Letni občni zbor pihalnega orkestra
Papirniški pihalni orkester Vevče, ki ga zadnjih nekaj let uspešno vodi dirigent Jože Hriberšek, s svojimi letnimi koncerti ter udeležbami na srečanjih in tekmovanjih pihalnih orkestrov doma in v tujini ne-nehno dokazuje, da sodi v sam vrh slovenskih tovrstnih ansamblov.
V začetku februarja 84 so se člani orkestra sestali na rednem letnem občnem zboru. Februarja zaradi tega, ker so želeli pregledati sadove svojega dela v letu 1983 v prenovljenih prostorih godbenega doma na Vevčah, kar pa do konca decembra, ko je bil načrtovan občni zbor, za-radi zakasnitve adaptacijskih del ni bilo mogoče.
Novi prostori v godbenem domu so za orkester velika pridobitev, saj so bile dosedanje možnosti za vaje zaradi velikega števila godbeni-kov vse prej kot dobre'. Tu gre zahvala predvsem mecenu godbe — Papirnici Vevče, ki jc pokazala veliko posluha in razumevanja za želje godbenikov, da bi si ustvarili primerne možnosti za delo ter tudi v pri-hodnje dosegali še večje uspehe pri opravljanju svojega kulturnega poslanstva.
Iz pripravljenih poročil o delova-nju orkestra je razvidno. da je bilo leto 1983 izredno plodno — tako po nastopih kakor tudi po pripravah nanje in ne nazadnje tudi v skrbi za kistne kadre — izobraievanje mladih godbenikov.
V letu 1983 je imel orkester skupno 91 vaj. na katerih se je pri-pravljal za 69 različnih nastopov: osem celovečernih koncertov. osem promenadnih kbncertov, deset pro-sla\. dve tekmovanji, štiri družbeno-politične manifestacije, tri snemanja. dvanajsl turističnih prireditev. tri športne mani/estacije ter devetnajst žalnih obredov in komemoracij.
Takoje orkester nastopal v raznih
krajih naše občine, na širšem ob-močju mesta Ljubljane, poleg tega pa še v Slovenskih Konjicah, na Vranskem. v Kamniku. Vipavi, Por-torožu in Novem Gradu ter v Tistu in vaseh Obir in Žitara vas v Avstriji.
Najtežji nastopi so bili nedvomno republiško tekmovanje v korakanju in figurativnem nastopu v Slovenskih Konjicah ter celoveeerna koncerta \ kulturnem domu Španski borci in \ Trstu, kjer se je orkester predstavil s popolnoma novim programom.
Zanimiv je tudi podatek. da je imel orkester kar 17 nastopov skupaj z Ijubljanskimi maržoretkami, ti na-stopi pa so bili pri občinstvu zelo lepo sprejeti.
Eden od vzrokov za kvalitetno rast in uspešnost orkestra je prav gotovo nenehna skrb za izobraževanje last-nih kadrov. Tako je trenutno na glasbeni šoli Moste redno vpisanih IH mladih godbenikov. od katerih jih 17 že igra v orkestru. Nekateri mlajši se izpopolnjujejo tudi pri starejših članih otkestra.
Seveda je šolanje vezano na pre-cejšnja finančna sredstva, in če k temu prištejemo še nabavo obrablje-nih instrumentov ter narodnih noš in koncertnih oblek, se kljub dobri volji Papirnice Vevče in ZKO Ljubljana Moste-Polje, ki delno financirata de-lovanje orkestra, vsako leto poraja s tem v zvezi vrsta nerešenih težav. Fi-nanciranje orkestra naj bi se v pri-hodnje reševalo ob misli. ki ni pov-sem nova, da orkcster ni samo občin-ski. ampak se iz leta v leto vse bolj vključuje v ljubljanski in slovenski kulturni prostor. Dokaz za to so sami nastopi, saj skoraj ni večje »ljubljan-ske« prireditve, kjer ne bi sodelovali vevški godbcniki!          '
NSSlednja težava je sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in drugimi dejavniki, ki načrtujejo priredit.e. Nemalokrat se namreč zgodi. da so godbeniki zadnji hip obveščeni o tej ali oni prireditvi, na kateri naj bi so-delovali. zato se marsikatere zaradi prevelike zasedenosti orkestra ne morejo udeležiti. Želja godbenikov
je. da bi tcsneje sodelovali pri načr-tovanju kulturnih akcij skozi vse leto, vsekakor pa naj bo to načrtova-nje pravočasno!
Naj na koncu nanizamo še nekaj glavnih smernic in nalog orkestra za leto 1984:
—  priprave za snemanje kasete in plošče za RTV Ljubljana skupaj s PZ Vevče;
—  štirje  samostojni  celovečemi koncerti;
—  priprave na koncert \ kultur-nem domu Ivana Cankarja;
—  nastopi na kulturnih priredi-tvah v naši občini in mestu Ljubljani;
—  nastopi v zamejstvu;
—  pridobitev sredstev za nabavb manjkajočih instrumentov (timpani, gong, ksiloton) za izvajanje zahtev-nejših skladb;
—  priprave na praznovanje S5-letnice delovanja:
—  priprave na lekmovanje pihal-. nih orkestrov Slovenije v letu 1985;
—  ureditev   statusa  orkestra   in njegovega financiranja.
Vidimo torej, da bodo vevški god-beniki tndi v prihodnje irtvovali ve-. čino svojega prostega časa za uspešno delovanje in kvalitetno rast orkestra ter nadaljevali njegovo dol-goletno in bogato glasbeno tradicijo. Pri tem jim želimo še več uspešnih nastopov ter ob igranj u čimveč oseb-nega zadovoljstva!
Š.M.