke, je bilo dogovorjeno zvišanje dodatka za 4 - izmensko delo s 3 % osnovne plače na 5 % delavčeve osnovne plače.
Nadalje je bilo dogovorjeno, da se zvišuje dnevni znesek prehrane med delom s 3,80 € na 6,12 €.
Pomembno je poudariti, da se je do sedaj po davčnih predpisih dovoljena razlika v prehrani izplačala ob koncu leta. Po novem pa se bo maksimalno dovoljena višina prehrane izplačevala mesečno. To pomeni, da v decembru tudi ne bo enkratnega izplačila razlike v prehrani med delom.
V	primeru, da poslovni rezultati ne bodo zadovoljivi, torej v decembru ne bo izplačane razlike v prehrani.
V	kolikor pa bodo poslovni rezultati omogočali izplačilo božičnice, se bosta uprava in sindikat o eventuelnem izplačilu posebej dogovarjali, pri čemer pa je potrebno poudariti, da bo takšno izplačilo obdavčeno in bo nedvomno nižje od do sedaj izplačane razlike v prehrani.
Spremembe višine minimalne plače, prehrane med delom in dodatka za 4 -izmensko delo se uporabljajo od 1.1.2013 dalje.
Direktorica kadrovskega področja: Manja Tesla, univ. dipl. pravnica
INFORMACIJE	ŠTEVILKA: 5
	DATUM: 15.2. 2013
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi spremembe obsega naročil tovarna ne bo obratovala v nedeljo dne 17.2.2013 od 6.00 zjutraj do ponedeljka dne 18.2.2013 do 6.00 ure zjutraj.
Delavci v tem času koristijo ure v dobro.
LITUS d.o.o. Litijska plaža d.o.o.
INFORMACIJE	številka: 6
DATUM: 07,03.2013
RAZPIS ZA LETOVANJE
Razpisujemo letovanje v bungalovih Litijske plaže v Novigradu, apartmaju v Moravskih Toplicah in koči na Veliki Planini.
LITIJSKA PLAŽA
Bungalovi so primerni za bivanje 5 odraslih oseb.
Letuje se v 7 - dnevnih izmenah od torka do torka. V primeru, da kapacitete ne bodo zasedene, pa je možno tudi 14 - dnevno letovanje.
Od letošnjega leta imamo omogočeno letovanje tudi v izven - sezonskih mesecih.
Cena enotedenskega letovanja:
•	v glavni sezoni, to je v mesecih juliju in avgustu, je cena 260,00 €,
•	v pred in po sezoni (april, maj, junij, september, oktober) pa 160,00 €.
Cena krajšega najema je v mesecih aprilu, maju, juniju, septembru in oktobru 25,00 € za nočitev, v mesecih juliju in avgustu pa 40,00 € za nočitev.
V	ceno letovanja je vključen davek na dodano vrednost.
V	ceno NI vključena turistična taksa, ki se plača na recepciji Litijske plaže in ki znaša:
-	za odrasle osebe v času od 1.6. do 30.9. Kn 7 za nočitev,
-	od 1.4. do 31.5. in od 1.10. do 31.10. Kn 5,5 za nočitev
-	od 1.11. do 21.12.2013	Kn 4,50 za nočitev.
Otroci od 12. do 18. leta plačajo polovično turistično takso.
Otroci do 12. leta starosti takse ne plačajo.
l
MORAVSKE TOPLICE
Objavljamo razpis za čas od 26.5.2013 do 3.1.2014. V Moravskih Toplicah bo možno 7 - dnevno letovanje od sobote do sobote, s pričetkom dne 26. 5.
2013.	Če bodo kapacitete proste, pa bo možen tudi krajši najem. Letovanje je možno celo leto, tudi pozimi, saj je apartma ogrevan.
Cena tedenskega letovanja je 250,00 €, cena krajšega najema pa je 40,00 € za eno nočitev.
V	ceno sta vključeni 2 kopalni karti.
V	ceno letovanja je vključen davek na dodano vrednost. V ceno ni vključena turistična taksa, ki znaša za odrasle osebe 1,1€, za otroke od 7. do 18. leta pa 0,55 € za nočitev.
VELIKA PLANINA
Razpisujemo letovanje na Veliki planini za čas od 1.6.2013 do 3.1.2014. Cena letovanja za delavce in zunanje goste je 40,00 € na dan (1 nočitev), z upoštevanim 8,5 % DDV, ne glede na število letovalcev. Poleg cene letovanja je potrebno plačati tudi turistično takso, ki trenutno znaša za odrasle osebe 1,00 € , za otroke od 7. do 18. leta pa 0,5 € za nočitev.
Prednost pri letovanju bodo imeli delavci, ki
•	več let niso letovali v naših počitniških domovih
•	delajo ponoči,
•	imajo daljšo delovno dobo v podjetju
•	imajo šoloobvezne otroke.
Plačilni pogoji.
Letovanje lahko plačate obročno, in sicer do 6 zaporednih mesečnih obrokih, ki vam bodo odtegnjeni od plače.
PRIJAVE: Rok za prijave ie do vključno petka, 15.3.2013.
Prijavnice lahko dobite pri telefonistu - receptorju podjetja.
Za vse nadaljnje informacije pokličite Fani Vrhovec za Litijsko plažo na tel. št. 253 in Vido Baš za Moravske Toplice in Veliko Planino na tel. št. 208.
V	primeru, da v roku ne bodo posredovane prijave, bomo proste termine ponudili turistični agenciji.
Kadrovska služba
INFORMACIJE
ŠTEVILKA: 7
DATUM: 12.3. 2013
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi pravočasne izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar z uvedbo delovnih dni, kot sledi:
SOBOTA 16.3. 2013 je za 3. izmeno delovni dan NEDELJA 17.3. 2013 je za L, 4. in 3. izmeno delovni dan
Delavcem se bodo za te dni evidentirale ure v dobro.
I N F O R M A C I J E	številka: 8
DATUM: 25.3. 2013
VELIKONOČNO DARILO
Ob Veliki noči bomo letos vsem zaposlenim razdelili velikonočno darilo, in sicer servieto in vrednostni bon v višini 13 €. Prejmejo ga vsi zaposleni, agencijski delavci in študentje.
Bon je unovčljiv v naslednjih trgovinah:
Trgovine v Litiji:
TC MARKET, Savska 2, Litija TC Agromarket, Savska 2, Litija
Trgovine v Šmartnem:
PC Šmarno, Staretov trg 11
Dom Market Šmartno, Staretov trg 11
SP Kostrevnica
Ostale trgovine
SP Kresnice, Kresnice 16, Kresnice SP Jevnica, Jevnica 24, Kresnice SP Senožeti, Senožeti 5, Dol pri Ljubljani SP Vače, Vače 18, Vače Sp Sava, Sava 20, Sava
Bistro Valvazor, Valvazorjev trg, 3, Litija
Bon je unovčljiv do 30.6.2013.
Zaposleni, ki so v bolniškem staležu, lahko velikonočno darilo prevzamejo v kadrovski službi.
VSEM ZAPOSLENIM ŽELIMO PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
Kadrovska služba
I N F O R M A C IJ E	številka: 9
DATUM: 17.4. 2013
MLEKOAVTOMAT
S ciljem racionalnejšega razdeljevanja mleka bomo s ponedeljkom 22.4.2013 pričeli z razdeljevanjem mleka iz avtomata.
Mlekoavtomat je lociran v predprostoru vhoda v predpredilnico (ob sedanjih avtomatih za kavo).
Vsi zaposleni, ki delajo nočno izmeno (tudi agencijski in študentje), bodo prejeli poseben ključek za mlekoavtomat.
Priporočamo, da si ključke za mlekoavtomat posebno označite, da ne bo prišlo do pomešanja z ključki za druge avtomate.
Novi ključki bodo na razpolago v kadrovski službi od jutri, četrtka 18.4.2013 od 14.00 ure dalje.
Ključke za delavce bodo prevzeli vodje izmen.
Vsak delavec na nočni izmeni bo lahko vsak nočni delovni dan dobil 1 kom. mleka. Mleko bo na razpolago od 23.00 ure do 5.00 ure zjutraj. Izven tega časa mleka ne bo mogoče prevzeti. Mlekoavtomat ne omogoča prevzema dveh mlekov na enkrat.
Kadrovska služba
I N F O R M A C I J E	ŠTEVILKA: 10
DATUM: 18.4. 2013
SPREMEMBA DELOVNEGA KOLEDARJA ZA PROIZVODNE DELAVCE
Dne 27.4.2013 in 28. 4.2013 je delovni dan. Delavci, ki bodo delali, bodo imeli ure v dobro. Za delo na dan praznika, delavcem pripada dodatek za delo na dan državnega praznika.
Dne 30.4.2013 ob 14.00 se tovarna ustavi. Delavci 2. izmene bodo koristili ure v dobro.
Ponovni zagon tovarne bo 3.5.2013 ob 6.00 uri.
Vodja proizvodnje
INFORMACIJE	številka 11
DATUM: 19.4. 2013
IZPLAČILO REGRESA ZA LETO 2013
Na sestanku dne 17.4.2013 z izvršnim odborom Podjetniškega sindikata Predilnice Litije je bilo dogovorjeno, da se v petek 26.4.2013 izplača regres za letni dopust v višini minimalne plače, tj. 784 € bruto.
Kadrovska služba
INFORMACIJE	številka 12
DATUM: 14.5. 2013
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar z uvedbo delovnih dni, kot sledi:
SOBOTA 18.5. 2013 je za 2. izmeno delovni dan NEDELJA 19.5. 2013 je za L, 4. in 3. izmeno delovni dan
Delavcem se bodo za delovni dan evidentirale ure v dobro.
Vodja p<
INFORMACIJE	ŠTEVILKA: 13
	DATUM: 18.6. 2013
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi spremembe obsega naročil tovarna ne bo obratovala od ponedeljka 24.6.2013 od 6.00 ure zjutraj do srede 26.6.2013 do 6.00 ure zjutraj.
V soboto 13.7.2013 tovarna ne obratuje zaradi odklopa določenih transformatorj ev.
Glede obratovanja tovarne za nedeljo 14.7.2013 vas bomo obvestili naknadno.
Vodja proizvodnje
UREJANJE ZAVAROVANJA DRUŽINSKIH ČLANOV PO 1.6.2013
S 1.6.2013 so se pričele uporabljati določbe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ( UL RS, št. 106/12- Pravila OZZ) na podlagi katerih se spreminja zavezanec za prijavo družinskega člana v zavarovanje in postopek urejanja zavarovanja družinskim članom.
Po novem je zavezanec za prijavo družinskega člana v obvezno zdravstveno zavarovanje sam nosilec zavarovanja, to je zavarovanec, po katerem bo družinski član zavarovan. Zavezanec za prijavo družinskega člana tako ni več delodajalec.
Vsi družinski člani, ki imajo na dan 1.6.2013 aktivna zavarovanja, jih imajo še naprej, če so izpolnjeni vsi pogoji za urejena zavarovanja, kar pomeni, da ni potrebno opravljati nobenih sprememb.
Za vse novo nastale spremembe družinskih članov ( rojstvo otroka, izguba zaposlitve zakonca, potrdilo o šolanju otrok, odjava iz zavarovanja zaradi npr. prenehanja zakonske zveze, spremembe zavarovanja otroka, ki se po dopolnjenem 18. leta več ne šola oz. je dopolnil 26. let starosti) pa je torej po novem zavezanec za prijavo družinskega člana sam nosilec zavarovanja. Nosilec zavarovanja, po katerem bo družinski član zavarovan, je dolžan v roku 8 dni od nastanka pogojev za zavarovanja urediti zavarovanje družinskega člana pri kateri koli območni enoti ali izpostavi ZZZS, bodisi po pošti ali neposredno.
Prijavo v zavarovanje se vloži na obrazcu M-DČ, ki se nahaja na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Skratka po novem ste dolžni sami urejati zavarovanja družinskih članov ob uveljavitvi kakršne koli spremembe, ki se nanaša na družinske člane, ki so zavarovani pri vas na Zavodu za zdravstveno zavarovanje in nič več v kadrovski službi.
Kadrovska služba
INFORMACIJE	ŠTEVILKA: 14
	DATUM: 9.7. 2013
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar z uvedbo delovnega dne, kot sledi:
NEDELJA 14.7. 2013 je za L, 4. in 3. izmeno delovni dan. Delavcem se bodo za delovni dan evidentirale ure v dobro.
INFORMACIJE
ŠTEVILKA: 15
DATUM: 29.8. 2013
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar, kot sledi:
NEDELJA 1.9. 2013 tovarna ne bo obratovala od 6.00 ure zjutraj do ponedeljka 2.9.2013 do 6.00 ure zjutraj.
Delavci bodo koristili ure v dobrem.
PONEDELJEK 2.9.2013 je za 2., L in 4. izmeno delovni dan. Delavcem se bodo za delovni dan evidenti
INFORMACIJE	številka: 16
DATUM: 2.10. 2013
POTRDILA O ŠOLANJU OTROK - PO NOVEM
Že v mesecu maju smo vas Informacijah obvestili o spremembi urejanja obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi novih Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja se spreminja zavezanec za prijavo družinskega člana v zavarovanje in postopek urejanja zavarovanja družinskim članom.
Po novem je zavezanec za prijavo družinskega člana v obvezno zdravstveno zavarovanje sam nosilec zavarovanja, to je zavarovanec, po katerem bo družinski član zavarovan. Zavezanec za prijavo družinskega člana tako ni več delodajalec.
Za vse novo nastale spremembe družinskih članov ( rojstvo otroka, izguba zaposlitve zakonca, potrdilo o šolanju otrok, odjava iz zavarovanja zaradi npr. prenehanja zakonske zveze, spremembe zavarovanja otroka, ki se po dopolnjenem 18. leta več ne šola oz. je dopolnil 26. let starosti) je torej po novem zavezanec za prijavo družinskega člana sam nosilec zavarovanja. Nosilec zavarovanja, po katerem bo družinski član zavarovan, je dolžan v roku 8 dni od nastanka pogojev za zavarovanja urediti zavarovanje družinskega člana pri kateri koli območni enoti ali izpostavi ZZZS, bodisi po pošti ali neposredno.
To pomeni, da potrdila o šolanju otrok, ki jih sedaj posredujete v kadrovsko službo oziroma v obračun plač, ni potrebno več prinašati v kadrovsko službo, ampak vse urejate na območni enoti ali izpostavi ZZZS.
Kadrovska služba
INFORMACIJE	številka 17
DATUM: 7.10. 2013
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar, kot sledi:
SOBOTA, 12.10.2013 je za 4. izmeno delovni dan,
NEDELJA, 13.10.2013 je za 2., 1. in 4. izmeno delovni dan.
V tem času se bodo delavcem štele ure v dobro.
Čas obratovanja tovarne za dneve od 31. oktobra do 3. novembra 2013 bo sporočen v začetku naslednjega tedna.
Vodja proizvodnje
INFORMACIJE	številka 18
DATUM: 14.10. 2013
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar, kot sledi:
SREDA, 30.10.2013 delovni dan za 1. izmeno,
SOBOTA, 2.11.2013 je delovni dan za 4., 3. in 2. izmeno, NEDELJA, 3.11.2013 je delovni dan za L, 4. in 3. izmeno.
V tem času se bodo delavcem štele ure v dobro.
Vodja proizvodnje
I N F O R M A C I J E	številka: 19
DATUM: 25.10. 2013
MLEKO - AVTOMAT
Znano vam je, da smo ob uvedbi mleko - avtomatov imeli težave in so bile ugotovljene tudi zlorabe, saj je bila poraba mleka bistveno večja, kot je bilo upravičencev. Po drugi strani pa nekaj sodelavcev mleka sploh ni prejelo.
V izogib nadaljnjim problemom pri porabi mleka je lastnik avtomatov Automatic Servis na novo sprogramiral način odjema mleka.
Vsak sodelavec, ki opravlja delo na nočni izmeni, ima na posebnem ključku naložen dnevni bonus - prevzem enega komada mleka na nočno izmeno. Vsak ključek ima šifro, ki omogoča nadzor nad porabo mleka.
Mleko je mogoče prevzeti vsak dan od polnoči do 5. ure zjutraj.
Kadrovska služba
INFORMACIJE	številka 20
DATUM: 4.11. 2013
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar, kot sledi:
NEDELJA, 24.11.2013 je delovni dan za 3., 2. in 1. izmeno.
V tem času se bodo delavcem štele ure v dobro.
Vodja proizvodnje
INFORMACIJE
ŠTEVILKA:	21
DATUM: 17.11.2013
SPREMEMBE DELOVNEGA KOLEDARJA
Zaradi izpolnitve naročil kupcem se spremeni delovni koledar z uvedbo delovnih dni:
•	torek, 24.12.2013 delajo vsi oddelki do 14. ure
•	petek, 27.12.2013 začnejo vsi oddelki z delom ob 6. uri in delajo po razporedu do ponedeljka, 30.12.2013 do 14. ure
•	četrtek, 2.1.2014 začne samo oddelek sukalnice ob 6. uri
•	četrtek, 2.1.2014 oddelka predpredilnice in predilnice ter skupne službe koristijo letni dopust
•	petek, 3.1.2014 začneta oddelka predpredilnice in predilnice ob 6. uri.
Razpored izmen:
TOREK, 24.12.2013 je delovni dan za 2. izmeno,
PETEK, 27.12.2013 je delovni dan za 4., 3. in 2. izmeno,
SOBOTA, 28.12.2013 je delovni dan za 4., 3. in 2. izmeno, NEDELJA, 29.12.013 je delovni dan za L, 4. in 3. izmeno, PONEDELJEK, 30.12.2013 je delovni dan za 1. izmeno, ČETRTEK, 2.1.2014 je delovni dan za sukalnico, 3., 2. in 1. izmeno PETEK, 3.1.2014 je delovni dan za 3., 2. in 1. izmeno, vsi oddelki
Skupne službe začnejo z delom v petek, 3.1.2014,
Avtobusni prevoz bo organiziran.
Vodja proizvodnje
Kadrovska
Od:	Kadrovska [kadrovska@litija.com]
Poslano: 30.12.2013 9:06
Za:	interni@litija.com
Zadeva: Koledar 2014 v05
Priloge: lzmene.pdf; Rezija.pdf; Stroji.pdf
Objavljamo delovni koledar za leto 2014. Prosim za objavo na oglasni deskah.
Kadrovska služba
06.01.14
Predilnica Litija d.o.o.
liti d.o.o.	27.11.201312:54
DELOVNI KOLEDAR ZA REŽIJSKE DELAVCE ZA LETO 2014	PRILOGA ŠT. 1
januar	FEBRUAR	MAREC	APRIL	MAJ	JUNIJ	JULIJ	AVGUST	SEPTEMBER	OKTOBER	NOVEMBER	DECEMBER
01 Sr X	01 So -	01 So -	01 To 8	01 Če X	01 Ne-	01 To 8	01 Pe 8	01 Po 8	01 Sr 8	01 So -	01 Po 8
02 Če 8	02 Ne -	02 Ne -	02 Sr 8	02 Pe X	02 Po 8	02 Sr 8	02 So -	02 To 8	02 Če 8	02 Ne-	02 To 8
03 Pe 8	03 Po 8	03 Po 8	03 Če 8	03 So -	03 To 8	03 Če 8	03 Ne -	03 Sr 8	03 Pe 8	03 Po 8	03 Sr 8
04 So-	04 To 8	04 To 8	04 Pe 8	04 Ne -	04 Sr 8	04 Pe 8	04 Po K	04 Če 8	04 So-	04 To 8	04 Če 8
05 Ne -	05 Sr 8	05 Sr 8	05 So -	05 Po 8	05 Če 8	05 So -	05 To K	05 Pe 8	05 Ne -	05 Sr 8	05 Pe 8
06 Po 8	06 Če 8	06 Če 8	06 Ne -	06 To 8	06 Pe 8	06 Ne -	06 Sr K	06 So-	06 Po 8	06 Če 8	06 So-
07 To 8	07 Pe 8	07 Pe 8	07 Po 8	07 Sr 8	07 So -	07 Po 8	07 Če K	07 Ne -	07 To 8	07 Pe 8	07 Ne-
08 Sr 8	08 So -	08 So -	08 To 8	08 Če 8	08 Ne-	08 To 8	08 PeK	08 Po 8	08 Sr 8	08 So-	08 Po 8
09 Če 8	09 Ne -	09 Ne -	09 Sr 8	09 Pe 8	09 Po 8	09 Sr 8	09 So -	09 To 8	09 Če 8	09 Ne-	09 To 8
10 Pe 8	10 Po 8	10 Po 8	10 Če 8	10 So -	10 To 8	10 Če 8	10 Ne -	10 Sr 8	10 Pe 8	10 Po 8	10 Sr 8
USo-	11 To 8	11 To 8	11 Pe 8	11 Ne -	11 Sr 8	11 Pe 8	11 Po K	11 Če 8	11 So -	11 To 8	11 Če 8
12 Ne-	12 Sr 8	12 Sr 8	12 So -	12 Po 8	12 Če 8	12 So-	12 To K	12 Pe 8	12 Ne -	12 Sr 8	12 Pe 8
13 Po 8	13 Če 8	13 Če 8	13 Ne -	13 To 8	13 Pe 8	13 Ne-	13 Sr K	13 So -	13 Po 8	13 Če 8	13 So -
14 To 8	14 Pe 8	14 Pe 8	14 Po 8	14 Sr 8	14 So-	14 Po 8	14 Če K	14 Ne-	14 To 8	14 Pe 8	14 Ne-
15 Sr 8	15 So -	15 So-	15 To 8	15 Če 8	15 Ne-	15 To 8	15 Pe X	15 Po 8	15 Sr 8	15 So-	15 Po 8
16 Če 8	16 Ne -	16 Ne -	16 Sr 8	16 Pe 8	16 Po 8	16 Sr 8	16 So-	16 To 8	16 Če 8	16 Ne -	16 To 8
17 Pe 8	17 Po 8	17 Po 8	17 Če 8	17 So -	17 To 8	17 Če 8	17 Ne-	17 Sr 8	17 Pe 8	17 Po 8	17 Sr 8
18 So-	18 To 8	18 To 8	18 Pe 8	18 Ne-	18 Sr 8	18 Pe 8	18 Po K	18 Če 8	18 So -	18 To 8	18 Če 8
19 Ne -	19 Sr 8	19 Sr 8	19 So-	19 Po 8	19 Če 8	19 So-	19 To 8	19 Pe 8	19 Ne -	19 Sr 8	19 Pe 8
20 Po 8	20 Če 8	20 Če 8	20 Ne -	20 To 8	20 Pe 8	20 Ne -	20 Sr 8	20 So -	20 Po 8	20 Če 8	20 So -
21 To 8	21 Pe 8	21 Pe 8	21 Po X	21 Sr 8	21 So -	21 Po 8	21 Če 8	21 Ne -	21 To 8	21 Pe 8	21 Ne-
22 Sr 8	22 So-	22 So-	22 To 8	22 Če 8	22 Ne -	22 To 8	22 Pe 8	22 Po 8	22 Sr 8	22 So -	22 Po 8
23 Če 8	23 Ne -	23 Ne -	23 Sr 8	23 Pe 8	23 Po 8	23 Sr 8	23 So -	23 To 8	23 Če 8	23 Ne -	23 To 8
24 Pe 8	24 Po 8	24 Po 8	24 Če 8	24 So-	24 To 8	24 Če 8	24 Ne-	24 Sr 8	24 Pe 8	24 Po 8	24 Sr 8
25 So -	25 To 8	25 To 8	25 Pe 8	25 Ne -	25 Sr X	25 Pe 8	25 Po 8	25 Če 8	25 So -	25 To 8	25 Če X
26 Ne -	26 Sr 8	26 Sr 8	26 So-	26 Po 8	26 Če 8	26 So-	26 To 8	26 Pe 8	26 Ne-	26 Sr 8	26 Pe X
27 Po 8	27 Če 8	27 Če 8	27 Ne -	27 To 8	27 Pe 8	27 Ne-	27 Sr 8	27 So-	27 Po 8	27 Če 8	27 So-
28 To 8	28 Pe 8	28 Pe 8	28 Po 8	28 Sr 8	28 So-	28 Po 8	28 Če 8	28 Ne -	28 To 8	28 Pe 8	28 Ne-
29 Sr 8		29 So-	29 To 8	29 Če 8	29 Ne -	29 To 8	29 Pe 8	29 Po 8	29 Sr 8	29 So-	29 Po K
30 Če 8		30 Ne -	30 Sr 8	30 Pe 8	30 Po 8	30 Sr 8	30 So-	30 To 8	30 Če 8	30 Ne-	30 To K
^3lPe 8		31 Po 8		31 So-		31 Če 8	31 Ne -		31 Pe X		31 Sr K
^1_/ 22	0/20	0/21	1/21	2/ 20	1/20	0/23	1/20	0/22	1/22	0/20	2/21
	23	20	21	22	22	21	23	21	22	23	20	23
Število praznikov/delovnih dni: 9 / 252
01.01.2014	- Novo leto
08.02.2014	- Slovenski kulturni praznik
20.04.2014	- Velikonočna nedelja
21.04.2014	- Velikonočni ponedeljek
27.04.2014	- Dan boja proti okupatorju
01.05.2014	- Praznik dela
02.05.2014	- Dela prost dan
08.06.2014	- Binkoštna nedelja
25.06.2014	- Dan državnosti
15.08.2014	- Marijino vnebozetje
31.10.2014	- Dan reformacije
01.11.2014	- Dan spomina na mrtve
25.12.2014	- Božič
26.12.2014	- Dan samostojnosti
Število delovnih ur po mesecih:
]ANUAR
FEBRUAR
MAREC
april
Maj
junu
julij
AVGUST
SEPTEMBER
J^TOBER
November
December
Skupaj:
176 ur 160 ur 168 ur 168 ur 160 ur 160 ur 184 ur 160 ur 176 ur 176 ur 160 ur 168 ur
2016 ur
DELOVNI KOLEDAR ZA 4. IZMENO - 2014	27.11.2013 12.5:
	Legenda: D - Dopoldne P - Popoldne N - Nočna Pr - Prosti dan K - Kolektivni dopust X - Praznik, se ne dela Z - Delo na dan praznika, +50% U - Ustavitev strojev R - Režijski delovni koledar 0 - Možnost dela, ure v dobro Skupaj:	261 Prazniki(X) -	9 \ Q Prazniki(S) -	"V Dodatni prosti	> n dnevi	-	0 J	Dejanski skupni del. dnevi = 252	9/0/252	261	261 - R
DECEMBER	01	Po P 02	To N 03	Sr N 04	Če Pr 05	Pe Pr 06	So D 07	Ne D 08	Po P 09	To P 10	Sr N 11	Če N 12	Pe Pr 13	So Pr 14	Ne 0 15	Po D 16	To P 17	Sr P 18	Če N 19	Pe N 20	So Pr 21	Ne Pr 22	Po D 23	To D 24	Sr P 25	Če X 26	Pe X 27	So K 28	Ne Pr 29	Po Pr 30	To K 31	Sr K		O rvi O fM	22	23
NOVEMBER	01	So 0 02	Ne Pr 03	Po Pr 04	To D 05	Sr D 06	Če P 07	Pe P 08	So N 09	Ne N 10	Po Pr 11	To Pr 12	Sr D 13	Če D 14	Pe P 15	So P 16	Ne N 17	Po N 18	To Pr 19	Sr Pr 20	Če D 21	Pe D 22	So P 23	Ne P 24	Po N 25	To N 26	Sr Pr 27	Če Pr 28	Pe D 29	So D 30	Ne P		0/0/21	21	20
CČ. LU CO 0 1 0	01	Sr Pr 02	Če Pr 03	Pe D 04	So D 05	Ne P 06	Po P 07	To N 08	Sr N 09	Če Pr 10	Pe Pr 11	So D 12	Ne 0 13	Po P 14	To P 15	Sr N 16	Če N 17	Pe Pr 18	So Pr 19	Ne 0 20	Po D 21	To P 22	Sr P 23	Če N 24	Pe N 25	So Pr 26	Ne Pr 27	Po D 2 8 To D 29	Sr P 30	Če P 31	Pe 0		O fM O O	20	23
SEPTEMBER	01	Po 0 02	To D 03	Sr P 04	Če P 05	Pe N 06	So N 07	Ne Pr 08	Po Pr 0 9 To D 10	Sr D 11	Če P 12	Pe P 13	So N 14	Ne 0 15	Po Pr 16	To Pr 17	Sr D 18	Če D 19	Pe P 20	So P 21	Ne N 22	Po N 23	To Pr 24	Sr Pr 25	Če D 26	Pe D 27	So P 28	Ne P 2 9 Po N 30 To N		0/0/22	22	22
AVGUST	01	Pe D 02	So P 03	Ne P 04	Po K 05	To K 06	Sr Pr 07	Če Pr 08	Pe K 09	So K 10	Ne K 11	Po K 12	To K 13	Sr K 14	Če Pr 15	Pe Pr 16	So K 17	Ne K 18	Po K 19	To P 20	Sr N 21	Če N 22	Pe Pr 23	So Pr 24	Ne D 25	Po D 26	To P 27	Sr P 28	Če N 29	Pe N 30	So Pr 31	Ne Pr		0/0/23	23	21
JULIJ	01	To P 02	Sr P 03	Če N 04	Pe N 05	So Pr 06	Ne Pr 07	Po D 08	To D 09	Sr P 10	Če P 11	Pe N 12	So 0 13	Ne Pr 14	Po Pr 15	To D 16	Sr D 17	Če P 18	Pe P 19	So N 20	Ne N 21	Po Pr 22	To Pr 23	Sr D 24	Če D 25	Pe P 26	So P 27	Ne N 28	Po N 29	To Pr 30	Sr Pr 31	Če D		fM fM O O	22	23
a z Z> p-1	01	Ne N 02	Po N 03	To Pr 04	Sr Pr 05	Če D 06	Pe D 07	So 0 08	Ne X 09	Po N 10	To N 11	Sr Pr 12	Če Pr 13	Pe D 14	So D 15	Ne P 16	Po P 17	To N 18	Sr N 19	Če Pr 20	Pe Pr 21	So D 22	Ne D 23	Po P 24	To P 25	Sr 0 26	Če N 27	Pe Pr 28	So Pr 29	Ne D 30	Po D		1/0/19	20	H fM
£VW	01	Če X 02	Pe Pr 03	So Pr 04	Ne D 05	Po D 06	To P 07	Sr P 08	Če N 0 9 Pe N 10	So Pr 11	Ne Pr 12	Po D 13	To D 14	Sr P 15	Če P 16	Pe N 17	So N 18	Ne Pr 19	Po Pr 20	To D 21	Sr D 22	Če P 23	Pe P 24	So N 25	Ne N 26	Po Pr 27	To Pr 28	Sr D 29	Če D 30	Pe P 31	So P		1/0/22	23	22
APRIL	01	To Pr 02	Sr D 03	Če D 04	Pe P 05	So P 06	Ne N 07	Po N 08	To Pr 09	Sr Pr 10	Če D 11	Pe D 12	So P 13	Ne P 14	Po N 15	To N 16	Sr Pr 17	Če Pr 18	Pe D 19	So 0 20	Ne X 21	Po X 22	To N 23	Sr N 24	Če Pr 25	Pe Pr 26	So D 27	Ne X 28	Po P 2 9 To P 30 Sr 0		3/0/18	21	22
MAREC	01	So D 02	Ne D 03	Po P 04	To P 05	Sr N 06	Če N 07	Pe Pr 08	So Pr 09	Ne D 10	Po D 11	To P 12	Sr P 13	Če N 14	Pe N 15	So Pr 16	Ne Pr 17	Po D 18	To D 19	Sr P 20	Če P 21	Pe N 22	So N 23	Ne Pr 24	Po Pr 25	To D 26	Sr D 27	Če P 28	Pe P 29	So N 30	Ne N 31	Po Pr		0/0/24	24	21
FEBRUAR	01	So N 02	Ne N 03	Po Pr 04	To Pr 05	Sr D 06	Če D 07	Pe P 08	So X 09	Ne N 10	Po N 11	To Pr 12	Sr Pr 13	Če D 14	Pe D 15	So P 16	Ne P 17	Po N 18	To N 19	Sr Pr 20	Če Pr 21	Pe D 22	So D 23	Ne P 24	Po P 25	To N 26	Sr N 27	Če Pr 28	Pe Pr		1/0/19	20	O fM
JANUAR	01	Sr X 02	Če Pr 03	Pe Pr 04	So D 05	Ne D 06	Po P 07	To P 08	Sr N 09	Če N 10	Pe Pr 11	So Pr 12	Ne D 13	Po D 14	To P 15	Sr P 16	Če N 17	Pe N 18	So Pr 19	Ne Pr 20	Po D 21	To D 22	Sr P 23	Če P 24	Pe N 25	So N 26	Ne Pr 27	Po Pr 28	To D 29	Sr D 30	Če P 31	Pe P		1/0/22	23	m fM
DELOVNI KOLEDAR ZA 3. IZMENO - 2014
	Legenda: D - Dopoldne P - Popoldne N - Nočna Pr - Prosti dan K - Kolektivni dopust X - Praznik, se ne dela Z - Delo na dan praznika, +50% U - Ustavitev strojev R - Režijski delovni koledar 0 - Možnost dela, ure v dobro Skupaj:	261 Prazniki(X) -	9 \ Q Prazniki(S) -	"V	y Dodatni prosti	>	n dnevi	-	0 J	Dejanski skupni del. dnevi = 252	9/0/252	261	261 - R
DECEMBER	01	Po N 02	To Pr 03	Sr Pr 04	Če D 05	Pe D 06	So P 07	Ne P 08	Po N 09	To N 10	Sr Pr 11	Če Pr 12	Pe D 13	So D 14	Ne 0 15	Po P 16	To N 17	Sr N 18	Če Pr 19	Pe Pr 20	So D 21	Ne D 22	Po P 23	To P 24	Sr 0 25	Če X 26	Pe Pr 27	So Pr 28	Ne K 29	Po K 30	To K 31	Sr K		1/0/20	IZ	23
NOVEMBER	01	So Pr 02	Ne X 03	Po D 04	To P 05	Sr P 06	Če N 07	Pe N 08	So Pr 09	Ne Pr 10	Po D 11	To D 12	Sr P 13	Če P 14	Pe N 15	So N 16	Ne Pr 17	Po Pr 18	To D 19	Sr D 20	Če P 21	Pe P 22	So N 23	Ne N 24	Po Pr 25	To Pr 26	Sr D 27	Če D 28	Pe P 29	So P 30	Ne N		1/0/22	23	20
OKTOBER	01	Sr D 02	Če D 03	Pe P 04	So P 05	Ne N 06	Po N 07	To Pr 08	Sr Pr 09	Če D 10	Pe D 11	So P 12	Ne 0 13	Po N 14	To N 15	Sr Pr 16	Če Pr 17	Pe D 18	So D 19	Ne 0 20	Po P 21	To N 22	Sr N 23	Če Pr 24	Pe Pr 25	So D 26	Ne D 27	Po P 28	To P 29	Sr N 30	Če 0 31	Pe Pr		0/0/21	21	23
SEPTEMBER	01	Po 0 02	To P 03	Sr N 04	Če N 05	Pe Pr 06	So Pr 07	Ne D 08	Po D 09	To P 10	Sr P 11	Če N 12	Pe N 13	So Pr 14	Ne Pr 15	Po D 16	To D 17	Sr P 18	Če P 19	Pe N 20	So N 21	Ne Pr 22	Po Pr 23	To D 24	Sr D 25	Če P 26	Pe P 27	So N 2 8 Ne N 29	Po Pr 30	To Pr		0/0/21	21	22
AVGUST	01	Pe P 02	So N 03	Ne N 04	Po Pr 05	To Pr 06	Sr K 07	Če K 08	Pe K 09	So K 10	Ne K 11	Po K 12	To Pr 13	Sr Pr 14	Če K 15	Pe X 16	So K 17	Ne K 18	Po K 19	To N 20	Sr Pr 21	Če Pr 22	Pe D 23	So D 24	Ne P 2 5 Po P 26	To N 27	Sr N 28	Če Pr 29	Pe Pr 30	So D 31	Ne 0		1/0/21	22	21
mnr	01	To N 02	Sr N 03	Če Pr 04	Pe Pr 05	So D 06	Ne D 07	Po P 08	To P 09	Sr N 10	Če N 11	Pe Pr 12	So Pr 13	Ne 0 14	Po D 15	To P 16	Sr P 17	Če N 18	Pe N 19	So Pr 20	Ne Pr 21	Po D 22	To D 23	Sr P 24	Če P 25	Pe N 26	So N 27	Ne Pr 28	Po Pr 29	To D 30	Sr D 31	Če P		0/0/22	22	23
Z D r-l	01	Ne Pr 02	Po Pr 03	To D 04	Sr D 05	Če P 06	Pe P 07	So 0 08	Ne X 09	Po Pr 10	To Pr 11	Sr D 12	Če D 13	Pe P 14	So P 15	Ne N 16	Po N 17	To Pr 18	Sr Pr 19	Če D 20	Pe D 21	So P 22	Ne P 23	Po N 24	To N 25	Sr Pr 26	Če Pr 27	Pe D 28	So D 29	Ne P 30	Po P		1/0/20	21	21
MAJ	01	Če Pr 02	Pe X 03	So D 04	Ne P 05	Po P 06	To N 07	Sr N 08	Če Pr 09	Pe Pr 10	So D 11	Ne D 12	Po P 13	To P 14	Sr N 15	Če N 16	Pe Pr 17	So Pr 18	Ne 0 19	Po D 20	To P 21	Sr P 22	Če N 23	Pe N 24	So Pr 25	Ne Pr 26	Po D 27	To D 28	Sr P 2 9 Če P 30	Pe N 31	So N		1/0/22	23	22
APRIL	01	To D 02	Sr P 03	Če P 04	Pe N 05	So N 06	Ne Pr 07	Po Pr 08	To D 09	Sr D 10	Če P 11	Pe P 12	So N 13	Ne N 14	Po Pr 15	To Pr 16	Sr D 17	Če D 18	Pe P 19	So 0 20	Ne X 21	Po X 22	To Pr 23	Sr Pr 24	Če D 25	Pe D 26	So P 27	Ne X 28	Po N 29	To N 30	Sr Pr		3/0/19	ZZ	ZZ
MAREC	01	So P 02	Ne P 03	Po N 04	To N 05	Sr Pr 06	Če Pr 0 7 Pe D 08	So D 09	Ne P 10	Po P 11	To N 12	Sr N 13	Če Pr 14	Pe Pr 15	So D 16	Ne 0 17	Po P 18	To P 19	Sr N 20	Če N 21	Pe Pr 22	So Pr 23	Ne D 24	Po D 25	To P 26	Sr P 27	Če N 28	Pe N 29	So Pr 30	Ne Pr 31	Po D		0/0/22	22	H PM
FEBRUAR	01	So Pr 02	Ne Pr 03	Po D 04	To D 05	Sr P 06	Če P 07	Pe N 08	So X 09	Ne Pr 10	Po Pr 11	To D 12	Sr D 13	Če P 14	Pe P 15	So N 16	Ne N 17	Po Pr 18	To Pr 19	Sr D 20	Če D 21	Pe P 22	So P 23	Ne N 24	Po N 25	To Pr 26	Sr Pr 27	Če D 28	Pe D		1/0/19	20	oz
JANUAR	01	Sr Pr 02	Če D 03	Pe D 04	So P 0 5 Ne P 06	Po N 07	To N 08	Sr Pr 09	Če Pr 10	Pe D 11	So D 12	Ne P 13	Po P 14	To N 15	Sr N 16	Če Pr 17	Pe Pr 18	So D 19	Ne 0 20	Po P 21	To P 22	Sr N 23	Če N 24	Pe Pr 25	So Pr 26	Ne D 27	Po D 28	To P 29	Sr P 30	Če N 31	Pe N		y) N O O	m IN	m N
DELOVNI KOLEDAR ZA 2. IZMENO - 2014
m
lh
rvj
po
s
K
fN
ro
■o
c
<u
O)
d)
£ 1 s?
JO
CL O) CL
■§5 S
O x_ -g "O "O « > >-S s
QJ ■— =3
11 m
^ o3-g
> T3 ° GL) .
■§ —	”^'5 M
O CL Z it i£ X M Z) <X o
^>S
rH m	(N
UD	O _ UD
rsl
, , ti ,
^-NZ-N 2
X L/l CL
.n32‘Č
niii
CO Q_ Q_ CD TD
ČfM
f n
en — > C* CD
V> c
O -a
OH	M							u	u							U	K						U	U									
ca	P	P	P	p	P	2	2	p	p	P	P	P	P	O	2	p	P	a	Q	P	p N	2	P	P	X		X	X	X	X	cj		
z	0	0	5h	0)	OJ	0	OJ	0	0	M	OJ	OJ	0	d)	0	0	U	OJ	OJ	0	OJ 0	O	U	d)	d)	0	d)	0	0	M		M	M
u	CL	H	C/D	>u	p	UD	2	p	H	UD	>o	p	UD	z	P	eh	UD	>CJ	P	Cti	2 P	H	UD	>o	P	UD	z	p	EH	Cti	5.	fN	ra
LU	rH	CM	PO		LD	VD	r-	co	CTl	O	r-|	CM	CO		in	ID	C"	co	en	O	P CM	ro		in	CD		00	en	O	rH	tHI		
	O	O	O	O	O	O	o	o	O	rH	H	P	i—1	P	p	P	P	p	p	CM	CM CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	00	00			
P						M	u							M	U						U	u							U				
S	X	O	P	2	2	P	p	P	P	P	P	2	2	P	P	Q	a	p	P	2	Z A	p	Q	Q	P	P	2	2	P		fN		
z	0	d)	O	O	Jh	d)	0)	0	OJ	0	O	Jh	OJ	$	0	OJ	0	0		d)	0) 0	d)	0	O	Sh	OJ	d)	0	d)			fN	o
>	M	2	P	H	UD	>U	p	UD	2	p	H	UD	>o	P	UD	2	p	H	UD	>u	P Cti	2	P	H	UD	>o	p	UD	2		s.	m	ra
o	rH	CM	PO		LO	CD	r-	co	CTi	O	rH	CM	CO		in	CD		CO	en	o	P CM	en		in	CD	c—	OD	en	o		rH		
Z	O	O	o	O	o	O	o	o	O	rH	i—1	P	P	p	p	p	p	p	P	CM	CM CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	00				
£					u	U							n	U							M U							U	U				
Ul	CL	p	2	2	p	P	P	p	P	P	2	O	P	P	Q	Q	P	p	O	z	P P	a	D	P	P	2	2	P	P	X	S		
o	M	(1)	d)	0	<11	0	o	U	OJ	d)	0	d)	0	0	U	OJ	0)	0	<11	0	0 U	OJ	d)	0	d)	0	0	U	d)	d)		rH	m
£	Cti	>CJ	P	Cti	2	P	H	Cti	>o	P	UD	z	p	Eh	UD	>o	p	Cti	2	p	Eh UD	>o	p	UD	2	p	H	UD	>u	p		r<	rj
o	rH	CM	PO	M1	m	CD	r-	co	CTi	O	P	CM	CO		in	LD	r-	co	en	o	P CM	co		in	CD	[>	OD	en	o	rH			
	O	O	o	o	o	O	o	o	O	rH	P	P	p	P	p	P	p	p	P	CM	CM CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	00	00			
OH LU			M	u							U	U							U	U						U	M						
m	O	2	P	p	Q	a	P	p	2	2	P	p	Q	o	P	P	2	2	p	P	D D	P	P	2	2	p	P	a	Q				
z	0	0	U	0)	OJ	0	OJ	0	0	M	m	d)	0	d)	0	0	&H	OJ	d)	0	OJ 0	0	u	OJ	0)	0	0)	0	0			o	fN
£	CL	H	Cti	>(J	P	UJ	2	p	H	UD	>u	p	UD	2	p	H	Cti	>o	p	Cti	2 P	H	UD	>o	P	UD	2	p	H		s.	ra	P
LU	rH	CM	00		LD	CD	r-	co	CTl	O	p	CM	CO		in	ID	r-	co	en	O	P CN	m	-šP	m	CD	r-	00	en	O		o		
V)	O	O	O	o	O	O	o	o	O	rH	p	P	p	P	p	P	p	rH	p	CM	CM CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	en				
		M	M							U	u							U	u						U	M							
U	2	CL	p	X	X	X	X	X	X	P	p	X	X	X	X	X	X	p	p	Q	D P	P	2	2	p	p	a	Q	P	O	fN		
D	OJ	0	0)	0	0	U	d)	d)	0	d)	0	0	U	d)	d)	0	d)	0	0	U	OJ OJ	0	OJ	O	0	M	0J	OJ	0	d)		fN	rH
>	CL	C/D	Z	p	H	UD	>u	p	UD	z	p	H	Cti	>U	p	Cti	z	p	EH	Cti	>o P	UD	2	P	Eh	Cti	>u	P	UD	z	s.	ra	ra
<	i—1	CM	m		m	CD	r-	OD	CTl	O	p	CM	co	N«	in	ID		00	en	o	P CM	CO		in	CD	r-	co	en	o	rH	rH		
	O	O	o	o	o	O	o	O	O	rH	p	P	p	P	p	P	p	p	p	CM	CM CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	en	00			
	U	U							M	U							u	M						M	U								
r-l	CL	P	p	a	p	P	2	2	P	P	p	n	o	P	2	2	p	P	D	p	p p	2	2	P	P	Q	Q	P	P	2	rJ		
-J	0	U	(D	(D	0	OJ	0	0	U	d)	0)	O	d)	O	O	Jh	d)	d)	O	d)	0 0	U	OJ	d)	0	d)	O	O	u	OJ		fN	M
D	H	C/D	>U	P	UJ	2	P	H	UD	>U	p	UD	2	p	H	UD	>u	p	UD	2	P Eh	UD	>o	P	UD	2	P	H	UD	>U		ra	ra
	rH	CM	PO	M1	in	CD	r~	CO	CTl	O	p	CM	co	N*	in	CD		co	en	o	P CM	CO	p	m	CD	r~	co	en	O	rH	o		
	O	O	o	O	o	O	o	o	O	rH	p	P	p	1—1	p	P	p	p	p	CM	CM CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	en	CO			
							U	M							U	M						U	U										
o	o	Q	p	p	2	O	P	P	D	a	p	P	2	z	P	P	D	Q	P	P	N N	P	P	X	a	p	P	2	z		rj		
z	OJ	0	0	U	OJ	d)	0	d)	0	0	u	OJ	OJ	0	d)	0	O	U	OJ	d)	0 OJ	0	0	U	0J	d)	0	0)	0			M	rH
D m	2	p	H	Cti	>o	P	UD	2	p	H	UD	><J	p	UD	z	P	h	Cti	>u	p	m Z	p	Eh	UD	>u	p	UD	2	p			m	rj
	i—I	CM	PO	M1	lO	CD	r-	GO	CTl	O	P	CM	CO	N*	m	ID	r-	co	en	o	P CM	CO		m	CD		co	en	o				
	o	O	o	O	O	O	o	O	O	rH	P	1-1	p	P	p	P	p	p	p	CM	CM CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	00				
						M	u							U	u						U	U							u	u			
	X	X	p	2	2	P	p	p	Q	P	P	2	2	p	p	a	Q	o	p	2	2 P	P	a	a	P	P	2	2	p	p	S		
2	d)	a)	o	d)	0	0	u	OJ	OJ	0	OJ	O	0	M	d)	0)	0	d)	o	0	h d)	d)	0	OJ	0	0	U	OJ	d)	0		fN	ra
z	>u	p	UD	2	P	H	UJ	>o	p	UD	2	P	H	Cti	>u	p	UD	z	p	EH	UD >U	p	Cti	2	P	H	UD	>o	p	UD	o	C 4	1 ^
	rH	CM	PO	m1	in	CD	r-	co	CTl	O	H	CM	CO	N*	m	CD		00	en	O	P CM	CO	M*	in	CD		CO	en	o	rH	fN		
	O	o	o	o	o	O	o	o	O	rH	H	P	p	P	p	P	p	p	p	CM	CM CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	00	00			
				M	U							U	M							U	M						U	U					
ri	CL	2	2	P	P	D	Q	p	P	Z	2	P	P	a	a	P	P	o	o	P	cu a	a	P	P	2	X	P	P	a				
K	0	u	(D	0)	0	0)	0	0	U	(D	OJ	0	d)	0	0	U	OJ	d)	0	d)	0 0	>H	d)	d)	0	d)	0	0	U			O	fN
CL <	H	C/D	>o	P	UD	2	p	H	Cti	>u	p	UD	z	p	H	Cti	>u	p	UD	z	P Eh	Cti	>u	p	Cti	z	p	Eh	UD		O	i*a	ca
	rH	CM	PO	N«	m	CD	o	co	CTl	O	p	CM	CO		in	CD	r~	00	en	O	P CM	CO	p	in	CD		00	en	O		rH		
	O	O	O	O	o	O	o	o	O	rH	p	P	P	P	p	P	p	p	p	CM	CM CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	en				
			M	M							u	U							M	U						U	U						
U	2	2	P	P	Q	a	p	p	2	2	p	P	a	a	P	O	2	2	P	P	a a	P	P	2	2	P	P	a	a	P	(N		
a	0	(D	0	0	U	OJ	OJ	0	OJ	0	0	U	OJ	d)	0	d)	0	n	U	d)	OJ 0	OJ	O	O	U	d)	d)	0	d)	n		fN	rH
< J	UJ	2	P	H	Cti	>o	p	UJ	2	P	H	UD	>o	p	UD	2	P	Eh	Cti	>U	P Cti	2	P		UD	>u	P	Cti	z	p	O		ca
	rH	CM	m	M1	in	CD	r-	co	CTl	o	P	CM	CO	n«	in	co		CO	en	O	P CM	co		in	CD	r-	00	en	o		o		
	O	O	o	O	o	O	o	o	O	rH	P	P		p	p	p	p	p	p	CM	CM CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	en	co			
C£							M	M							U	M						U	U										
< z> a:	Q 0	P d)	P 0	P 0	2 U	2 OJ	P 0)	p 0	P OJ	P 0	P 0	P U	2 Cl)	2 0)	P 0	P d)	Q O	Q O	P Lj	e P	e N o N	P d)	p 0	Q n	a u	p 0J	P OJ				fN	fN	o
CQ LU U-	iti rH	2 CM	P PO	H	UD in	>u CD	p r-	UD 00	2 en	p o	H 1—1	Cti CM	>u co	P	Cti m	2 CD	P r-	E- co	Cti en	>u o	P UD P CM	2 co	p	Eh m	UD CD	>u	p CO				O O	fN	fN
	O	O	o	O	o	O	o	o	o	rH	P	P	i—i	p	p	P	p	P	p	CM	CM CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM						
D£ <	X	p	P	2	2	Pr	Pr	a	P	P	P	2	2	Pr	Pr	Q	Q	P	o	z	N Pr	U P	Q	Q	P	P	2	2	Pr	Pr	rH fN		
D	u	d)	OJ	0	OJ	0	0	U	OJ	0)	0	OJ	o	0	U	OJ	OJ	0	d)	0	0 u	d)	OJ	0	OJ	0	O	U	d)	d)		fN	m
<	UD	>U	p	UD	2	p	H	Cti	>u	p	UD	2	p	Eh	UD	>o	P	UD	z	P	Eh UD	>u	P	UD	2	p	Eh	Cti	>U	p	O	fN	fN
r-l	rH	CM	PO	M1	in	CD	r-	co	en	o	P	CM	CO		m	CD		CO	en	O	P CM	co	M1	in	CD	!>	CO	en	o		rH		
	O	O	o	O	o	O	o	o	o	rH	P	P	P	P	p	i—1	p	p	P	CM	CM CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	en	00			
DELOVNI KOLEDAR ZA 1. IZMENO - 2014
m
lo
rsj
m
s
ro
"D
c
«
m
(U

JD
atu a 3 'F vi -a
o
i_ -g
*S T3
-g >
>-S s
cu •— =3
II™
r^i
r-t 03	rsj
ld	o in
>?tn a.
-^sSs1
o£z _
Q a. Z cl X X N
=>£k
Z) o: o
J”E 2 o I co q_ o_ q -a
‘E oj
f n
V) — >
-V (D 2% ^ai
O "O
ppp:z2pppppp
22ppppppjs
spppxxxxxpp
ti cu cn >o
O (D
m 2:
co r> o o
M 0)
cn >o
o
1—I
m
rH
0) o
Z 04
^ m
rH rH
ti CD 03 >o
O' co
I—I rH
(D O
P cn
(73 o
H CM
cu	o	o
2	P	Eh
cm cn
CM CM
ti d)
m >o
^ m
CM CM
(D O P Ul
co r~
CM CM
(D O 0 M 2 P eh 03
00 03 O H CM CM m 00
o o S
P P P P £ 2
M
cu
P P P P !z; £
u
cu
Q Q cu CU s 2
cu
cu
U 0)
co >G
o
cu
d)
cu
ti CD CO >U
ti
cu
o z	01	02	03	04	05	90	07	08	60	10	11	12	13	14	15	16	17	CO i—	19	20	21	22	23	24	25	26	27	28	29	30	o		
QC			M	M							u	U							u	u							M						
uu co	2	2	P	P	Q	Q	P	P	2	2	p	p	D	a	P	P	2	2	p	p	Q	Q	P	P	2	2	P	P	P	D 0	PM fM		
o	ti	CD	d)	0	(U	0	0	ti	CD	(11	0	d)	0	O	ti	CD	CD	0	d)	0	0	U	CU	cu	0	cu	0	o	u	d) 0		IN	PO
E	cn	>U	p	Ul	2	P	fcH	Ul	>o	p	Ul	2	p	H	C/3	>o	p	cn	2	p		Ul	>u	p	cn	2	P	Eh	Ul	>U P	O	IN	IN
o	rH	CM	co		m	CD		00	cr>	o	rH	CM	n		in	CD	o	co	03	o		CM	cn		in	CD	r-	CO	03	O rH	o		
	O	O	o	O	o	O	o	o	o	rH	rH	p	p	P	i—i	t—1	p	p	p	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	cn cn			
Q£ uu	M	ti							u	u							u	u							u	u							
CO	CU	cu	p	p	p	P	2	2	p	p	P	p	P	O	2	2	p	p	Q	a	P	P	2	2	p	P	D	D	P	P	tH (N		
UU	0	0	tu	cu	OJ	0	0)	0	0	u	a;	OJ	0	(1)	0	0	u	ni	0)	0	cu	0	o	U	d)	0	0	d)	0	o		rH	IN
h-	p	Eh	cn	>o	p	co	2	P	H	Ul	>o	p	Ul	z	P	H	Ul	>u	P	cn	2	P	Eh	Ul	>u	P	cn	2	P	Eh	O	fN	IN
O.																																	
UJ	rH	CM	CO	<ŠP	in	CD	>	co	03	o	rH	(M	m		m	D	r~	CD	03	o		CM			m	CD	r-		03	O	o		
V)	O	O		o	o	O	o	o	o	rH	rH	P	p	P	p	P	p	P	i—1	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	cn			
V) D CJP	'e Pr	P 0	P (U	X 0	X 0	X U	X 01	e Pr	M p 0	2 dl	2 0	2 0	X n	2 d)	X d)	o Pr	e Pr	2 0	P O	P u	P (D	2 OJ	2 0	e Pr	o Pr	Q 0	P u	P d>	P dJ	o N a 0	<N IN	m	tH
> <	UU rH	cn CM	2 (O	p	Eh m	Ul co	>u r-	P 00	OJ 03	2 o	P rH	H CM	Ul cn	>U	P m	Ul ID	2 r-	p co	03	Ul o	>o	p CM	cn m	2	P m	Eh CD	Ul t>	>o	P 03	ui 2 O H	O rH	fN	IN
				o	O	o	o	o	o	rH	rH	P	p	p	p	P	p	p	P	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM		CM	cn cn			
	p	p	P	p	2	2	Pr	Pr	p	a	P	P	o	2	Pr	Pr	P	D	P	P	2	2	Pr	Pr	a	n	P	p	2	N Pr	PO rM		
-J	0	ti	CD	(U	0	cu	0	0	ti	d)	OJ	0	d)	0	0	ti	OJ	0)	0	d)	0	0	M	di	d)	0	CU	o	0	ti 0		PO	PO
PO	Eh	Ul	>L)	p	cn	2	p	Eh	Ul	>u	p	C/3	2	P	EH	Ul	>o	p	cn	2	P	E-"	cn	>u	P	cn	2	p	Eh	cn >u	o	IN	IN
	1—1	CM	00	M1	uo	CD	r-	00	(73	o	1—1	CM	cn	p	m	CD		co	03	o		CM	cn	rv		in	r-	m			o		
			O	O	o	O	o	o	o	rH	p	i—1	p	p	p	P	p	1—1	p	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	cn cn			
PO	P	P	2	2	Pr	Pr	o	X	p	p	2	2	Pr	Pr	P	a	P	p	2	2	Pr	Pr	a	a	O	P	2	2	Pr	Pr	Ol		
z	(U	0	0	ti	d)	0)	0	d)	0	0	ti	CD	(1)	0	OJ	0	0	U	cu	di	o	dl	o	o	M	(])	m	0	f|)	o		o	rH
D	s	p	Eh	Ul	>o	p	Ul	2	p	H	Ul	>(J	P	Ul	2	p	Eh	Ul	>o	p	cn	Z	p	Eh	Ul	>o	p	cn	2	p	o	IN	IN
	rH	CM	CO		m	co	r-	co	03	o	p	CM	m	p	m	D		00	03	o		CM	03		m	CD	p**	m	03	o	rH		
	°	O	O	o	o	O	o	o	o	rH	«—1	tp	p	p	p	P	p	p	rH	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	cn			
	X	X	2	Pr	Pr	p	P	p	p	2	2	U p	Pr	D	P	P	P	o	2	Pr	Pr	a	Q	P	p	2	2	Pr	Pr	D D	o		
2	d)	d)	0	d)	0	0	ti	CD	OJ	0	OJ	0	0	ti	CD	Cl)	0	d)	0	0	iH	cu	OJ	o	cu	0	0	ti	d)	0 0		PM	IN
Z	>u	P	en	2	p	Eh	Ul	>CJ	p	c/3	2	p	H	Ul	>o	P	cn	2	P	Eh	cn	>o	P	cn	2	P	Eh	cn	>u	p cn	p	IN	IN
	H	CM	CO	M«	m	CD	o	CO	03	o	p	CM	cn	p	LO	D	[■"	co	03	O		CM			m	in		co	03		in'		
		°		O	o	O	o	o	o	rH	p	P	p	p	1—1	P	i—i	p	P	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	cn m			
ri	2	Pr	Pr	P	Q	P	p	2	2	Pr	Pr	Q	Q	p	p	2	2	Pr	Pr	O	X	P	P	2	2	Pr	Pr	a	P	P	O IN		
PC	0	u	d)	CU	0	OJ	0	0	ti	OJ	d)	0	OJ	o	o	ti	a)	d)	0	dl	0	0	u			n		n	n	ti		rH	IN
<	Eh	Ul	>u	p	en	2	P	Eh	03	>u	P	C/3	2	p		Ul	>o	p	cn	z	P	H	Ul	>o	P	cn	Z	p	Eh	cn	o	IN	IN
	rH	CM	00	"H	in	D		co	03	o	P	CM	m	p	m	CD	r~-	00	03	O		CM		'H	in	CD		m	03	Q	rH		
	°		°			O	o	o	o	rH	P	P	p	t—i	p	P	i—i	p	p	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	cn			
U UJ	Pr	u p	p	P	P	P	2	2	Pr	Pr	P	a	P	p	2	O	Pr	Pr	Q	a	P	P	2	2	Pr	Pr	P	P	P	cu Z	fN		
k < r	So	d) 2	Po	To	Sr	CD >D	Pe	0 Ul	d) 2	Po	To	Sr	CD >o	Pe	0 cn	d) 2	Po	To	Sr	dl U	Pe	So	Ne	Po	To	Sr	d) O	Pe	So	Ne Po	o	22	21
	rH	CM	CO		LD	co	r-	co	03	o	P	CM	m	P	m	CD	r-	00	03	o		CM		M1	m	CD					o		
	°	°		°				o	o	rH	P	P	p	P	p	P	p	p	P	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	cn m			
a					U	U							ti	u								(											
< D	CU	P	2	2	p	p	Q	X	p	P	2	2	P	p	a	Q	P	p	2	z	P	P	Q	Q	p	P	2	2			rH IN		
BC	0	(U	0	0	ti	d)	OJ	0	(U	0	0	M	d)	(1)	0	OJ	0	0	U	d)	d)	o		0	n							N	D
CO	cn	2	P	Eh	co	u	p	Ul	2	P	H	Ul	U	p	cn	2	P	h	Ul	U	P	cn	2	P	Eh	cn	U	p			o	N	PM
LL	rH	CM	co	H1	m	co		00	03	O	P	CM	cn	p	in	D	["■	CD	03	o		CM				in		m			rH		
	°			°	°	°	o	o	o	rH	P	P	p	p	p	P	p	P	P	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM					
0£ <	X	Z	2	Pr	Pr	p	a	p	p	z	2	Pr	Pr	Q	P	P	P	2	O	Pr	Pr	a	a	P	P	2	2	Pr	Pr	O o	H		
3 Z <	U Ul	(U u	Pe	So	d) 2	Po	TO	Sr	CD CJ	d) p	0 Ul	ž	Po	To	Sr	OJ U	Pe	So	Ne	Po	To	Sr	cu u	(U P	So	Ne	Po	To	Sr	Ce Pe	O	N N	■o N
PO	rH	CM	CO		m	D	r-~	co	03	o	p	CM	cn	P	m	CD	!>	00	03	O		CM	cn	HH		in		m	03		H		
j	u			0	°		o	o	o	rH	p	P	p	P	—i	P	P	P	P	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	cn cn			
Predilnica Litija d.o.o.
LITI d.o.o.	27.11.2013 12:53
URNIK OBRATOVANJA STROJEV ZA LETO 2014	PRILOGA ŠT. 2
O	O	O	Cl	O	^
Z--S	Z-S	/--N	Z--S	Z--S	7
O"!	O'1	O"'	O'«	Q
(N	(N	fN	fN	(N	N
LO	LD	LO	LD	LO	-—<
fN	fN	fM	fNJ	CM	CO
< <
|>3
N
(N ro
< F
k ži 2 3
SE
I | K
b > z g
y ^ s-m
8 3 I i
O
c*
co
O
O
>
LU
C*
z>
3
LU
Q
ni 3
? ^ (L) Q
CD ^
m ž
X ID X CD