551
Janos Pilinszkv (1921)
RAVENSBRUŠKI     Stopi iz množice drugih, PASIJON    obstane v kockasti tišini,
kot projicirana slika obleka in glava mu mežikata jetniški.
Strahovito je sam, videti mu je vsako poro, vse na njem je tako veliko, vse na njem je tako drobno.
In ni naprej. Drugo je že, drugega je bilo le tolikanj, pozabil zakričati je, preden omahnil je na tla.
552
Orsolya Gallos
TRETJEGA    In zašumi pepelnato nebo,
DNE    pred zoro ravensbriiško drevje. In korenine luč začutijo. In vstane veter. In svet zapoje.
Zakaj čeprav žolnirji so nizkotno ubili ga in mu srce nič več ne bije — Tretjega dne zmagal je nad smrtjo. Et resurrexit tertia die.
INTROITUS     Kdo bo odprl zaprto knjigo? Kdo bo obrobil nelomljivi čas? Naj mar ga prelistava iz zore v zoro, naj dviga liste mu in jih premika?
V njegov neznani ogenj kdo si seči upa med nami? In iskati kdo v zaprte knjige listnati goščavi? In prostih rok da upa si, kako?
In koga izmed nas ni strah? Le kdo se ne bi bal, ko tudi Bog oči zatisne in vsi angeli popadajo in tudi potemnijo vse stvari?
Le tega, ki so ubili ga, ni strah. Edinega od nas: to jagnje je. Ko čez stekleno morje oddirja, na prestol sede. In knjigo odpre.