'$? \j» '" SoehlObl. k. k. Hofbibliothek, w6^ Wien St. 38. V Gorici, 17. septembra 1880. „So5a" izhaja vsak petek s in velja s po§to prejeniana ali v Gorici na flora poSHjana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ *.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako }>ri ,,po-glanicah" se placuje za navadno tristop-do vrsto: 8 kr. Le Be tiska I krat 7 „ „ n n 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ ZaveSe crke po prostoru. Tecaj Posamezne Stevilke se d.obivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kron". in na starem trgu.—V Trstu v tobakarni-ci „Via rtella caserma 3". Dopisi naj se blagovoljno pogiljajo itrc-IiiiStvii „SoSe" v Gorici v Hilarijanski riskami, narocnitia pa opvavniStTO„Sof.e** wa Korenji v Sticia - vi MSt St. 253 II. nadstr. Hokopisi le oe vraCajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim .nepremoinira se naroSnina KniLa, ako se oglase pri urcdnifctvu. P. n. gg. narocnikom! Podpisano vljudno prosi za nadaljnjo na-rocbo in naroenino, ker poteka tretje tatrtletje. OFKAVNlSlVO -SOCE«. Drzavnozborskim volilcem! Ko smo bili prinesli vest o Winklerjevi odpo-Vfcdi, prestrafiili smo se bili nove volitve, ker smo imeli 2ivo naslikane dogodke zadoji let v gpominu. Na&i vodniki so volilce siabo izrejevali; tujci in do-maLi naobrazenci so videli nezrelost uaSih zbegauih ljudi. Ker spoznavamo tezave in nezrelo stanje, smo hoteli koristiti z raznimi pojasnili naSim volilcem, A-ko imajo casniki nalogo in n-imcro, podueevati in ka« zati na sredstva za ginotno blagostanje, Je analogna in §e veca njih doJzuost, da pomagajo Ijudstvu do pravih vodnikov. Mlaenost na to stran Skoduje, in uevtralnoat pri volitvah je se tarn Skodljiva, kjer je politicno ^ivljeijje ze razvito, ne pa v zacetkih, kakor splok v Avstriji n Se bolj pri nas. Ako smo mi zadnjic nasvetovali dolocenga kan-didata, smo ravmili v soglasji z naso dolimostjo in prepricanoStjo, daje nasini Ijudem treba iti v vazmh poslih na roko. Volilci niso prbiljeni ravcati se po nasih svetih, pa6 pa imajo pnliko, naSe razloge pre-tresovati. Zato pa tudi mi nieesar ne trdimo brez po-trebnih pojasnil in razlogov pri tako imenitni zadevi. Zadnjifi smo bili prisiljeni, priporocati dr. Ton-klija za driavuega poslauca ne samo zaradi tega, da se je oglasilo zatij mnogo merodajnih moz, ampak tudi iz obLe znanih razlogov glede na preteklost dr. Tonklijevega deiovanja. Danes imamo pred seboj tr-zaSko glasilo BEdinost,<< katera pa po svoje priporo-ca dr. Abrama naSim volilcem. Mi smo veseli razliC-nih glasov, ker iz primerjevauja posnamemo, kje so pravi razlogi za odloCbo ua§ih volilcev. Tako se ne bodo mogli volilci izgovarjati, da uiso imeli nasvetov in gradiva za iastno razsodbo. nEdinostu in zlasti njeni dopisniki nas pozivljajo, da naj se skazenio z Bmerodajnimi dejanji." Menimo, da smo v zadnjem listu dovolj jasno nagla§ali, kako nam je odloCitev tezavna zaradi vrlo-sti dveh domafrh kundidatov. Dr. Abrama v soglasji s postenimi Slovenci zaradi znacajnih lastnosti spo-gtujemo. Nikdar nam ni namisel priSIo njegovega po§te-njaStva pomaojSevati. Saj smo v predzadnji 8ScCis z najvefiim upanjem izrekli, da sloveuskim kandidatom apriori ne bo odrekati poitenja^tva. V primed z dr. Tonklijem smo samo trdili, da dozdaj ni pokazal v taki nieii z enakimi spricevali narodnega delovaDJa. Hudo se nam je zdeio, ko smo se sami za se spomi-njali, da je pred leti brez dr. Tonklija sedel v dezel-nem na§em zboru, iu pa da je mogel nlirnovgledati, kako so Lahi gospodarili pri kmetijski Soli. Se le dr. Tonkli moral je potera, ko so ga bili.zopet izvolili v de^elui zbor, ualaSC podati se v t'inanCni odsek. Se le on je razkril, koliko placo je imel la§ki vodja pri imeaovani §oli,v in koliko tisoC so Lahi za gospodarili Slovencem. Se le dr. Tonkli je pridobil Sloven-cem enakopravnost na kmetijski Soli in ravno tako enako velika zemljigca.. Kdor se ouih dogodkov spo-minja, skoro ne razume, da je dr., Abram, ko je ven-dar vse imel pred ofimi, tako krhtem roke drzal. Mi dr. Abramu tudi nismo uCenosti nikakor od-rekali; ali isto inero ufienosti mora tudi vsak po-gtenjak prigtevati dr. Tonkliju. V tako razliCnih de-lokrogih, kakor se je on dozdaj sukal za raznovrstne narodne naSe potrebe, treba je obSirnega razuma in spretnosti vsakovrstnega premiSljevanja. Tudi za ta del zdel se nam je letos dr. Abram preartev, ko je§lo za glasovanje peticije druStva ^Sloge" v de^elnem zboru. Ko je prediagal o tej peticiji dr. Tonkli, smosc zacudili, da jedr. Abram glasoval proti vpeljavi slovenskega jezika y srednjib pgih Solab, in v naSo ^alost moramo ponavljati, da so morali tahi svojc glasove pomno&ti, da je dobila peticija vefiino glasov. Tukaj je inorala prevladati le pedagogifcna kratkovidnost, drugaCe bi se bil dr. Abram vsaj gla-sovanja vzdrzal. Kdo bi tajil, da dr. Abram ni drugafie vrl ro-doljub I Dcyanja v §e ncdavni preteklosti pa zopet da-jajo prednost dr. Tonkliju. Kaj hocemo refii temu, da, \ ko je §lo za polaj'sbo zapu§6enih dru2in o vojski v Bosni in Hercegovini, se je edini dr. Tonkli potegnil za uboge na^e ljudi. On edini med de^elnimi na§imi zastopniki je priboril, da so slovenske osirofiene dm-2ine pomoC dobile. In ko je letos Inula lakot pritiska-la po goriSkih krajih, M je dr. Tonkli osebno po so-Ski dolini in tudi po Krasu razdeljevat nabrane da-rove. On sain je privojskoval, da so Slovenci dve tre-tjiui nabranih darov dobili o pravem fiasu. Mislimo, da tako delovanje ne ka^e o neiodoljubji. Mi bi ta-kih iakt noomenjah, ko bi videli v dejanjih ravno te2je med nafiima kandidatoma. Kdor bipa mislil, da je dr. Tonkli premalo zanosljiv, noj pomisli, da je imenovana in druga enaka dejanja izvrfiiival po tern, ko so ga bili pustili na cedilu za plafiilo, da je bil ia v prej&nji dobi priboril v deMiiein zboru enakopravnost obeli degelnik jezikov. Kljubn izkazani nchvale^uosti ostal je znafiajen, istega pre-prieania in rodoljubja. Mi torej verujemo, da je dr. Abram poStenjak, uCon mo^ in vrl rodoljub, v soglasji z zadnjo §t. BE-dinosti"; ali dr. Abram dozdaj ni se pokazal na zu-uaj i.arodu v isti prid iu blagor, kakor ga je naS na-rod 2ivo potreboval o razuih, ne samo tukaj povdar-janih prilikah. Narod nas potrebuje m62, ki svoje lastnosti in spretnosti tudi porabljajo o prevem Casu. Zaraii narodove koristi tedaj priporocamo vsled preteklosti zanesljivi^egainpobritkostih in dejanjih sku-senega dr. Tonklija. Ako bi dr. Tonkli tudi ne bil vsclej vse pogo-dii in vsakemu ustregel, pomisliti je, da opeCe in rani se tu pa tarn samo oni, ki se ogoja in boja ne boji, V politicnem zivljenji je treba bojev brez strain: na zamero na levo in desno. Brez bojev se res utegnemo prikupiti tudi sovra^niku; pa si tudi uiC ne priborimo, in §e dobro je, Ce ostanemo brez po-zitivne izgube. Recimo pa, da bi imeli v dr. Abramu za pn-hodnjost isto gotovost gled6 na marljivo in obse^no delovanje, za kakorSno nam je porok dr. Tonklijeva preteklost, bil bi vendar prvi primerjati marljivemn nase-ljencu, ki pa je dozdaj zrtvoval se na tujem za tuje in ne nase dobieke; v resuici je ta primer Lpristojen dr. Abramu, ki dozdaj izdatnega deiovanja ni pokazal za lastui narod. Koga bi v takem priraeru pocastili, predragi rojaki,znameravanimpooblastilom, domaCina, ki je ves Cas svojega najkrcpkejSega 2ivljenja zrtvo-val doma svojemu narodu, ali pa enako ali § e 1 e niogoCe euako spretnega in marljivega tujca? Denirao pa, da bi, kar Bog ne daj, nagloma oba nasa kandidata izgubila se za nas narod, bodi si da bi odpotovala v tuje dczele, ali pa da bi jima bilo zivljenje pretrgano, katerega bi se narod po pravici in po zasluzenji bolj spominjal ? Nasledniki gledajo tudi na dobro voljo in dobre lastnosti svojih predni-kov, ali za dalj casa si zapomuijo samo dela svojih dedov. In tak6 bi tudi z zgodovinskega staiiSca morali dozdaj dajati prednost dr. Tonkliju. Mislimo si pa tudi za hip, da dr. Tonkli pro-pade 27. septembra. Kaj bodo nasledki? Ta na-rodnjakbosi moral misliti, da jenarodvsenje-govo delovanje obsodil! — Po takem bi mi obsojali redko pravico enakopravnost! jezikov v de-2elnem zboru ; obsojali bi, da nam je veliko tisoc" vrednosti preboril pri kmetijski Soli; obsojali bi, da se je letos za peticijo „Sloge* gled6 na sloven§l5ino potegovai v de^elnem zboru I Obsojali bi tudi njego-ve boje in hoje, da je ob casu potrebe in lakote bo-ril se in okoli hodii po revnih naSih krajih podporo delft I Prosimo, predragi rojaki, dajte natt odgovor m take nasledke, ki bi gotovo u as tali, ako volilci ne izpoznajo, kje je gotovost, zanesljivost in skrb za naSe mnogovrstne potrebe, in kje je treba o pravem &um skazovati spodbujofio bval^nost? Zaccli so narodi svoje moU denaSnji dan spoStovati. Tudi mislavlmo ie pokojnike se Blovesnostmi in spomeniki. Pa tudi se giveftih zaslu2nih narodnjakov ne pozabljamo ve6, in samo zdajibi|mi hoteli biti pri tej prilikijzasluZnemu mo-zaku nehvale^nt v dobi, v kateri nam je upati, da ui s podeljeno novo fiastjo prlbori novih zaslug za pri-morske in vse slovenske de^elov blagor slovenskega naroda, ki toliko potrebuje prave pomocl in pravih vodnikov t Odkiitosrimo smo govorili vljubezni do naroda. Razjasnili smo te^avni poloiSaj Bcdanje volitve. Storili smo svojo dolznost; zaupamo pa zdaj v modrost iu zdravi vazum naSega naroda, da se poka&e zvest sebi v prid in hvalezen svojim delavnim in skulenim mo* torn, ftelimo Vam, predragi volilci, in dr. Tonkliju 27. t, in. srecen dan I Dopisi. Prf SV, LllCiji, 8. septembra. (Izkopano sta-rinc.) 2e od nekdaj so govorili, da tod okoli sedanje bv. Lueije je bila Btwa naielbina rinttka, morda kak castrum ali kaka stacija in sicer na prostoru, ki se imenuje MeriSce, intenovanem po staroslovenskem mir _ 21(1__razvaline. — Temu kraju nasproti na levem bregu Idrije na grifiu v „Ogranjcia imenovanem, zafine due 2. sept, v starinoslovstvu jako izvedenl g. dr. Bizzaro izkopavanja, in evo! 2e onega dne in nasled-nja dva izgrebe jako zanimive stare paganske grobe in v njih razlicna brontena lepoticja. Naj tu sledi, kar sem opazoval: 2e pred kaeimi 15. leti je posestnik omenjenega sveta pri zboljSanji svoje njive naletel na take grobe in jako zanimive starine izrofiil r. 2upniku Rutarju. Le skoda, da so ljudjc mnogo teh starin raztresli, raznesli, uniCili. Nekoliko teh ostankov izrofiilo se je omenjenemu g. dr. Bizzaro-u, ki jih na Dunaj do do-tifinega arheologifinega odseku poSlje, ki mu tudi glede na vainost starin malo svoto za izkopavanje dovoli. Prvi dan zjutraj je bilo jako slabo, po „sacu* ni ne duha ne sluha. A krog poludne g. doktorjev veseli: beureka! mi naznani, da je nalel prvigrob in pravi prostor. Iu do sabote vefier razkntih je bilo o-koli 30 grobov. ^ , ..... Grobovi so prek griea lzpostavljenl In v vrsti skoro vistejICrti. Drugi nad -jjimi sledijo skoro vzpo-redno (paralelno), in najviSji so skoro komaj Cevejj nizko v zemlji. Najnizji dosedaj izkopam sood2-3 metrov pod povrsjein, a menim, da bodo druge vrste §e nizje. Grobe bi v tri vrste razdehl: Mrlica so naSi ravno tam sezgali, njegove ostale kosti, oglje, pepel pobrali, v grid so jamo naredih, vse skupaj noter vrgli in kamen na vrh, pa vse skup za-suli ohne Sang und Klang, in to je bilo funeral III. vrste, za kakega ubogega zlodja. Zato smo pri teh dobili samo erno mastno oglje in kako malo ko§cico brez vsacega kinCa. ¦ . , . Druga vrsta grobov ie: Oglje, pepel m kosti se2ganega mrli«a so sebrali, vrgli vse skupaj v zem-sko posodo, prstea vrf, kar je manjkalo, napolnth so s prstjo, jamo so primerno skopali, obzidali jo krog I kamenjem in na vrh vrgli velikol ploSCo iz opeke, vefiinoma Crne. Ce jeimel kako lepoticje, kot prstane, so mu tudi isto vrgli v lonec. Zato se *&**L tacimi plo§Camivloncihve6 jako zantmivega lepotiCja. Prva in tudi va2nej§a vrsta grobov je ona, pri katerih so lonci pokriti z rudefio ploSco. Nekatentaki vrl so prav velici Cez % metra visoki in ob sredi enako sfroki; med ogljem v njih se nahaja Se drug mali lonfiek in v tern zopet kosti in ogjje. V enen* Tzmed teh naSel se je pmv lep kot«6 izbronca Sirok 10 in visok 20 ctm. Krog in krog^so vtisiwne male lunik V njem je bilo oglje ia zemlja, apoleg njega. veliclmi baticami, 3 brontenimi prstani in dragimi starinami. Grobi so paganski, kajti kristijani uze zarad nanka o vstajenji se niso dali sezigati; pa niso rim-Ijanski, kajti niti en denar se ni na§el, in v rimskih grobih se vsaj obolas nabaja. Dalje narod je bil br2 da ne karnski ali keltiSki, ker nahajajo se lepoticja, sosebno narocnice — armbander — ki so bile le bolj pri sevrnih ljudstvih v navadi. Narod je bil v dotiki z Akvilejo, saj vrQ po menenji g. dr. Bizzara so vsi delo akvilej&ko, razun malih Craih, kiso domaci. Drug bronten kind so dubivali v Akvileji v zameno za svoje pridelke. Opazke vredno je, da od orolja niti zna-menja ni, razun oatrine ene poSice. — Iz katerega stoletja da so grobi, ne morem soditi, a le to opazim. Moja misel je, da je bilo tod zarad blizine Ogleja proti koncu petega stoletja vse ze pokristijanjeno. CzOroig v svoji znani kojigi o nasi knezevini meoi, da je bilo tod veliko jezero, ki je segalo od sv. Lu-cije do Kobarlda, kjer je pri Robicu imelo svoj od-tok. To svojo misel podpira z izjavo Pavla Diakona, ki pravi t svoji zgodovini Longobardov IV. 23., da je leto 585 v gorenji Italiji straSna povodenj nastata. V tern casn bi si bilo Tolminsko jezero pot odprlo pri st. Laciji. Pa merite viSino sedanjih grobov, visino, kjer stoji Tolmin, a denimo celo Eobarid. Grobi so le nekaj vise kot cerkev sv. Lucije. Kaj toraj so stari pogani mrlice v vodi igali in jib vjezerupokopavali? Ergo, ce so grobi starej§! od leta 535. po Kr, trditev Czoernigova zgubi veliko podlago. Da bi pa celo I-drija imela svojo lastno strugo, in da bi se Soca tarn blizu v jezero izlivala, to bi bilo pa preveC abotno trditi. Izkopavanja se menda bodo nadaljevala, in Le bom kaj porotila vrednega opazil, ce Yam ljubo *), Vam dopoffljjem, ___________ IZ PodmelCa, U sept (Izv. dop.) Volttev no-tega dri. poslanca in zastopnika naSih zanemarjeoih pravic se blUa. Izbrati nam bode moza, ki naj bo se srcom, umom is pogumora sposoben za to silno te-lavno in odgovornosti polno mtsto. Tuzna naSa raati BSlava* vedno Se plaka zatirana, spozabljena, trpe-Ca; ona gleda sVoje sinove ter caka odresenja. Nata primorska dezela in posebno kmecki nas Stan stoce pod prevelikimi bremeni in dusno zane-roarnostjo. Vrli naii sobratje nKranjcia so, v primer! z nami, ze trdm, slozni i stanovitni, kakor akala, kedar gre za splosni narodni blagor v dezeli — zato pa slisimo, kako, da cvili in krnli nemSkutarski zmaj v zadDJib zdihJejib. K tej veljavnosti pa so pri§li najveC po Iepi slozcosti pri volitvab. Komu ni srce veselja vskipe-lo, ko je y slovenskih easnikib komaj pricakovano no-vico bral, kako, da je bil vseiej, ce ne enoglasno, vsaj z ogromno ve3ino oni poslauec voljen, kojega so cOnsnli narodnjaSki za kandidata postavili in pripo-roeili? 0 da bi tndi mi, primorski Slovenci, po toliko grenkib skusnjah spoznali resnico jstarih besed, da „sloga jadi — a nesloga tlaCi. Imamo sicer veliko moz, vrlih narodnjakov; da niti mej naSimi gorskimi kmeti jib, bvala Boga, ne manjka — a za zbornico drzavno vendar Se niso sposobni. Za to toko tezavno poslanisko mesto poznamo pa kot najsposobniSega moza Josip dr. Tonklija. On edini je se najveckrat prav jasno in sijajno pokazal, kako da zna na politicnem narodnem polji sukati bistrega tuna svitli svoj meL — o pravem casu, na pravem meatu in s pravimi besedami. Pokazal je ze o raznik prilikab, kakor na tabo-rib, v Sitalnicah pri besedah — otitno in privatno — z besedo in dejanjem, kako da on ljubi svoj narod, svojo domovino, in kako da hrepcni, da bi ta narod priSel, zdrnzen z drogimi slovanskimi narodi do syojih pravic in svojega duinega in telesna blagosta-nja. Veliko je ze zanj zrtvoval, vedno zanj se po-tezaL — Da tndi takrat, ko so se njegovi lastni sobratje, sinovi iste matere „Slave" tako rekoc" spuntali zoper njega, ludi takrat ko je BSlovencem popolnem tuji 1&2 liberalizem z vso silo se zaganjal namili nas narod, se on ni iznejeveril, niti veri niti narodn, tndi takrat on ni zgnbil ppgnma — marve6 zbiral je pra-ve narodnjake krog sebe (v drnzivn), ter mb&ao delal za svoj narod — ter cakal dasa „niiru in sprave." In da smo se po ostudnem lasanji sledujiC zjedinili in sprijaznili, ali ne gre ravno naseroa dr. Tonkli-ju mnogo, mnogo zaslug?— Ali nam je potem takem Se misliti, da bi nas on,. dobb'Si naSe zaupaoje in dbspevSi na visoko mesto poslanstva, pozabil, zapustil — ali pa Se celo iz-dal, kakor ga nekateri krivi in nenarodni agitatorji obrekujejo? Ne, marvefi preprigaiii smo, da, ako mn damo vsi ali pa vsaj ogromna vefina svoj glas, ga bomo naSli v pribodojem drzavoem zboru, v Hohenwarto- •) PraTljabo nam hot in mi smo ie2ko priCakovali, da *d kdo domaiih oglad a imenovanih najdbah. Prosimo, opi-anjte nam natenko, k»r ae fc? ^ jjasleClo, da ttobhno snovi J* yero^etae oklepe. yj^ vem kljubu v druzbi z vrlimi kranjskimi narodujaki, in da se bo tukaj potegoval za vero, dom in cesarja; za pravico in resnico. Poka^imo toraj dne 27. t m.t da znamo cislati dela in trad teja narodnjaka, pokailmo vsaj s tein svojo hvalelnost in zaupaoje da ga volimo za drz. poslanca. V to delajmovsi gg. dubovni, ucltelji, posestni-ki-kmetje, in Bog nam pomagaj! Skobriel ) nad Solkanom. (Pripovedoje st*. kako da o nckatcrih stvareii skobnelski pusCavnik misli.) „Vzgledi vlettjo,- to obribauo prislovico vsak bribovski pJstir, v»ak vaski rokodelcic zna. Da jo svojemu dopisu ua ceio postavljam, naj mi nihce za-radi tega cesa ne podtika! ft. pr. da bi tndi iaz bil kandidat za riunajsko It^eojaco, ker kandiduje, kakor je zadnja ^Soiia^ pisala, zoper dr. Tonklija dr. Abram, to mi §e v glavo ne pride. In anti ni! da bi jazsvoj posteni brlog na 8kubvu lit z leseno bi§o zamenjal. Moj krasni razgled, podzidje moje palace, na kateri je bozji prst acividen, bistra voda, ki kiualu doli pod menoj iz briba curlja... in da bi M v dauajsko lese-njaCo! Za ves svet ne. Pa, da pridem stvari blize: vsak gospodov dan prihajam v prijazno vas doli pod menoj, v Solkan, da Bogu v njegovi hist hvalo dajem ter za svojo ubogo duso, kolikot* mi je moel, skrbim. Po sluzbi bozji zabajam za hipec v taraoSnjo Citalnico, da izvem, kako se svet vrtl. ^g mi zanesi to mojo radovednost! Potem pa, smuk nazaj fiez hiib! v moje ljubo zako-tje na Skobriel. Tam v citaloici sem v zadnji BSofii* bral „ro-doljubau dopis iz Solkana, v katerem se popisuje ta-moSnja zadnja Sagra. Med drugim se tam bere, da je bilo „v kind tudi vee slovenskih napisov razstavlje-nihB. In pvebravSega one vrstice me je sv. jeza gra-bila. Vrag vzemi take dopise f dejal sem domov gre-d6 v svoj brlog. EHji proroku, 2ivecemu v pu§fiavi je angelj bo-zji kruha (podpepelnik) priae^sel in posodo vode da ma telo ni onemoglo. Tndi meni nosi iz milosi^nosti do-bra duSa jela in pila v samoto na hrib, Necega dne, ko odvezem prtife po ju2iniT za-gledam listic v prfeidu. nTu bo pa nekaj beri-latt, praviin in zaCuem brati: »Vse za narod, dom, omiko!" — nTe besede*, pravi moj dobrotnik, so stale nad vhodom na plesiS^e kot glavni napis pri zadnji gagri doli v vasi. Vera, da vam s to noviSko drobnjayo ustrezem. Da bi besed ne zabii, zapisai sem jib na listifi." „Vse za narod, dom, omiko," ponavljam jaz. Solkanski fantje „za omikott na plesifii, hentajte, to ni kar si bodil A, za kako omiko? prasam se. In kmalu se spomnim, da pripoveduje nekje v IetoSnjem aZvonuft o sebi „rujavi medved14 med drugim tudi to-le: aTudi sem prav poducljiv, navadim se plesati in ve6 dragih reel, katerih se uCim tezko... itd." Ti pa, moj dobrotuik, pravim dobri dusi, ki me se 2ivezem preskiboje, ti pojdi doli v vas ter vaSCa-nbm z mogocnim glasom na vsa usta oznarii v §ko-brielskega puScavnika imecu. nNa plesisSi ni oraike, razen one, s katero se kosmatinec, stric medved, po-na§a, naj bo tudi pies popolnem narodno okinCanTjiaj vihra §e toliko slovenskih in de^elnih zastav. Pies, ljudstvu na dezeli prava kuga, moralnemu zivlju na-giobnico poje, uboitvo v dezeli vabi. Piesalec je tat svojega zdravja in gepa. Marsikateremu bi v nadlez-nib starih letih oko toliko ne rosilo, ko bi v mlado-sti se 2ulji svojib rok toliko nepometal. Tudi BSofii-nemu* uredniStvu sporoci temoje besede. Ono jib bo z ve3eljem podpisalo. Gospodu solkanskemu 2upanu pa, katerega arodoljub* takd ijubko gladi, a se tudi z batino okolo njega vrti, njemu povej mojo katego-riCno voljo, naj plesa ne dovoijuje I* **) „Pridiga I" — praviS ti hudomu§niJ>raIec. Zakaj sem pa Pusgavnik Skobrielski? Iz: K0StanjeVice; 8. sept. — 0 iupanib sedaj dosti govor6 in piiejo. Nekaterim se zU 2upani ne-potrebni, drugim zelo koristni. Vsaka glava svojo pa-met. Ravno tako pravijo, da so bile ceste in poti lep-se, ko §e ni bilo cestnih odborov, in so ljudje bolj zadovoljno 2iveli, ko §e ni bilo tako strogih Solskib postav. Naj bo, kakor hoee; enkrat je bilo dragace, in tako, kakor je zdaj, tudi ne bo zmerom. Zupani sovsekako premogoeni. Posamezne, raz-tresene obeine potrfebujejo svojega zastopnika, a ne posebnega samovlastnega vladarja. Res, dabi ne niogle obCinO obcevati med sabo in z drogimi uradi in za-vodi brez 2upanov, toda oni so sedaj vefi, nego za-stdpniki obSinski. Zato so 2upani marsikomn trn v nogi. Zupanovati pa je v seddnjib gasih zebS te2ko. V obfiini so razne baze ljudje, zato veCne razprtije, *X Sr. Gabriel. **) Solkanskega ^todoljaba* dena§nti dopis ne zedera. ker ee je izraziltudi on proti plesa,injesamotrdiItd» ^ceteris paribtts^plesjee ^e.morabiti, ima z narodnim liSpom in zna-reano namero yaaj to dobro znamenje na sebi. Vr, vefini prepiri. Zupan mora ukazovati, mora prepove-dovati, ljudje ga ne poslu^ajo, ou pokaze svojo mo6,> — potem sledi novo sovraitvo, nov prepir. Zupanova naloga presega navadno njegove mocl. Emeta zastopate in z ujiin obfievati more samo kmet ali po vsem izobra^en filovek. Na pol izobra2eni ljudje sovrazijo kmeta in ga ne umejo. S kmetom se stori lahko, kar se ho6e, a samo po poSteni poti. Kedo more obCinam bolj koristiti nego zupani, — kedo jim more vc6 §kodovati? — V ria5i blazeni Kostanjevici je ^upanstvo res po vsem takSuo, kakor^no mora biti. Na§a vas je prire-djena temni§ki obfiini, a to dobo, ki gre zalibog uze h koncu, reziduje na§ g. 2npan v Kostanjevici in je pravega kostanjskega plemena. Na§i obcinarji so si bili izvolili gotovo najbla^ega moza izmed svoje srede v zupana. SpoStovali so ga vsi, Se pvedno je zupanova! in zdaj ga — naravuo — Se bolj spoStujejo, Kakor nasa vas, znan je tudi na§ g. zupan po celem Krasu. Boje se ga ne^le vsi Kostanjei — celemu Krasu more sam onstrab stoiiti. Trepetajo prednjim bolj ko pred Turkom! Da se ga tako boje, ni ravno treba. Spo&tovati ga in <5astiti kot svojega iupana in ga ubogati, to je dolznost njegovih obcinarjev, ved pa ne. Saj ne zeli nikomur slabega in mu nemorezalega storiti, —• tako strahopetna bo|azen je brezpotrebna in prazna. Tudi zupan je obfiinar, je dr^avljan, toraj podvr2eu istim postavam, kakor drugi obemarji. Toda na§ g. zupan se vsakemu se svojim res koketnim in pre-prijaznim govorom tako prikupi, da sega mora bati, V takem strahu ne drii gotovo nobeden zupan svojih obcinarjev. Strah bolji je vendar prva stvar 1 Zai-o pa vsak uze na prvi migljaj naSega g. zupana slu§a, Taki znpani so redki, kakor bele vrane I — Na8 sp. g. uditelj se hofie v predzadnjem H« stu na dopis is Kostanjevice v 35. Stev. velec. »Sace" nekam opraviCevati in ocita dopisniku nezvedenost, rekoC, da poroca „o 6emur je le sliSai od nekompe-tentne strani." Dopisnik jeresle sliSal, kar je priob-6il — sicer od ne ravno tako nekompetentne strani—• sltsal je dosti in priobdil malo, Mogel bi kaj tacega samo v Kostanjevici slisati, a slidal je zalibog tudi drugod. Da ni vse ms, kar se v Kostanjevici slisi, je pray restiiCno. Kostanjei so Cududelniki, navede iz komarja celega osla; Co pa skreimo onega osla na ko* marjevo glavo, imamo resnico. Takon.pr. pravijo Kostanjei, da inmjo v svoji vasi „dohtarja", ki sluzi po 10 g!., ne vem, ali vsako uro ali vsako miuuto. Tega pa jim ni hotel pisalec onega dopisa verjeti. Hudirja I Ce bi tak „Dobtar" samo en teden, samih 5 ur na dan pisaril in delal, moral bi 6udo dosti — in Se v Kostanjevici — zasluziti. Mogoce, da bi §e ne znal zraenniti, za koliko je obogatel! — Ravno tako ni verjel dopisnik Kostanjcem vsega, kar so pravili o svoji Soli nego samo nekoiiko, in poleg tega je tudi sam dosti videl. Dalje pravi na§ sp. g. u&telj, da ni oni g. dopisnik kompetenten o Solskih zadevah soditi in spo-roiiati, da imamo za to g. c. kr. okr. nadzornika. Nad-zornikov — tako imenovanih -^ ne manjka, a vsi Dadzorniki vendar ne ved6 in ne morejo vsega vede-ti; bog ve, mogoCe tudi nofiejo vedeti! — Samo sod-nik more morilca v jeco ali k smrti obsoditi, a prej ga morajo drugi uloviti in predenj pripeljati. Take Solske, v nebo vpijoCe grebe zapazi in pomilujc ne le vsak „gorec §oIoljubtf, nego ttmbolj vsak restiieo-ljub, vsak eJovekoljub, vsak rodoljub^ vs^k domovino-ljub in vsak pravi verni ktistijan. Na§ sp. g. uditelj je bit letos bolan, zato ni mogel vestno in popolnem svoje dolznosti spolnovati, zato mu je baje g. c. kr. okr. nadzornik nauk okraj-sal; seveda mu je mogel na§ sp. g. ufiitelj zdravci-sko spridevalo pokazati. Tega pa ni nobeden Kosta-njec vedel, toraj tudi oni dopisnik ne in ga ne more nobeden porailovati. Ko bi bil na§ sp. g. ufiitelj po-vedal, da ga bolezen tare, bi se ga bili Kostanjei gotovo usmihli in mu nauk §e bolj okraj§ali, dasi so v tem nekompetentni. Zdaj bi bil mGgoce uze oz-dravel in bi mogel pocitnice mirno uzivati. G. dopisnik pravi, da se otroci na kostanjski univerzi ne nauCe" brati, pisati in raLuniti, in na§ sp, g. uditelj trdi ravno nasprotno, ter se sklicuje na g. c; kr. okr. nadzornika in na kostanske prebivalce. Kedor hoce zvedeti, kaj otroci znajo, naj le sam z o-troci poskusi. Otroci ne hodijo nikjer prav radi v Solo. Le malokateri uditelj se jkn zna tako prikupiti, da ga vsak dan radi vidijo. Tudi kostanjski otroci hodijo rajSi po njivah §kodo delat, nego v sobo, nekterij morajo doma starSem pomagati. Na§ sp. g. uCitelj bi sicer mogel vse otroke k rednemu Solskemu obiskova-iiju prisiliti, tako bi pa ljudem nikako ne ugodil. Kako si pomagati v takih okol§(Sinah? Ce pridejo o-troci v §olo, se mora Clovek I njimi kri^ati, ce ne pridejo, i-na pa sitnosti. Potem si §e upajo reSi, da je Iahek uSiteljski stan? — Na§i otroci so naj brze boteli sp. g. ucltelju, ker so mislili, da je bolan, o-laj§ati trud, zato so ostajali doma. Kar je g. dopisnik o nin§pehtarstvu" pisal, je nas* sp, g, ucitelj Bz obcutom posebne veselosti", cital. Ravno tisto si je moral dobro zapomniti in premisliti. Upajmo, da nam sp. g, ucitelj te pofiitnicf po- poluem ozdravi, in da se bo niogel prihodnje Solsko leto z novum mocmi dela poprijeti. Bog namga i ;vi i Z Dunaja (Izv. dop.) Pred oseuiaajstinii leti nam je nas" profesor, sedaj v gospodu speCi gospod SiinCid, pripeljal poletnega popoludue mladega, nezua-nega gospoda v Solo, in price! je nasledujo govo-ranco: „Ajte ga tukaj, ki je dohtar pravde;. bil je moj vucenac—• pa ni §vccal, kakor vi skreceni i'antje, ampak bil je vetfno prvi. Sedaj ieli slisati, lcakri se v slovenskem jeziku obnagate, in danes borao raeuoa-li po slovensko, in kedor ne bode znal.... jaz sem vas pridno ucill Vem Se, da me je pokojni gospod prvega kli-cal; kako me je veselje obhajalo, ko sem bil prezver-golel vse, kar sem vedel o Steveih in delilcih, o mno-fenji in delenji, ter da je bil rezultat pogodeu. Po-nosen sem bil Jaz in tudi moj ueitelj, ker rekel je: „ Pridno je skreleno fante — pa uci se premalo in premalo pazi." Sedaj bodete volili onega dohtarja za drzavnega poslanca. Jaz mu iz celega srca voscini srecen '/id volitve. Nikoli §e uismo imeli Goricani moza v drzav-noin zboru, ki bi bil bolj neodvisen in bolj uadarjeu, kakor dr. Josip Tonkli. Pravijo, da tekmuje i njim dr. Abrani, pravijo da je dr. Abram tudi narodnjak, neodvisen itd. Vse lastnosti Abramove so pa pri vsakem poStenera Slo-veneu daudaoes prva dol^nost — ako je neodvisen. Zato blagorodni gospod dr. Abram, dve petini glasov morebiti dobite, odpovejte se raj§i! Ako se odpoveste, bomo Gor.cr.ni edini — in ee bi se pripetilo kaj Clo-veSkega po dr. Tonkli-ju, bodemo vsi za vas. Ne ce-pite nas, gospod, ker,pozneje bomo vsi z duso in te-lesora za vas 1 Politidni pregled. AVSTKIJA. Na GaliSkem so mesta tek-tooVftla, kako bi cesarja slovesniSe sprejela. Tudi Lvov se je izvrstii z nenavadno razsvitljavo in praznicno opravo. Mali Rusi so tudi pokazali, da so cesarju enako vdani, kakor Poljaki. Glede I ha obe narodnosti cesar svojo zadovoljnost in naklonjenost ocitno pokazuje. Sli§ati pa je tudi y nase veselje, da hoCejo Rutenci ustavagko stran-ko zapustiti in okleniti se drugih Slovanov. — Plemenitasi poljski so vse storili, da bi cesarja vredno sprejeii; pokazali so tudi, da ljubijo svojo i domovino in svoj narod neizmerno. Dva taka boljarja darovala sta pri tej priliki tako reko6 I v ve5en spomin za obde dobrodelne namene ! zneske vec milijonov goldinarjev. Da bi ubogi I Slovenci samo enega takega darovatelja imeli v j svoji zgodovini! j Cesarjevien Kudo If u dohajajo ta mesee visoke 6asti zaporedoma. Skoro se ni general-major postal, ze je dosegel 3. t. m. tudi cast izrednega contreadmirala, in brL ko je doiel te dni v Berolin, kjer so ga nenavadno sprejeii, ze ga je imenoval eesar Viljem za generalmajorja tudi nemske annade. Slovesnosti cesarjevicu na dast pripisujejo ozki zvezi Nem6ije z Avstrijo. Casniki hocejo vedeti, da sta se Bismarck in Haymerle dogovorila, kako* bosta nadalje posto-pala skupno v vzhodnjem prasanji. „N. fr. Presse* pa triumfuje nad tern, da Italijani pre-tresujejo njene nasvete, da naj se nemsko-av-strijski zvezi pridruzl §e Italija, in 2e trdi ta najveca sovra^nica vsega, kar je slovanskega, da se tudi merodajni najvisl krogi posvetujejo na to stran. Mogofie je ze, da se Dodo nam Italijani zacasno zopet dobrikali; nam pa ni poza-biti, po e>m irredenfiani hrepene. Priliko bomo imeli za ta del razgovarjati se §e mnogo, mndgo. VBeli Vodi na Moravskem so dobili stovansko vi§o gimnazijo, na nemSki gimnaziji v Trebieu se pa ustanavljajo deike paralelke. Mora vski drzavni poslanec dr. Kusy pa je ondan sklical v Brnu shod Seskik starsev, kateri so soglasno sklenili resolucijo z vsebino, da se ta^ koj osnujejo v Brnu samostojne 3feSke ljudske §ole Nam pa bi radi §e to potuj-dili, kar iniamo doma5ega. 0 pozitivnih pridobit-yah gied^ na pomnolenje naukov v sloven-§5ini pa ni ne dulia ne sluha, ne v ljudskin solah in najmanj pa v srednjih iolali. Naii <5a? sniki, se ne,prito^ujejo zastonj tudi proti tej yladi zarad njene ©laenosti proti nam. * Nau6ni na§ minister |ma prav, da na-svetuje na§im star§em in Solskim voditeljem, da bi se dajali otroci v vecem Stevilu tudi v obrt- I nijske Me, ker imamo kruhoborcev ze preveC I med omikanimi ljudmi. GoriSki „L' JCco del Li- I toraleK pa ima tudi prav, fie pravi, da naj skrbe ! tudi za to, da bi se zbolj§ala obrtnija. I Oudno paje pri imenovanem ministerskeni raz-glasu, da ne razpusti kofievske gimnazije, kjer nintajo skoro nifi gimuazijalcev, tak6 da jih morajo po dasnikih z la^njivim hvalisanjem [nabirati in zbobnorati. Minister za nauk in bogofiastje je tudi s posebno naredbo zaukazal, da se veronauk po-mno^i na yei ur na teden tarn, kjef podufiujejo po ve6 razredov skupaj. Na Moravskem je sklical nek ustavoverni poslanec shod, kateremu pripoveduje v dolgem govoru, kak6 je sedanja vlada brez vsake zmo4-nosti. NeinSki narod je tudi po njegovi misli v veliki nevarnosti pod Taaffejem, ne pov6 pa vz-rokov, zakaj. Ob enem zasukava in obrafia po-jem konservatizma na svoj ^leb, in kjer bi zgo-dovinske naredbe govorile za Nemce, povzdiguje historicno praVo; Slovanom takega prava, se ve da, pa ne privoSfii disto mi, Madjari hofiejo Reko pomadjariti popolnem proti pogodbi s Hrva§ko. V Peitu Nemcem tudi ne dovole nemSkoga glcdiSca. Nemci so zaradi tega razkafieni; da pa Madjari Slovanom krivico delajo, se Nemci vesele\ Naj se torej ne jezijo Slovanom krivicni nemdlci listi, da Ogri ka^ejo v svoji doslednosti isto mero tudi Nemcem. V Gradcu se je odprla ta mesec obrtnijska razstava, v Sleziji pa razstava divine. Ako bi Rumunci razglasili f.vojega knoza za kralja, 2uga nek srbski list, la bodovistem trenutku imeli tudi Srbi svojega kralja, , Tur6i.ja.jc dobila veliko novih ministrov, in sliSi se, da Osinj (Dulcigno) pride brez pre* livanja krvi Ornogorcem v roke, da si so ike vse vlasti odposlale v Dubrovnik svoj'; ladije proti Turdiji. Crnogorci iia imajO vsako uro naprav-Ijonili 6000 mo2, da zgrabijo za orolje, fie bo tfeba. Domafie stvaM. j Cesar je podaril za morski hospicij za 2ovaste j na otoku Grado-u 300. gl. 47 deSkov in deklic seje | letos s posebno dobrim vspehom v morji tukaj kopalo. | Hazglas. S podporo visokega c. kr. kmetijske- I ga ministerstva zamore tudi letos podpisano druStvo prirediti javna kmetijska predavanja po dezeli, kate* [ ra bodo izvrSevaii gospodjc uCitelji tukajSnjc (leucine ¦ kmetijske §ole, koji se v ta namen vljudno vdele^ijo. j Poducevalo se bo o napravi vina v sledcfiih krajih: V Kanalu dne 19 t. m. (nedelja) po sv. maSi in po poludanski sluzbi bozji. V Kv;skera dne 26. t. m. (nedelja) po sv. magi ! in po poludanski sluLbi bozji. I V Koranu dne 27. t, m. (ponedeljek) zjutraj ob 9. uri do 12. pop. ob 3-6. V Tomaju dne 28 t. m. (torek) zjutraj ob 9. uri de 12. pop. ob 3-6. V AjdovScini dne 1 oktobra (petek) zjutraj ob 9. uri do 12. pop. ob 3-6. V Dornbergu^ dne 2 oktobra (sabota) zjatraj ob 9. uri do 12. pop. ob 3-9. in o sadjereji: V Cerknem dne 10 oktobra (nedelja) pred-in po poludne po sluzbi bozji. V Tolminu dne 11 oktobra (ponedeljek) prep, ob 10. uri, popol. ob 3. - V pozneji dobi letosuje jeseni bodo predavanja tudi o sadjereji in o filokseri, ter se dotifini dnevi in kraji I posebnem razglasu ob svojem fiasu objavijo. C. kr. kmetijskp druStvo V Gorici, 7 septembra 1880. PredSednik, CORONIN1. I , Eegitev, 9. t, m. padel je jiri RenCah 5 letni j de<$ek v Ipavo, ki ga §e le fiez aekaj fiasa spravi na vrh. Kmalu bi ga bila bdnesla podmUnsko kolo, ko I bi ga tie Jbil Janez Brumat re§il. Dasi ni bilo skoro vec" duha v otroku, o^ivili so ga veudar. J d. Fra.nc ^of Goroiaiiii je izroCil dru2bi 1 goriSkih gospd 100 gl. kot dar pQkojnega jsvojega o-1 eeta Nj. e, topnifiavskega generala Jaueza grofa Co-I roomi* Obletnica ditaltiiice QmJgntt&fy mJe^ena-vadno slovesno obhajala 8. t. m. Med amozimiAlte-niki bil je,tudi Davorin Jenko, alaviiqCz:* 4*kife« telj „Naprejatt in g. F. Grbifi,, imenJiA s;MS(i-venski. • T \ ^ »?»',. Karolu pi. Marinelli, stotniku priSlo je v nedeljo v veliki, cerkvi goriSki.nagloma slabo., Izdihnil je svojo du§6, ,kp so ga piinesli, ne ravna v najbft-io lekarnico na Travuik. 1. dan tega meseca sta nes:amno napadla dva po imenu znana filoveka neko tako iz Born-berga, ko je nesla sadje v mesto. Ker je v drugem stanu, je reva hudo zbolela zaradi tega napada. V Gorici hote)i so. napraviti la p e t o lekarnico ; pa na merodajnem mestu so jim odgovorill, da zadostujejo mestu dosedanje 4 lekarnice. I G. Ivan Gorjup iz Proseka se je zastran bolchuosti odpovedal mestnega in deielnega poslan-stva v Trstu. Skoda tega vrlega rodoljuba I Stanko Vrazove sveaanosti v Oorovcju na 8lov.Stajar8ktiinudele2ilojejeprav mnogo hrvaSkihin slovenskih omikaucev; Ijudstva se je bilo zbralo nad 10,000. Govorila sta gg. Rule in Kukm>vic. Pri tej priliki bo zopet naglafiali edinBtvo jugoalovanov, Gro-moviti „givio** je donel cetsarju, da se je do oblakov razlega', kakor se „Edino8t" izra^a. Brzovesti doslo je tudi uenavaduo Stevilo, SkrbniStvo grof. Thumove zastavljavaice in 2ojo zdrujSene hraniluicov Gorici dajavsvojpm poro6ilu ua zuauje ta-lo posnetek iz potrjeuega konC-nega vacuna za leto 1879. V letu 1879 posodilo se je v mstavljavnki na zastave.....¦. 132,146:50 od prejSuega leta ostalih .... . 100,504:25 skupaj zastav za 232.650:75 Ako odbijemo v letu 1879, reSeno za . 122.186:^5 ostaja dne 31. decembro 1879 zastav fie za ....;...,.. . 110.404:50 V hruri iluici je bilokouec leta 1878 od Btrauk nalo2enilt kapitalov z bbrestmi vred...........1,184.955:46 Luta 1879 so Btianke na novo naloftle 879.247:10 in stroSniua doticnih ooresti za leto 1879 je narastla na ........ . 56.978:23 Ako se, od skupnega zneska .... 1,620.580:88 odbije kar Be je izplacalo strankam leta 1879, in sicer: kot kapital.....269.287:21 „ obresti . . . . . . 44.650:78 skupaj......, 313.937:99 ostaja nalo/enih s koncem leta 1879 .. . 1,306.642:89 posamezno izkazapih v pri^ani prilogi Leta 1879 je hranilnica naloiila: na zemljisCa, in hiSe z obrestmi po 6 od sto . . . . , . . . . 83.260:— kot posojila na] vrednostne papirje po- sodila :.......... . 50,517:— in zase nakupila papirjev javue vrednosti 48.822:50 Po odbitih upravnih stroSkih znasa leta 1879 Cisti dobiCek. ...... 12.053:92'/* od kojega se priSteva po namenu § 56 pravii eno petino z ..... . 2.410:78V* v pomnoSenje ustanovnega kapitala, ki je znaSal s koncem leta 1878 . . . 69.111:15l/« ostale Stiri petine ....... 9.643:14 so pa namenjene ubogim. Od teh priStelo se je reservnemu zalogu 3.643*14 in ostalih . ..........6.000:— namenilo se je za uboge. V ta namen ostalo jih je bilo Se od prejSnjega leta . ..... . . . 2:000:— in na racun skupnega zneska .... 8.000:— razdeljenih je bilo leta 1879 . .,-.... 1.804:79 ostaja jih tedaj v razdelitev med Uboge v letu 1880 Se ..... ........ . . 0.195;?1 Konecni aktivni zastanki znaSajo gl. . 1,517,126:82 koneCni pasivni zastanki, pa^naSaja gl.. 1,4H083:81 Cistega premo^enja po takem ostane gl 103.038:01 Iz Gorics v depovaft dr?i po§ta#a cesta 8kozi Zagreb; tako vsaj dokazuje :pismo v Go.rifii od-dano za Cepovan, ki pa jc §lo najpopred v Zagreb, in od tarn s podukom, da je C. v goriSkej okolici,se le na svoje mesto. , . . . ., 0 natau&nosti, goriSkega po^tniega .urada imam pa §e drug dokaz. V Ljubljaqi je btt ,Cerkveni Glas-benikK na poSto oddan za Cepovan dne 4. t. l.,,pri-Sel je v Gorico 6. sept., paSgori^ka ppSta ga. jc po-slala na sprehod (mdrebjti k, .pbLnenui zboru cecil. dru§tva, ki se je vrSil v Avgsburgu 9-10 t. m.) Do-spel je*zopei v GoriGo 10* t» m. in «d&j-8e-ienapra-vo mesto s Crno, vijoliCno, in viSnjevo tinto preCrta-nim, predrugaienim a zopet popravljenim, nadpisom — slednjiCpa je ,le-ta .^crimen delicti* romal k c. k. poStnemu vodstvu v Trst. G, Zopet „Podpisi 12 odliCnih KraSevcev." Ti „odliJni KraSevei" Trio napredojejo. „Slogo in edi-aost". katero so sadajifi priporoSali, adaj Se, sapaSiajo, menda sa*6 ker *e jo nadrB. Hoeejo se zdaj pa toliko bojj sponesta nad „Soco« katera se je menda pregrelila t tern, da je dala jriasovati neke laoM pri volilaeia shod* la dr. Tonkbja, ka-lor trdS, proti volji doti&iikov. Uredai&vojeprepisalouaena, kakor m je dobOo t sapisniku, in bilo je pripravljeno od pr-reca due do daaes objaviti vsako ponioto, ako je resmfina. Zakaj bi se tadi usta^alo team* Saj ae bo vandar nikdor mialil, da se je priobeil sapisnik z aaraeaom oCitno slepa-ri«! Pad kratkoriden bi moral biti sapisaikarprioMevati, kar m» utegne e»K"iH<^'o«TI"iir"Vnilr'ktT'-k»t aeresaico! In mi smo se le &idiU, d« je bilo iz nposIaaiceu goap. Mine Vwa Tideti, da m atraSno jesi aad pomotno priobeentm lme-nom, cea da aaSe porocilo o volilnem ahodu zasluii kak Quo-uaquo tandem. Ysak bralee dotidne St. MS©ce" lahko spozna, da nam je bil aamea samo zvesto porocati valed sklepa vclil-aega ahoda aamega. __ „lf odlidnim Krasovcem'* pa ai *a dragega, kakor Ca-ksti, da bi nas zagrabli za vrat o daau, ki ae jim zdi aajpri-mernisi. Ti gospodje inajo taktiko t svojih namerah, da ai to taai iawaajojo knwtoTato®, , .. „ ,.u „Soistii«aM imenajej© m* odgovor ˇ sadnji „SoCiu, sa-ml pa prat aofiatidno mnlc«5, da two jim dokozali, kako ae sYofitB© opowkali T„Ed.M, ia kako jik je sam dr. Abram aa lai poatavil gledo aa njih lasts* nereanicne trditve, katere to hoteli zasoknUi proti dr. Tapkliju. Dr. Tonklija bo hoteli onomogociti glede aa sedaajo volitev; dr. Abram ga je sam opravicil ˇ „odprtem pisam" ˇ „Ed." Pred vsem sloven-akim svetom. To nam zadostuje; to aam tadi ozna&uje dovolj laatnoati ..odliCnih Krasevce**, kateri aiao nic gorsi, ali so odali pred caaom se ahoda v 2, 3 ali pa ftidi v 12, kakor aa-aii hoCejo. Ker jib sdaj poznamo, se jim ae cudimo, da so lalnjiro o&tno nasprotovali, ker a iso nasprotovali in da so lainjivo t Jasniku obrekovali, ker jib je poatenjak v istem glaailu oSitao aa lai poatavil. Mi se tem odlicnikom tadi t tern ae cudimo, da aiso imeli poguma govoriti pri volilnem ahoda, ko je bil vsak pozvan, ocitno razodeti avoje menenje, ia da so nakrat ,^aol6e" glasovali. Po teh laatnostih bi bilo cel6 misliti, da so zarea glasovali za dr. Tooklija aamo zaradi „poguma", katerega so pokazali Y vsej parlamentni doatojaosti! Mi niamb hoteli t prrem odgorom ^,takinosti(t teh 12 odliinih Krasevcey aa, drobno opisovati; ker so nas silili, smo jim pa danea potrebno poredali, ia nikakor no proaimo, da bi aan viaokodusno naae „pomoteu prizanasali. Upamo, da sas le ie do pravega iasa poCaste ae avojim koprnonjcm po n9lozneat poatopanji'*, fie so take namere takemu imenu lastne! Za danes so saau zeleli, da aaj iih ,togrejemo samo z merodajnimi dejanji/' To amo tukaj storili za njih del; dru-gih joerodajaih dejanj smo pa aekoliko na 6elo denasnjemu iatu Tplotli tadi po njih zeljah. Saj smo poalusni! Dunajska borza. fi S Enotni drz. dolg v bankovcih Baotni drz. dqlg t srebra . Hatarenta...... 1860 drz. posojilo . . . -Akcije narodne baake . . Kreditne akcije..... London ........ Srebro........ Napol......... C- kr. cekini ...... Driavne marke..... 17 septembra 72 gl. SO kr. 73 „ 50 „ 88 „ 40 „ 131 ,. aO „ 823 „ — „ 2S6 9 10 „ 118 „ 10 „ "» » J*% » 5 „ 64 „ 58 „ 20 , Zdaj pa §e nekaj dopisnikom „Edinostiu v ob5e. „Sofiiu imenovani odlicniki ia drugi dopianiki v „Edi< floati" oCitajo, da je dr. Tonklijova; s tem bofiejo trditi, da so popolnem po njegovih zeljah in ukazih ravna. Kolikor vemo, oa ai med laatuiki „SoCe". GledS na neodvisnost liata pa ca-stitim bralcem to-le sporo6imo: Gtarni doaedanji arednik „So5e;t Sel je bil na potitnice nekoliko cedaor. Od 30. juiija t. 1. ureduje zacasno „So^ou aeka roka, ki je popolnem neodrisna, tkaKor aploh T BTOjem miiljeaji, prepricanji in delovanji, tak6 tadi t uredovanji „So6e"t in z dobro veatjo tr-dimo pred Tsem sretom, da niamo va2nega atavka zapisah, kateri ai sledil iz laatnega naSega prepricanja. In tako se bo godilo, dokler je list v naaib rokah, in javno po-yemo, da se niamo zayezali na nobeuo atran, tudi za to zacasno uredoTanje ne, da bi bilo dovoljeno koma, proti naaemu prepricanja kak atavek v „Sociu ponatianiti. Cestiti bralci pa aaj sami sodijo, r kaki zrelo3ti in v katerem prepricanji se gibljemo za nase ljndatro t teh malih tednih. „SoCa" za casa naSega aredoranja po takem nine dr. Tonklijeva, ne koga dragega, ampak nasa. Ear govorimo, govorimo v svojem imena po lastnem prepricanji v blagor nasega ljudstva. Ko bi aam hotel kdo kaj proti nagemu prepriCanja vai-ljevati, smo prosti Tsako nro, da to zacasno uredoranje lopostimo. Mi tedaj iz laatnega prepricanja priporocamo dr. Toaklija. Kdor bi nas natenkc poznal. bi vedel, da ni naia lastnost objektivnoat popascati, kakor nam spodtikajo dopianiki v „Ed." Objektivnoat so laatnoati, katere nahajamo na objektih ali strareh. Ako denemo dve strari na vsako plat tehtnice, se ponikne ona, ki je tezja. To je naravina ali pri-rodna logika, in mi nismo krivi, da rahajamo t dr. Tonkliju laatnoati, kinaazaseboj vlecejo glede aa obcokorist nasega ljudatva. Naravni logiki ustavljati se unenujemo mi ne ravnati se po objektih, in oni, ki se ne ozirajo na prave alizavaak slacaj merodajne laatnoatiob~ jektov, niso objektivni, ampak zive zunaj objektor v kregib, kjer ne gospodajejo veljavni zakoni, in ki nimajo z niofimi ob-jektov opraviti nicesar. Po prirodnih zakonih smo mi tedaj toliko Casa objektivni tadi glede na kandidata dr. Tonklija, dokler nam ne pokazejo nasprotniki tehtnice, na kateri ga premagajo boljse mod in laatnoati dragega objekta ali kandidata na. aasprotni plati iste tehtnice. Do tacas pa si prisvaja-mo objektivnoat iste reljave, katera odlocuje tadi pri pre-iskavah vednoatnih rcsaic. Konecno naj omenimo §e, da je bil dr. Tonkli razpo-slal 269 povabil raznovrstnun ali vsem merodajnim osebam gledd aa volitve. Po takem je krivo ocitanje, da je bil akli-cal samo svoje prijatelje. To je tadi iz tega razvidno, da ae je bilo aLoda ndelezilo tadi nekaj njegovih nasprotnikov, M pa niso pogama imeli razodeti svoje nasprotne miali! Nek do-pissik ˇ ,vEd." pravi, da zarad onega shoda ne bo dr. Tonkli izro^ea, dragaee bi ga bili volili! Tedaj pri aas so ljudj^ za ' kak slacaj tak© delikatni, da intrignjejo in Ijadstvo drazijo, da aaj zaradi intrigantov trmasto svoje najdraze pravice proda. Glej, glej, abogo ljudstvo! kak6 te pehajc in potiakajo sem ter ^je. Ubogo Ijadstvo, dokler samo potrebne zreloati ne do-sezes! In potem naj bi si ti odtegnilj oni, ki edini hladno-krvno y tvoj blagor preaojojejo in ti edini stvari razkrivajo, kakorsne so, da se polastiS pravih pripomockov! Se enkrat: abogo ijadstvo I Listnica nredniStva. DoSlih dopisov nismo mogli za daaes vseh porabiti. Ob tej priliki vljadno proaimo, naj bla-govole gg. dopisniki vsa poroeUa poSiljati arednifitvu oa-ravaost v Hilarijanako tiskarno. Pristnost zagotovljena! Dr. Sum de Bonteinardt-ova lepo diseca pasta za zobe; aar navadnejli in zanes-yivsi pomocek za obvarvanje in ciSwenje zob in dlesen (zebernov); v celih in y4 povezkih po 70 in 35 sold. Dr. Hartung-ofo SffiSS'S*^: njenje ia Iispanje laa; r zapefiatenih skleaicah (flaikah): (pecat je v ateklo vtisnjen); po 8-1 soldov. Dr. Borehardt-ovo J^f^,^ in zboljianja polti, po akuSnjah potrjeno zoper vsakor-ano kozno nesnago; v zapefottenih origiualnih povezkih (paieljcih) po 43 soldov. Dr. Beringnier-jev ISTS^SS. geiat), zFahtna voua za dahanje in umivanje, ktera moci zivljenja krepCa in spodbnja; v originalnih sklenicah po 1 gold. 25 a., ali l/» aklenice 7o sold. Prof. dr. tindes-a SgJT.KSS (Stangenpomade) atori, da ae laaje bolj svetlijo, da so voljnejSi, in da, pocesuni, lepo trdno stoj^; v originalnih koseh po 50 soldov. ltalziimovo oljeno mijlo; sf^Z, da kozo oisivlja in hrani ter jo dela taehko in voljno; v povezkih po 35 soldov. Dr. Beringnicr-jevo IgfiZjE. va jili prav Crno, rjavo in rudeckasto; s Scetmi w lonc-ki vrcd o gold. o. v. Dr. Hartoiig-ova tgttfflg zopet cvrsto tmti; v zapeCatenih steklenth londkih, ki imajo pecat v steklo vtianjen, po 85 sold. fli*.itW I«lll»r fcalannUlofaorefiJegaoya, IfltllvV Jil>«»vm ^0t najuapesniSi pripomocek zoper zgrbandeno, popocano rumeno ko2o, priporoea se posebno goapem in otrokom in sploh vsem tiatim, ki ho drobne, ujezne koze. Dr. Bcringnier-jevo iS&aJ'ai ilifc; ono da lasein moc in jiholnanujo; ena aklenicica 1 gold, in 75 8. a. v. fir la7l4>flaA17A zeliSfinosladlje; potrjeno kot lfl« nuiyll Iff V dober domaci pomocek zoper kaselj, zagrljcnost, zaslizenje; v originalnih Skatljieah po 70 in 35 soldov. PRISTSfE fnepokvarjene> se prodajajo vse te zarad priznane dobrote tudi po nasih krajih Spogane re5[ v Goriei in za dezelo samo v Iekarnici (apeccriji) prL Pontoni-u, pri zamorcih, v RaStelu. seine (vadium) od 2000 gl. za garnizonsko bol-niinico v Trstu, od 500 gl. za vojaiko bolni§nico v Goriei. Ponudbe morajo imeti tudi spriSevalo od merodajne gosposke, da ponujalee je zmo^en za to, kar ponuja, in slednjic mora ponujalee dolocno izraziti se, da pogodbine pogoje popolnem pozna, in da se ob euem zaveze, ravnati se natenko po pogojih. Imenovani pogodbini pogoji, kakor tudi iz-pisek pravil za preskrbovanje ziveza v c. k. vo-jaskih bolnisnicah, kateri oboji so podjetnik'u po-trebni, da se ve ravnati po predpisaiiih terjat-vah, dobivajo se proti rezijskim stroskom pri C. k. vojaski intendanei v Trstu, ali pa se lahko pogledajo ravno tam, kakor tudi v kupCijski zbornici trzaslri, pri c. kr. trdnjavnem povelj-nistvu v Poli, pri c. kr. postajnem poveljnistvu Goriskem, nadalje pri c. kr. voja§ki intendanei Gra§ki in Zagrebski. Obsirno naznanilo poglej „Osservatorrtrie-stinoa od 13. septembra 1880. Dala c. h. vojaska intendanca v Irstu, laztitu in dvori§6em daje se v najem pri sv. Roku, zupniji nasproti, §ter. 94, Drngo l pove opravnistvo. Gotovost rednsga preskrbovanja s potrebno hrano vojakov v garuizonski bolnisnici S, 9v Xrstu in v voja&ki bolnisnici v Goriei. V namen zagotovljenega rednega preskrbo-vanja z zivezem bolnib in zdravih vojakov v garnizonski bolnisnici N.o 9 v Trstu, potem v vojaski bolnisnici v Goriei za doloceni cas od 1. januarija 1881. do konea decembra 1882. ima se vrsiti posebno komisijsko pogajanje pri c. k. vojaski intendanei v Trstu 24. septembra 1880. Prijemljejo se samo pismene ponudbe, ako se izro6e do 24. septembra 1880. do 10. ure zju-traj pri voja§ki intendanei v Trstu bodi si o-sebno proti potrditvi ali pa franko po c. k. posti. Ponudba pri e. k. voja§ki intendanei v Trstu pismeno vlozena najdalje do 24. septembra 1880. do 10. ure zjutraj mora imeti 5 od sto jem- Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomocek zoper vse zelodecne bolezni posebno pa se spona^a pri ^ ijeteCnosti, zeloduem slabo- .'4JA sti» slabodiSeCem dihu, ke- ^S^: dar cloveka napenja, mu ki» k J slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri 2olodc>Lnem kataru, zgagi ali rezalci, Ce se nav*ya pesek ali kn5a, pri pteobilnosti slia, zlaten- ci, pri stmlu in inetanji, glavobolu, prihajajotem od zelodca, 2elodeLnem krfin, pri zaprtem zlvotu, piena- sitenosti bodi i jedini ali pijaCami, pri glibtah, vrancaih, jeternik ali he- moroidalnih bolestih. Vsaka stekleoica stane s podiikom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodu le- karDicarju A. pi. Gironeoli v Goriei, blizo „treh kron". Centralaa zaloga zarazpo§iljanje : Apothekc zam heiligen Schutzengel des Carl Brady, Krem-sier, Maehreu. JAKO VAZNO \T§akteremu za odi. Prava dr. White-jeva voda za o6i od Traugott Ehrhardt-a v Grossbreitenbach-u v Turingiji (Tkuringen) slovi uze od leta 1822 po celem svetu. Dobiva se stekleniea po 1 gl. v Trstu v lekarni „ Carlo Zanetti" Via nuova 27 in v Goriei tudi v Zanetti-jevi lekarni na Tra\niku. Zaliteva pa naj se izrekoma dr. Wbi-tejevo vodo za oei od Tr. Ehrliardta. Odlomki izpisem: Gospodu Tr. Ehrhardt-u. Moja vnukinja, ki je bila oslcpela na eaein o-Cesu, ozdravela je po Va§i vsled skuSenj dobri in nepopaCeni vodi za oci od dr. White-ja itd. (Sledi naroCba.) Wartburg b. Eisenach, 16/9 78. Hear. Machts. Ravno so prisle sledeee zanimive novosti na svitlo, in se razposiljajo za gori§ko Skofijo \m bukvarnici F. Wokulat-ovi v Goriei: LAURIE, Der CoIibaL der Geistlichen nach ka-nonischem Rechte mit besonderer Beziehuug auf Oe-sterreich-Ungara. Wien-Mainz 1 gl. 60 kr. DUPANLOUP, Die Madchenerziehung. 2 gl. 40 k. STOCKL, Lehrbuch der Padagogik. 2te vielfach ungearbeitete Auflage 3 gl. 15 kr. Beide bei Knchbeim in Mainz. fcdavateJj m od|Ovorai wedfiik: JO^EF ZEI, — Tiska: ^HUarijanska tiskarna* v GoriST