Tečaj XXVIII.
Izhaja dvakrat na teden v štirih izdniijlli; in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja- za deželo pa ob 4-. uri popoldne, iti stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po pošti projomana ali v Gorici na dom pošiljana:
Tse leto.......gld. 6-—
pol leta........»   3*—
Četrt lota......'.   >    1-50
Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema UpravniStvo, y Gosposki nliei stv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni> A. GabiS«'k"vSuk, dan od S. ure zjutraj do <i. zveCer; ob nedeljah pa od-' 9. do I i!, ure. Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo.
„1MUM0KEC«'izhaja ni'odMsiio od -Soče. trikrat mevuno in stati- w 1-to -itd.  1-20.
Soča in 1'riinuuT s,, prcilajata v Gnriri v ti>-bakaim Srluar/. v Š.iUkt uti-i' itt»*»vll.'i *iU \ Nunski iiln-i; — \ Ti-tu \ fnliiihaiiii La v i e n č i- na truii d-lla C.is-inu in Vipan \ uli. i funte della FaU.r.i.
SOČA
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravništro
so nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v II. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvn.
Naročnina, reklamacije in dmge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upiavništvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnistvo.                  ______
Oglasi in poslanice se računijo po petit-vistah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krafe 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Vttfkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna« A. Gahršček tiska in zalaga razen «Sooo» in »Primorca* 5o »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do'6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici» so računijo po 20 kr. potit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
-»»  Bog in narod!  <««.               .Gor. Tiskarna. A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal.
Nagodba z Ogersko.
;H) let že nas davi ta »državna potreba*, ker Ogri jo znajo izkoriščali za se. K vknpnim stroškom za vojsko indiploinaličuo zastopstvo v tujih državah vzucsku 150 milijonov prispeva naša državna polovica s 70",;, Odrska pa samo .s :;()•.; mi plačamo torej t<>'.> milijona. Ogri pa .samo iS milijonov. Že > ihivuaj je dognana reč, tla je taka razdelitev krivična i:i popolnoma neopravičena. Poglejmo si lorej (»In; polovici nekoliko natančneje. Avstri|a ima zM1,'., mil. prebj^decv, Odrska pa 17'.,. C- hi do"iočili kvot(» v razmerju pivlm-al-lva. bi prišlo na Avstrijo •"»S"«, na Ogeisko pa \-i';0, mi bi torej plarevaii okoli «."» milijone v, Ogri pa okoli 07) milijonov. Pri tem razmerjii In tmej nam Se ostalo kakih iO milijonov na dobro.
V Avsltiji j<; ros vet prebivalcev, (oda (>0'«Taka je večja, ker ima IJ^.OOO kvadratnih kilometrov, Av-tnja pa samo »UO.DO0. l'(il«;iii ima Oger&ka krasne, plodonosne ravnine; delavske moči je dobiti tam ceneje in gospodarski dobitek od Bosne in llercego-vine ima skoro ves le Ogeiska. Ogcr.-ka torej nt gospodarsko nič sl.ibejša od n.is; se veliko boljša bi bila laliko, ako bi ogci-ki krnel svojo kaj rodovitno zelid,- obdeloval tako pridno kakor avstrijski, in te bi se meriidajni čimtelji malo \eč pobrigali za krnel i,sivo.
1'ravo razmerje za plačevanje skupnih stroškov bi bilo loiej JO"„, vsak polovico. Ko so 0«rri leta 1S'JJ. obhajali lT» letnico obslanka samostojne ogerske države, so se sami hvalili po Časnikih, kako strašansko so napredovali malerijalno in Iman-cijaluo. V teku :T> let so se povvčali izdatki Ogerske oil 10'.» milijonov do :{(».") milijonov, dohodki pa od 11:1 milijonov do '.VM milijonov. Od leta !S'.»J. pa so se množili dohodki gotovo še za 1(H) iniliionov. Oger-ka ima kakih 1000 velikih to varen tako, da se more glede na obrt in trgovino merili /. nekaterimi državami severne Amerike. Kdor govori o uboštvu Ogei>ke, tisti iaže.
Avstrijska kvolna deputacija zahteva razmerje i- : ">S ali Ugerska se ne uda, temveč predlaga najvišje lH).l"t/.
Av-lrijska vlada izkazu,e v svojih tabelah ogersko kvoto s :!«'». t",',, o-er.-ka vlada pa .jo je postavila na :{O..V'„. Razloček v račun.h ob-h vlad zua-a lorej okoli ("»',;, a niti s tei>: Ogerska ni zadovoljna.
Ali 'Vri, li znajo! Z Or<er.4:o imamo skupno eanno. IVi tej. t. j. pri dohodkih, pa &e nočejo postavili na razmere :;0:7<», ampak čisti carinski dohodki se porablja/) v
Roman \t časov Kristuvivih.
ANULKSKI SPISAL LUDVIK \VALLACK
Poslov. Podravski.
ll>..lj«..f.
ČETRTA KNJIGA.
,Stari Ilderim, dasiravno Edomit, jo potomec jdarega in plemenitega rodu", odvrne Maliuh. ,V.-i njegovi predniki so bili takisto kakor on šejki. Jeden izmed njih -- n«» spominjam se. kedaj je lo bilo — je rešil življenje kralju, obkoljenemu od sovražnikov, davsi mu tisoč, jezdecev, ki so poznali vse steze in skrivališča v puščavi, kakor pastir pozna gole skale, na katerih pase svojo Čredo. Pospremili so ga iz kraja v kraj, da so konečno našli priliko, napasti iznenadoma sovražnika. Pohivši ga popolnoma, so posadili kralja /.novic na prestol. A kralj, kakor trdi poročilo, je bil hvaležen in nepozabljiv, torej je pripeljal semkaj tega sina puščave »n ga prosil, naj razpne svoj šotor v tem gaju, kjer je jezero, gozd in ves kraj od reke do bližnjih gor njegova in njegovih potomcev lastnina na vse večne čase. Poznejši vladarji so si v svoj lastni prid prizadevali, ohraniti dobre odnošaje s tem pokolenjem, ki se je timdalje  bolj   množilo,  bogatelo   ter   redilo
pokritje skupnih stroškov jednako za obe polovi- i, torej 50;ri0. (V bi veljalo tu gorenje razmerje, ostajalo bi nam iz carine več, za kakih HI milijonov.
Nova nagodba. ki se ima sklenili, bo vezala obe polovici zopet za 10 let in zato je pač pričakovati, da se naš državni zbor postavi po robu ogerski oholosti ter zahtev« odločno edino pravo razmerje ."»O : ."»O. Naša polovica potrebuje sama denar, a ga mora dajati nenasilnim Ogrom; davki nas duši/), zalo d.i redimo Ogre. Koliko bi se .lalo v naši polovici koristnega v vsakem pogledu storiti, ako bi bilo razmerje v kvoli pravično, tako pa se masle ('-ri ob naših žuljih. Zadnji čas je lorej. da se napravi konec takemu neokretnemu gospodarstvu.
Davkoplačevalce je golovo presenetilo, ko se je odkrilo v delegacijah, da je treba naknadnega kredita :10 milijonov gld. Izredne razmere, tako so trdili ministri (Johuhovvski, Ivrieghaimner in Kallav, so jih pripravile do tega. da so morali porabili lako velikansko svolo, strah pred vojno, vojaki na Kreti, zato je bilo treba lega velikega zneska. Porabil se je ta denar, ne da bi bile prej delegacij.- se posvetovale o leni, kar bi bilo u-d.ivnu-pravilno. Ne, brez vednosti delegacij se je vzel lak kredit, zato je bilo umevno splošno presenečenje, ko je prišla ta vesl med svel. liilo je čuti nekaj protestov proti takemu postopanju, ;.li končno je proračunski od-.ek avstrijskih delegacij spiejel naknadni kredi I :!0 miljonov s II glasovi proti 1! glasom. In take i/.vanredne sirotke naj bi mi plačevali  po larifu  70 HO?
V niornaričnem odseku ogerskih delegacij )•• podadmiral Spauu povedal, tla heba nič manj kol (tli raznih novih ladij v utrjen je obrežja .ladran-kcga morja ter v podporo trgovinske poirike. Te ' ladje hi st.de okioglo .V, miljonov, kalere bo treba -časoma dobiti. Kot prvi del .• lo svrho pa zahteva ;!0 milijonov.
('.e pojde v dižavni zbornici ob obnov Ijenjii nagodbe tako glailko. kakor je šlo pri omenjenem naknadnem kreditu, polem bi imeli zop<t srečo skozi (O let plačevali 70"., za vkupne troške. Ogri pa borih :;o»„. Toda menda se vendar enkrat zjasni po-dancem, d,i ne pnvole vladi več, v tako razmerje, vendar enkral morajo sprevideli, kako teže davčna bremena na^o polovico, d.i si> v imenu celokupne polovice trdo upro Ogrom. da ne bodo več norcev brili z nami ter /.iveh  ob nameni delu.
DOPISI.
čimdalje več Uouj in velblodov. Handanes je iejk gospodar vsi; okolice in mnogih glavnih cest. vodečih v ine-t.i, lako d.i vsaki hip lahko zakliče mimo hodeči karavani: ,Sloj I" ali ,,1'ojdi'e dalje v niiiu!* (lelo sam pre-fekt, ki sedi v trdnjavi smatra srečnim dnevom oni dan. kadar šejk Ilderim, radi brezštevilnih dobrih del Dobrotljivi imenovan, s svojimi ženami, oiroci in služabniki ter s čredami konj in velblodov zaide i/, svojega zatišja v Aulijohijo.4,
aAko ga oni toliko cenijo, čemu pa si je da..os pulil brke iz brade ter preklinjal samega sebe za to, da je zaupal Rimljanu? Ko bi ga bil cesar slišal, rekel bi bil bre-zidvomnu : ,,Taksen prijatelj mi ni všeč. Proč ž njim!"
„Ti sumiš, da* Ilderim ne ljubi Rima ? Zares gojj do njega mržnjo v svojem srcu. Pred tremi leti so na cesti med Rosro in Damaskom Parti napadli karavano, nosečo davek iz bližnjega okraja ter jo popolnoma oropali. Da se pokrije izguba, so naložili prebivalcem nov davek. Ljudje so se priložili k samemu cesarju, in ko je ta ukazal plačati primanjkljaj Herodu, je kralj židovski pod pretvezo, da šejk ne pazi dovolj na varnost cest, nanj naprtil to kazen. Pritožba na cesarja ni imela vspeha. Od lega časa je jd starec sovražiti Rim in to sovraštvo goji skrbno, čakajoč samo trenutka, da mu da odduška z maščevanjem."
V It ovije, 21. unija.— Komu ni znana naša vas s svojo starodavno cerkvijo M. 1$. vh.oko gori pod trnovskim gozdom, ki se vidi po vsem Vipavskem, po Krasu, po Rrdih in Fiuhuiiji, kakor prilepljena k skali in pot do nje nemogoča? Vendar se o Rinkoštnih praznikih, ko imamo tukaj velik shod, zbere ljudi na tisoče, da počasle mater Božjo, in lepi razgled jim poplača obilno trud za strmo hojo. - Letos se bode la slovesnost še v veči meri od drugih let praznovala, ker smo postavili en novi stranski altar, ki ga je izdelal kamnoseški mojster A. Kaleč s Pro-seka, dar veliko hišne gospe K. Dccollc iz (Joriee. Drugi praznik se blagoslovi nova križeva pot in preti cerkvijo so se postavile lepe okusne kamenih1 stopnice; tudi lilo-grafovane podobe cerkve in hriba so se dal" napravili, ki se bodo letos v prvič razprodaja!«*. Ljubitelji M. 15. pridite torej v velikem številu obiskat našo starodavno kraljico pod Nanosom in tudi izletniki se ne bodo kesall malega truda sem gori. Rad hi napisal še nekaj o go* podarsko - političnih rečeh, ali bojim se, da bivaš konliskoval državni pravd-nik, kakor zadnjega ..Primorca" zaradi dopisa iz Raluj.
(Do stavek uredništva: Prosimo, le napišite ter pošljite nam!)
Iz Aj(lorst'!ii(k. -(Velika veselica v Ajdovščini). — Dne 1.j. t. in. smo imeli v Ajdovščini lepo veselico, katero je priredilo naše «Rra!uo in pevsko društvo* s sodelovanjem vrlega društva <Sk»!a» iz morskega Sv. Križa in ajdovsko - šlurskega tamburaškega zbora. — Veselica se je vršila — (Naj ne zameri ,Primorski Lisi!" —Dokler Nemci rabijo svoj Bunlerhallen" za kratkočasili in mnogo enakih izrazov brez posebno imenitnega dobesednega pomena, lahko ludi Slovenci »držimo svoj že udomačeni vršiti», ki nam vet kral služi, da so izognemo slaboglasju. Sicer je pa človeku, ki ni po poklicu slovničar, težko menjavali besede, kakor se menjava obleka, ki je bila lani v modi, a letos ni več —), kakor se je bilo napovedalo za slučaj ugodnega vremena, na
„Kaj jim more on storiti, dragi Maliuh r*
„ Razumem te. Ti si misliš, da se mora razbili vsak poskus oh moč vsevladnega Rima V <'.uj lorej! Treba ti je vedeli, da se nahajam v službi trgovca Simonidesa; moj gospodar mi ne skriva svojih mislij ter me večkrat vpraša za svet, vsled česar njegovi prijatelji govore svobodno v moji navzočnosti. Na la način sem Cul že mnogo o šejku Hderhnn.*
Spomin na anlijohijskega trgovca privabi Ren-Iluru pred oči sladko njegovo hčerko.
Videl je njene otožne, Črne oči, slišal sladki njeni glas, liho njeno hojo; mila mu je bila ta prikazen, toda kmalu je izginila.
„Pred nekoliko tedni", nadaljuje Maliuh, ,je prišel šejk obiskat mojega gospodarja. Zapazivši, da je nenavadno razburjen, sem hotel odili iz sobe, loda ustavil me je, govoreč: »Ostani! Izraelec si, torej smeš slišati, kaj imam povedati." Ostal sem in slišal nenavadne reči. Pred mnogimi leti so trije možje obiskali liderisna v puščavi. Vsi trije so bili tujci: Indijan, Grk in Egipčan in jahali so na belih velbiodih. Tako zalih živalij še doslej nihče ni videl. Šejk jih je pozdravil in prosil, naj blagovolijo stopiti v njegov šotor. Drugo julro so vstali ter jeli opravljati molitve, kakoršnih še šejk dotlej ni poznal; molili so jednega, jedinega Boga. Po zajutreku je Egipčan povedal, kdo so bili in odkod so prišli. Vsak izmed  njih je dospel iz svoje
dvorišču g. B ra ti n e. — Tukaj se je zbralo okoli 400 udeležnikov, ki so radovedno pričakovali, da bi videli, koliko zmorejo združene moči treh zborov. — Posebno pozornost smo obračali na tržaške Križane, katerih pevski zbor je štel okoli 20 pevcev in 6 pevk. —- Njim in spretni reklami so imamo zahvaliti, da so prišli k veselici naši najodličnejšl rojaki vipavske doline in da so bili vsi stanovi dobro zastopani. Veselilo nas je, videti v svoji sredi skoraj vso domačo in sosedno gospodo raznih stanov, pa tudi mnogo zavednih in splošno čislanih ljudij izmed pri-prostega ljudstvo. — Pozdravili smo v svoji sredi bivšega mnogoletnega In kaj spretnega župana g. Terpina, kateremu vsa sv, križka županija enoglasno želi trdnejšega zdravja, da bi ga zopet volili županom; g. Šapi j o, župana šlurskega, kateremu so šlurijani posebno hvaležni za mnogo koristnih naprav v županiji; mnogo duhovnikov, ki so odlikujejo po svoji stanovski »»orečnosll, a jo vsled svojo splošno omike in izkušnjo znajo ločiti od raz-dirajočega stanovskega fanatizma, ki bi utegnil 7. enim nerodnim udarcem podreti, kar jo razumni, previdni in delavni stanovski tovariš leta in leta zidal; gosp, nadučilelja Mcd-veščeka, ki jo prvi talent in pravi Demo-sten med goriškim učiteljstvom in o katerem Križanje enoglasno trde, da «je mož, je mož!»; g. notarja Loka rja, ki je tudi mož, na katerega smo Ajdovci ponosni in čestitamo zavednim Kanalcem, ker ga kmalo dobe v svojo rodovitno dolino. Videli smo pri veselici še mnogo drugih občespošlovanih oseb, ki se na jeden ali drugi način posebno odlikujejo, katerih pa ne moremo označiti, da ne zaidemo predaleč od namena: opisati v kratkem veselico samo, kolikor utegne zanimati «Sočine» naročnike.
Glavno nalogo pri veselici so imeli vrli tržaški Križanje; peli so Štiri precej dolge pesmi in igrali šaloigro: »Krojač Fips». To-likor pesmi, kakor šaloigra je pokazala, da se je društvo ,Skala* skrbno in marljivo pripravilo na izlet k nam. Opravilo je prevzeto nalogo skozi in skozi častno in v popolno zadovoljnost občinstva. Posebno so se odlikovali moški glasovi, ki so dobro izšolani in
domovine, ti kraji pa so bili daleč vsaksebi; vsak je v jednem in istem hipu videl zvezdo ter Cul glas iz nebes, ki mu je zapo-vedal, naj gre v Jeruzalem ter povprašuje po poli: BKjc je Oni, ki se jo rodil, kralj židovski?" Vsi trije so ubogali ta glas ter se sešli v puščavi in potovali skupaj v sveto mesto. Od. ondot jih je peljala zvezda v Betlehem, kjer so našli v votlini novorojeno dete. Padli so pred njim na kolena ter ga počastili kot Boga. In ko so ga tako častili ter Mu podali darove, so zasedli velblode ter bežali brez oddihljeja v šejkov šotor, kajti Herod, Veliki imenovan, jih je podil ter bi jih bil brezidvomno ubil za to, da so se drznili imenovati Dete kralja židovskega. Šejk jih je skrival vse leto pod svojim šotorom, gostil jih, skrbel za nje. Potem so odrinili vsak na svojo stran, obdarovavši ga z dragocenimi darovi.*
„ Zares, to je nenavadna povest. Ali jo verjameš ?¦
»Poznam Ilderima. Laž še nikdar ni prišla čez njegove ustnice."
Tako sta bila zatopljena v razgovor, da nista zapazila, kako sta velbloda, prepuščena sama sebi, krenila s ceste na travo ter začela jo pulili.
Raz palme nad njunimi glavami, oglasi se nakrat pozdrav:
BMir bodi z vami!" zakliče njima suženj, nabirajoč dalelje; ob enem pa sesteg-
se izlivajo v čisto soglasje. — Ženskih glasov tukaj ne moremo ocenjevati z onim merilom, kakor se • presojajo glediščine in koncertne pevke po poklicu, ako pomislimo na krajne razmere in na to, da vsak pevovodja na deželi nima takih glasov, kakor jih želi ali potrebuje, ampak takošne, kakor so mu baš na razpolago. Pevovodja stoji večkrat pred alternativo: »ali izvežbaj te glasove, ali pa pevskega zbora sploh ne moreš, ne ustanoviti, ne vzdrževati*.
Ajdovski pevski zbor, ki Šteje 14 ženskih glasov, je nam pokazal, da je mogoče v slučaju pomanjkanja zrelih glasov za sopran, si pomagati tudi z dekliškimi glasovi. Ta zbor je pel štiri pesmi. — Odobravanje pošTušaTcev je pi-rčalo, da so tudi ti dobro opravili svoj del vsporeda.
Tukajšni pevski zbor sestoji skoraj samo iz neodvisnih rokodelcev, ker udje gosposkih družin pri petju ne sodelujejo, tvorniški delavci in delavke pa ne morejo hoditi k pevskim vajam, ker delajo po 12 ur na dan, menjevaje, 14- dni po dnevi in ti dni po noči, Dobro je pa vsaj lo, da prosti in neodvisni rokodt-lci z veseljem in redno hodijo k pevskim vajam in nas razveseljujejo z vedno lepšim petjem.
Ajdovsko - šturski lamburaški zbor nastopa kaj častno pri vsaki veselici in tako tudi pri zadnji. — Igral je okoli 10 komadov tako dovršeno, da ga smemo staviti v izgled vsem drugim tamburaškim zborom naše dežele. Lepo je pri njem tudi to, da je zmagal podedovane predsodke tostran in onstran Hubelja in združil v svoj zbor vrle moči od obeh stranij. — Prav tako I — Hubelj ne teče med nami s svojo studeno-mrzlo vodo, da bi se Ajdovci in Šturijani mrzili; služi naj rajšessvojo gonilno silo obema stranima koristni obrtnlji ter naj gasi žejo tu in tam, ne da bi delal razloček med šturskim in ajdovskim grlom; naj pa tudi hladi prevroče glave, kjer ;ih najde, da bodemo Ajdovci in šlurci za skupne interese skupno in z združenimi močmi delali ter si drug drugemu pomagali.
Po veselici je bilo srečkanje in prosta zabava. — Morebiti marsikomu ustrožemo, če povemo, da je srečkanje brez privoljenja dotične finančne oblastnije postavno dopuščeno samo pri strogo društvenih veselicah, prirejenih samo za društvenike; pri veselicah, h kateaim ima proti plačilu vstopnine vsak vstop, se tte sme srečkati brez posebnega privoljenja.
Prosta zabava se je — vrstila (da ne pojdemo z »vršiti" proti vrhu!) kakor navadno pri enakih prilikah. — Napitnic je bilo malo, ker smo bili preveč razkropljeni po dvorišču in ker je težko govorili o rečeh, o katerih imamo vsak svoje mnenje in je treba govoriti pri enakih prilikah le o takih, v katerih se vsi vjemamo; teh je pa malo, prav malo; zato pa Ajdovci toliko več mislimo, ker misli so pri nas ostale še vedno carine proste. Tolažimo se tudi s tem, ker verno, da so drugod marsikje celo tako od zadej, da niti misliti nočejo, ampak derejo za vsakim, če jih zna, kolikor toliko spietno za nos
nejo k njima drobne ročice in hipoma ju obkoli roj otrok, nudečih jima košarice s sladkim sadjem.
»Šotori niso več daleč", pojasnuje Mal-iuh, »odslej bova pri vsakem koraku naletela na to nenavadno gostoljubje otrok puščave/
Ztipet kreneta velblode na pravo cesto.
»Kaj se je zgodilo z onimi popotniki ?"
#Kaj se je zgodilo z onimi popotniki ?" vpraša dalje radovedni Ben-Hur. »Ali se ni slišalo več od njih?"
»Nasprotno", odvrne MaHuh. »Uprav radi tega je onega dne dospel šejk k mojemu gospodarju. Predvčerajšnjim gajejeden od onih popotnikov obiskal znovič.*
„Kje?"
»Tu, pod šotorom, kateri čez kratko zagledaš. Jezdaril je še na onem velblodu. Bil je to Baltazar, Egipčan."
»Rekei si: Baltazar, Egipčan!" zakliče Ben-Hur močno razburjen.
»Nič drugače."
»Saj je nama povedal to ime starec pri vrelcu?"
»Zares", reče Malluh in videti je bilo na njem, da je razburjen in da mu ta spomin ni mil. »Zares.;, a tudi velblod je bil bel... Temu človeku si rešil življenje."
,A ženska", reče Ben-Hur kakor sam sebi, a ona ženska je njegova hči?"
Na to se zamisli.
(Dalje pride).
voditi. G. Makovec z Berij in starosta sosednih križkih pevcev, ki so peli menjevaje z že imenovanima pevskima zboroma, sta na-pila tržaškim Križanom s srčnimi in živimi besedami, spominjaje se t-jih težavnih razmer v času strastnih narodnih bojev. Naše »Bralno in pevsko društvo se je zahvalilo ljubim gostom ob drugem času in na drugem mestu.
Opisana veselica nam je tudi radi tega dopadla, ker je med nami nekaj novega ali j vsaj zelo redkega, da obišče kako društvo drugo bratsko društvo, ter priredi veselico pri kateri se skupno nastopa. Ne spominjamo se nobene veselice v vipavski dolini, pri kateri bi bili nastopili, kakor pri naši, kar trije pevovodje s svojimi zbori. — Ločili smo se precej kasno zvečer z željo, naj bi sledila v kratkem podobna veselica pri Rebku in naj bi se odbori našega in drugih društev po j veselicah spominjali »Šolskega doma* v Gorici.
St. Lucij a, 20. maja 180S. — Dne 15. t. m. je sklical velozaslužni gospod de- I žolni odbornik in poslanec dr. Henrik Turna shod, ki se je vršil po dokončani popoldanski službi božji v Kovačič-evi dvorani nad občinsko pisarnico.
Zbralo se je lepo število veljavnejših posestnikov od Sv. Lucije in okolice ter več učiteljev iz našega okraja. Po izvolitvi gospoda župnika F a b i j a n a predsednikom nam je podal gospod sklicevatelj mnogo lepih naukov o zboljšanju kmelskega stanja v daljšem govoru, za kar ni« bodi še enkrat izrečena najtopleja zahvala.
Gospod Josip Munih je predlagal, naj bi se ustanovila mlekarska zadruga va Sv. Lucijo in najbližje vasi in po večstranskem razpravljanju se je sprejel predlop g. Luci-jana Kovačiča za ustanovitev »gospodarske* ali »kmetijsko zadruge, katera bi lahko delovala na širši podlagi nego samo «mle-karska*; izbral .se je takoj ad hoc osnovnim odbor sedmih udov, kateri nam je porok, da se ta občna želja uresniči v najkrajšem času. Mosta r.
Iz Zapofoliii. — V „Soči" se jo opravičeno grajalo neko naše bolje dekle, BvrIott slovenko Zapotočanko, ker se je pogodila pri znani solidni tvrdki slovenski v Nunski ' ulici za šivalni stroj za 21- gld. ter ga je , pozneje vkupila pri drugi ptuji nam Ivrdki za 34 gld. Da bi se ne ugibalo in sumničilo, usojam si obvestiti „Sočine" čitatelje, da označena mladenka ni bila iz Z a p o t o k a marveč iz Z a v r š č i n e, spadajoča pod zapološki vikarijaf, Neosnovano bi bilo zagovarjati vpri-zorjeni tihotapski čin, oziroma zadevno mlač-nost v narodnem oziru, osobito pa sedaj, ko je že dlje časa proglašeno družilno geslo | „Svoji k svojim", ki Gorico preraja in oči- I vidno preobrazuje, vendar smete stvar ublažiti, če upoštevate okolnosti, da smo ob meji, da se tukaj živahno razcvita komunikacija Italije z Vidmom in Gedadom v kup-čijskih, obrtnih in trgovinskih zavedali. Ljudje spečajo in spravijo tukaj svoje poljske pridelke, drva, oglje itd. čez Judrijo in po laški onsiranski cesti v omenjeni dve mestici, tamkaj si v zameno nakupijo drugih potrebnih rečij, torej kakor razvidno so že vajeni pri Lahih kupovali. Toliko resnici na ljubo. Mladenka je sicer kužila narodno disciplino, vendar jo sedaj imenoma ne imenujemo, ker je storila to najbrže ie iz nezadolžene nevednosti. Slučaj pa bode zanesljivo našim Iju-djem v svarilen vzgled, da v Gorici pomislijo, da niso v Vidmu.
Z Gorico nimajo tukaj zveze, ker do sedaj še ni za promet in za prevažanje cestne zveze. Za nekoliko let se morda tudi v tem oziru kaj stori, ker cesta iz Vrhovlja čez Ko-bališče po vrhu hriba je že merjena in potrjena. Prebivalci ob Judriji pa se potegujejo
| za cesto ob Judriji do Mimika,   da ne bode
! treba plačevati eolnine.
O »Šolskem domu", o narodni organizaciji, o trgovinski in obrtni zadrugi, kaj se v Gorici snuje, kaj narod ukrepa in o sličnih pojavih probujenja tukaj   bobnati,  se pravi,
I bob v steno metati, kakor svedočijo poskusi. Saj smo že v nekem prejšnjem dopisu povedali, da smo še za sto let nazaj, čemu še begate našo semislovenko, ker najbrže si šteje še v čast, da ste jo proslavili. Prav, da je niste imenovali, ker dobila je vkljub temu pošteno brco. Res, da imamo vrlo časopisje, bodreče vse sloje, naj. liki mravljice z združenimi močmi prispevajo celokupnim koristim, da bode vspešneje deloval organizacijski pro-
I bujevalni umotvor. Pa kdo čita tukaj časnike?
Stari ne znajo, mladina premalo, tolaži nas bodoči naraščaj, pa tudi tukaj je temelj in pogoj, kakor povsod šolstvo in zopet šolstvo, ki je temeljni vogeljnik obstanka vsakega naroda. »Soča" bi lahko imela več naročnikov, toda nekateri nimajo, drugi nočijje, tretji nimajo dobre volje, ker jih premagujejo materialistični nazori, š tem je vse rečeno. Tistim pa, ki se izgovarjajo, da nimajo časa, povem, da ne bodo imeli niti časa umreti. Tukaj so trije veleposestniki, 7 je kolo*.;ov, ostali so srednji kmetje, jedni boljši drugi slabši, med njimi je tudi nekoliko košanov in bajtarjev. A koliko čitajo vsi ti?!
Domače in razne novice.
V iii<'MM'iijt» prevzv. nadškofa hi kneza se ,u- izbilo v nedeljo z vsem bliščem takih redkih c« rkvenih svečanoslij. Slavnostni sprevod je šel od s-emeniške (po sv. maši ob S V..) do sloiue cerkve. Poleg l >•• silcev premnogih zastav in drugih znakov so .se udeležili sprevoda : mestne in zasebne ljudske šole ( - »SI o g i n e" n i s o bil e povabljene!! ), vse c. kr. vodnice, gimnazija in n .ilka, učiteljišče, razne bratovščine, dobrodelni zavodi ild. V oddelku ..cilladini" je bilo -3'> oseb. - ¦ Pred ,.wbesom" je šla dolga vrsta duhovnikov iz mesta in /. dežele, prepev.tje pri^odne sv. pesmi. Po ulicah in na vseh oknih, koder je šel sprevod, je bilo na tisoče ljudstva, tudi iz okolice. Hiše so bile okrašene po dosedanji navadi. Prevzv. nadškof j'; blagoslavljal ljudstvo n.t vsej poti. —- Na vratih stolne cerkve so ga pričaKO-vali zastopniki civilnih in vojaških oblastij, na čelu jim cesarski namestnik grof Gncss, ki je došei z dvema drugima uradnikoma iz Tista. — Vsi op v cerkev je bil modro omejen. r Nn lo so se vršile obredne slavno.-.!i, katerih ne bomo opisovali. Po nagovoru prosta Jordana in obširnejem odgovovu uadškofo-vem (v lati n s k e m j e z i k u) je daroval svečano sv. mašo. - petja in orkestra mi koru gotovo ni nikdo občudoval, kajti lajšanja po starem laškem vku.su imamo vsi že polne želodce, toliko bolj, akn je tudi izvršitev pod vsako kritiko slaba!
Popoldne je. bil pii nadškofu slavnostni obed, katerega so se inl«-l<v.ili poglovitejši zastopnikih milnih in vojaških ohlostuij. --Na dvorišču je svir.ila me si na godba, katera je izuenadila visoko gospodu v I. nadstropju iu vse poslušajoče občinstvo /. uprav škandaloznim — i no seveda! ¦-- „s 1 u-č it je m". V I. nadslr. je bila gotovo kaka n a p i t n i c a - in godba je zasidrala c. e-s nr s k o pose m; t o d a up r a v p v i t ji k t i h -- „i n i: o s ;>. r j.». A v s t r i j o" j e nt ki g o d e v. t a k 6 š k a n d a I o z u o z a c v ' I i J. d a j e z a o r i I v ti i e s str a-h o v i t i o s I o v k i r i g. Sledila je velikanska osuplost. - Toda to je bi! le nesrečen „slučaj" in reč ostane pozabljena. Zabeležili smo jo le mi. da si jo vsakdo tolmači — po svoje! Zanimivo je pa vendarle, da toli slavljena goriška mestna godba, ki nas stani.1 tiliOO gld. na leto, no zna zasvirati uili cesarska himne brez škandaloznega ..slučaja'" ! No, z.iito zna pa boljo .J.asse pur obe i eanli e subi !"k
In s tem zaključujemo svoje kr.dko po-ročilce o teh slavnostih.
Goriška nadškolija. Papež Pij VIII. je povzdignil goriško školijo i\iw 17. julija 18:10. v ilirsko metropoli jo. ali nadškof Bolan! (\ValSand) je vlada! še' d.) polovice I. 1 S:$I. kol navaden škof. Dne 2<>. junija ouego leta so bile svef-o.no-.ti zaradi povzdig.uija goriško cerkve v metropoliško. S cesarsko odločbo z dno IS maja \K\:,. so zadobili goriški nadškofje knežji naslov nt čin.
Prvi italijanski vspoh o prihodu presvetlega, km za iu nadškofa. — Nekdo nam piše:— »Ko so .Ronzingerjevi" vo/.ovi z;i mobilje pripeljali pr. teden v sredo dnpnidoe pohištvo novega vladike in so ustavili p:vd njegovo palačo, so bili obrnjeni tako. da jo ostal slovenski napis onih voz skrit proti pali či. Ker je tam prehud jako tesen, ga jo mogel opaziti io oni. ki jo vede!, da ima g. Riinziuger ludi slovenski napis, ali pa, ki ga je nalašč iskal. Iu takih jo bilo od italijanskih zijal dosti, ki so si veselo govorili: «»na intonfo il ščavp že n-šta da dietroa (tako italijanščino govore goriški Lahi!) — Naši višji poroko, da je to le slučaj, ali z dobro poučene strani nam zatrjujejo, da «s!učajev» ni: ali pa poreko, da je to lo malenkost, in vendar Slovencem ne privoščijo niti take «malenkosti i, kakor so javni slov.: -ki nadpisi. To niso malenkosti, to niso slučaji, nogo doslednost v zanikanju slovanskega življa v obližju Italijanov in Nemcev*.
Grofica Lantliier! a Parntico rojena Furlani, soproga vipavskega in rihemberškega grofa, je umrla nocoj po noči v 53. letu svoje starosti. Mir njeni duši!
Vipavska železnica. — Te  dni  sta
| poslala gospoda Alfred grof Goronini in dr. Gregorčič vsem interesentom Vipavske železnice po en iztis potrjenih pravil tega delniškega društva z opombo, da ustanovni občni zbor tega društva, na katerem se bo volil upravni svet za tri leta, bo v četrtek i 16. junija t. 1. ib 10 uri predpoldne na Du-I naju, 1., Frehr.g Št. 8, IL nadstropje. Usta-
novnega občnega zbora se sme udeležiti osebno ali po pooblaščencu vsakdo, ki je vplačal katero delnico; aktivno in pasivno volilno pravico ima pa le tisti, ki je vplačal ali ki zastopa najmanj pet delnic v skupnem znesku 500 gld. Ako se kateri interesentov no misli ali ne' more udeležili ustanovnega zbora, naj podpiše ob enem doposlano mu pooblastilo. Za občine naj podpišejo župani aii njih namestniki ter dva starašini in pritisne naj se občinski pečat, opekarni v Biljah in v Renčali pa tako, kakor zahtevajo za veljavnost pooblastila njih pravila ali kakor na-       j vadno podpisuje tvrdka. Pri zasebnikih mo-       | rata podpisati dve priči.                                      {
Deputaolja  iz  Ccrkna.  — V četrtek       i so  došli  iz   Cerkna   gg.  župan  T u š a r   in podžupana Ravnikar  in  Kos m a č,  da so   izročili   diplome   častnega  občanstva   gg. poslancem dr. (J r e g o r č i č u, grofu Alfredu Goroniniju   in  dr.  T u m i,   priporočivši       | jim želje it) potrebo cerkljanskega prebivalstva.       j Gospodje poslanci so ljubeznivo sprejeli dc-putacijo   in   obljubili,   podpirali   Gerkljane v       j vseh   prizadevanjih   za   zboljšanje gospodarskega .-datlja v liimošujih krajih,                           i
Diplomi so lični, izvirno delo domačih
r o k. Naslikal jih jo C e r k I j a u - s a m o u k,       J
ki je dovrši! le tauiošnjo dvorazreduo ljudsko       I šolo.   Kompozicija   je kaj   izvirna   in za vsakega poslanci primerno iiiiii-ljeua.   Na   vseh treh   je   videli   cerkljansko   cerkev  z bližnjo okolico.   Na Gregorčičevi   genij   miru   drži v
roki goriški grb, zdolaj je znak mašuišlva.       i Na Gorouinijovi udari takoj v oči ua vrhu krasni »¦ r b grofov, zdolaj pa sta goriški grb in poljedelski simbol. Na levi jo »kranjski Janez" s ko<o, na dosiii po Kranjica s srpom, oba   v lepi   narodni   noši.          Dr.   Tuuiova
diploma označuje skrb posebno za gospo-       | darski napredek naroda iu okraski kažejo
z raznih oblik začetnico T (Turna).    --   Tudi       [
okvirji   so kaj izvirno in k.asno delo doma-      t
čega rezbarja.  Diplomi so stali veliko truda!       | Gasi  Gerkljauoni!        V Gorici   so   bili   raz-
slailjeui pri Jereliču in Korenu.   Ž d,   da   le       f en dan!
NitM! „slovenske*' sixlul.fi*.         Tako       j
se te dni govori  po Gorici; Pretekli leden  je       I
imela  v Gorici iz Prvačine neka žena prizivuo      |
obravnavo pri okrožnem sodišču. Proti zaporu       |
7 dnij.   kateri   se   jej   je določil   na   goriški       S okrajni srnini ji,   je vložila priziv.  Povabljena
je bila dne JI. t. m., t. j.   preteklo   soboto,       i
v Gorico na okrožno sndnijo. Žena ni vedela       S
kam, ter je prišla v Gorico na okrajno sod-       j
nijo.  Pokazala je tam svoje vabilo k obrav-       f
iiiivi nekemu laškemu   sndnijskemu urad-       j
nikn.   Iu kaj  je storil ta? Vsebino poziva   ni       j
razume!, torej   jo ženo   od vedel  — v zapor.       ]
Tisti   čas,   ko   jo   sedela   uboga   slo-       : v e n s k a   ž f u a   v z :• p o r u,   se jo   vršila
proti njej obravnava,   kalen.'   izid   nam sicer      j
ni znan.   1'radniki   na okrajni sodniji   so   so      i'
v svoji velikodunosti potrudili v toku dneva,      j
napotili s»« na dolnjo pol iz Križno ulice do      r okrožno <odnijo, da so tam vprašali, ali ima
biti zaprla  ona ženo   7 ali 21  dnij.   Tam so      t jim menda po svoje reč razjasnili,   tako,   da
so končno ženo izpustili  iz zapora potom, ko      }
je tičala  vsled uraduikovoga nepoznanja  -lo-      t
venščine neopravičeno v njem celih osem ur.      I
Tako   postopajo   na   naši   okrajni   sodniji   s      I
slovenskimi  ljudmi !                                             I
Potem  pa še  vpije naš zloglasni   „Cor-      I
riere". da so pretur.i sloveui oziroma hrvati.      I
Kaka ironija!   Da   vso   stvar   točneje   našli-      1
kaiuo,  prosimo, da se   zglasi   pri   uredništvu      1
li-ta ženica i/. Prvačiue.                                     I
,Prim. List" (ti soriški tršo vel.            I
Name-do,   tla   bi   bil poprovi! krivico, katero      I
je  napravil, je  napisal   ,Soči* v odgovor lo-Ie       1
fdipiko:                                                               t
«Skrajno   razžaljivo za našo trgovce pa      I
je pni tlel njenega odgoiora. Menili smo, da      I
beremo   prevedeni   »Gomore*.   To   pa mora      I
res inazati  našo nasprotnike, ako ono glasilo,      1
ki   si   prisvaja   malenkostno   zaslugo,   da   jo     1
vzbudilo ii.iioduo trgovsrvo v (»orici, slovenske     m
trgovce šodai ubija -- s papirjem. Ako tako      »
p;saro;)jo no kompromitujo nas trgovski stan,      i
(Kje je pravilnost  v slovenščini?  —  Uredil.)     E
mu no jemlje veljavo in za-1 panja  — potom     I
ne   vemo,   kaj   naj   mu   še škoduje. Zato je     f
popolnoma opravičena razburjenost mod   tr-     I
govci,  ki  se   čutijo   žaljeno   po   tako nizkem     f'
pisarenju. Za tako   pisavo gre »Soča"   lahko     L
v Gorrierovo uredništvo po zahvalo«.                 |
Na lo odgovarjamo, da nam nt mnogo      |
mori   za   r ,i z b u r j o n o s t,  ki p  baje na-     I
stola med trgovci... Ako jo kdo razburjen,     r
je to le dokaz, da so ga v živo zadele     k,
n a š o b o s e d o, d a se čut i z a d e t e g a.     f!
To  je   pa   dobro  znamenje,   ker  spoznanje     fr
samega sobo je prvi korak k poboljšanju. Mi     F:
bi zategado! prav rodi videli tisto, k i s o —      ;
razburjeni,  ker   ,Soča" se take razbu-      ;
rjenosti ne plaši, kajti moralo bi davno  po-      I
giniti, ako bi bila količkaj navezana  na nji-     L
liovo prijaznost...                                             B
V pomirjenje   »P. L." naj povemo, da      ¦
naš   članek  o   neke   vrste   trgovcih      I
(torej ne o slov. trgovcih sploh!) je zbudil      f
v  vseh  naših  krogih le  odobravanje, saj je      I
govoril ono  islo, kar so si  mnogi rodoljubi      I
vsak dan ponavljali. Trgovski stan   nič      1
ne trpi. ako ludi javno govorimo o tistih, ki      1
so zalezli vanj, kakor ubogi Pilatuž v »Gredo".      I
Šibanje senčnih stranij bo stvari le kori-      1
stilo, ker naše trgovstvo je treba postaviti na      1
pošteno in zares trgovsko podlago. Treba      1
se bo zavarovati proti usiljivcem, ki o trgo-      i
vini ne razumejo prav nič, ne znajo niti pi-      1
sati, imajo par =>!otakov v žepu, pa  hajd na      I
velikega konja — »narodnega trgovca v Gorici"", češ: Slovenci me bodo morali podpirati! Ako borno dopuščali tako zlorabo narodnega imena in našega lepega gesla »Svoji k svojim", potem se pred svetom gotovo le osmešimo in doživimo še več takih slučajev, kakoršen je oni, ob katerem je doživel »P. L." toli grdo biamažo. — »Soča" bo že še govorila, ker je malo briga »razburjenost"   nekaternikov,  to   pa   stori   radi
Grintavec, Triglav, Soča. Plužno, Podbela, Borjana, Sužid, poicg Karfreit tudi »Kobarid" in nič več «Caporetto», Kamno, Volarje, poleg Tolmein tudi «Tomin», Podmelec, Srednja, Gepovan, Zapotok, Anhovo, Zgonik. Opčina (prav za prav bi moralo bili „Opčine") itd. Torej vendar le lep napredek, ki se opaža po onih krajih, kjer so hodili zavedni duhovniki in učitelji vojaškemu risarju na roko. Mnogo se bo dalo še popraviti, ker se
dobrega imena-naše trgovine  in- radi ••pošle-^ vojaške  karte večkrat. ,j;e^nbuIuie.io",  t, j.
popravljajo in popolnujejaKUor hoče torej
nih trgovcev, katerim nevedne ž i (katere ima »Soča" v mislih) le kredit jemljejo. To na znanje „P. L." in onim, ki so že zdaj razburjeni! Kaj šele bo, ko bomo kaj več govorili, ko bomo le javen tolmač več glasnejših pritužb — odjemalcev ? ,   __^
Neumestna polemika. — »Primorski List" je izšel v petek z okrašeno prvo stranjo in slavnostnim člankom povodom dohoda novega nadškofa. To se je duhovskemu listu tudi spodobilo in ta korak le hvalimo. — Grajati pa moramo v slavnostne m članku b r e z t a k t n o polemiko z osebami, ki sicer niso imenovane, a si jih lahko mislimo. — „P. L." piše: „Slišali smo celo glasove..., da se nekateri že pripravljajo na boj ali odpor proti knozu-nadškofu". In po nekaterih stavkih o delu in razbitih močeh dostavlja, da tak boj proti nadškofu bi imel pogubno posledice. ,.oui pa, če se bodo Vanj zaletavali, ši bodo glave pobili" itd. itd.
„Soča" sicer ni med tistimi, ki sliši travo rasli, toliko pa more zatrditi, da d a-11 e s o boju in odporu proti nadškofu n i niti govora. Največja nespamet je govorili o boju in odporu proti nadškofu kot take m u. Nadškofa vendar moramo imeli. Kako bo novi nadškof izvrševal svoj vzvišeni poklic kot najvišji cerkveni dostojanstvenik, za to bo odgovoren svoji vesti in onim, ki so še nad njim. („Prim. List*' naj se ne pohujšuje, da besedic Ga, Mu, On, Vanj itd. ne pišemo z vt!iko začetno črko!) Kako se bo pa obnašal drugače, kako v rečeh, ki ne spadajo v strogo cerkveno področje, tega pač še nikdo ne ve, zalo bi bilo naravnost smešno, pripravljati se danes na kak odpor proti njemu.
Nekaj je pa vendar pomena v besedah „P. L.", ali to se umeje samo po sebi in ni treba govoriti v slavnostnem članku! Ako bo novi nadškof posegal v naše poliliško, narodno tu socij.dito življenje tako, da mnogi ne bomo ž njim enakih inislij, tedaj gotovo nalili na odpor, to je gotovo kakor amen v (ičenašu, pa govoriti danes tega ni treba niti „[». L." — Mi upamo, da ne pride do takih nasprotij, ker s-o vedno le v škodo, ali grozili že danes in v slavnostnem članku z „v a z biti m i g l a v a m i", je skrajno bi <•/,-taktno,   času   in namenu neprimerno.         V
deželi smo imeli že mnogo razporov, o ka-koršnih namiguje „P. L.u, tako hudih, da si hujših skoro ne moremo mislili, - a mi vidimo, (a imamo hvala Bogu ! — še vsi glave cele! So pač postale že tako trdo, tla ^e ne razbijejo tako kmalu! - To brez ovinkov gospodom, katerim tiče!
Upamo pa, da s temi besedami nismo uiti od daleč česa zagrešili v dolžni spošt-Ijivosti do novodošlega nadškofa in kneza. Odgovoriti pa smo morali, da smo zavrnili brezlaktnost „P. L." v prave meje. Upamo naposled celo to, da nam ne zameri niti ..P. L.*4, ker naše govorjenje je sicer jasno, če hočete tudi odločno, pa je lojalno in ima j a s n o o z n a č e n p r a v e e.
Naglica nikoli nI prida. — Zadnji »P r i m. List" nam je odgovoril, da nima še „nalančnejih informacij" o onem slov. trgovcu, katerega je vrgla znana velika Ivrdka „na cesto"' itd. — Urednika, ko prihajata i? Št. Petra in Solkana v Gorico, gresta vedno mimo velike tvrdke, katero je ,,P. L.,v tako ljubeznivo obrcal, in stalo bi ju le m i n u t o časa, pa bi dobila „natančne informacije". Z ozirom na veliko krivico, katero sta naredila, bi se bila morala takoj toliko potruditi, ker drugače ne moremo verjeti v čisto vest .. .
„I*aeenje krajevnih Imen". — Sprejmite k temu poglavju („Soča* štev. 3-3.) še naslednje beležke. Bes je, da so tuji uradniki n a meno m a pačili, ali vsaj prestavljali \ slovenska krajevna imena in jim dajali kolikor 1 snogoče nemško ali pa italijansko obliko, samo da bi o Slovencih ne bilo nič javnih dokumentov in da bi širni svet za nje ne izveiel. To se ni godilo le na Goriškem, nego še v veliko večji meri na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, da molčim o Beneški Sloveniji. Toda to pačenje je bilo nekdaj še mnogo slrahovilejše. V «racijonarju» (računih o zemljiških dohodkih) goriških grofov iz leta 130S. citamo, n. pr. Czelkon (Solkan*, Supp an der Levten (Ajba), ze Als in der Kanngei /Avfte v Kanalu), Videlsdorf (Bilje), Hasendorf <N«»gared), Kestenholz (Kostanjevica), Chrot-tenhulben Žabje; (hulbe pomeni v srednji nemščini »lokev«) itd.
Sedaj je to vendar Že vse drugače in Cc bi bil gosp. dopisnik vzel v roke »neslo Artarine generalne karte, ki se leto za letom "spremenjeno ponatiskuje in le novo pre-barvuje, n. pr. novo »generalno« (splošno) karto v merilu 1,200.000 (vsak centimeter na karti pomeni dva kilometra v naravi), izdelano v vojaško-zemljepisnem zavodu na Dunaju, bi imel pred seboj ne le krasno natisnjeno, a»ipak tudi natančno in popolnoma zanesljivo k»r!o. Imena na njej res še niso čisto slovenska, vendar nahajaš  na njej  le pisave:
imeti dobro karto, naj ne sega po Artarinih ponatiskovinah, nego po vojaški generalni, ali pa tudi špeejalni (1,75.000) karti. Od prve imamo že izdajo iz I. 181)7. List »Triesl" ob-sego vso Furlanijo na vzhodni strani Tilmenta In skoro vso Goriško; stane pa le 00 kr. S. R. V znamenju laži in sleparstra. •— V furlanskem Pierisu so ustanovili Legino podružnico. Predsednik prvega zborovanja je tudi porabil staro laž, da «il messere pan-slavista* je dejal: <4n Slovani ne bomo mirovali, dokler ne dospemo do jadranske obali, brodeči v furlanski krvi*. — Te besede so debela laž, kar smo že večkrat povedali. Ali nekim ljudem treba laži, ker drugače ne morejo živeti! Dober lek !
Bergova iiieiiažerljn na Živinskem trgu je vredna, da si jo ogleda vsakdo, kdor se zanima za tako reč. Vidimo lam leve, tigre, panterje, jagnjarje, medvede, leoparde, hijeno, lamo, cebro, slona, kače itd. Kroti-telji in krolileijiee nastopajo meti levi, tigri iu leopardi ter zbujajo splošno prizua!,,e. Najrajše pa glodajo sioua, ki je pravi velikan, a kaj gibčen, kar pokaže, kadar so postavlja na prednji ali zadnji nogi; občo ve-selost pa vzbudi, ko igra na lajni po sekiricah in ko ima očala na nosu.
Kaj poučljiva je menažerija za mladino, katera si želi videti od blizu vse one živali, ki jo zanimajo iz knjig. Menažeriji odide pojulraujem iz Gorice, zato se mora podvizali, kdor jo hoče še videti.
• Tolminska posojilnica in hranilnica' je podarila »Šolskemu domu* 100 gld„ «Slogiiiim» zavodom 50 gld., «Alojzijovišču» oO gld. in tolminski požarni hrambi 58 gld. (z ozirom na to, da daje občina posojilnici prostore brezplačno). - Veselimo se, da la mlada posojilnica more že zdaj delili tolike podpore! Naj bi delovala iu napredovala enako (udi v prihodnje, in v 20 letih ho denaren '/uvod, ki bo okraju v neprecenljivo korist.
V Sežani je bil izvoljen dne 15. t. m. županom tamošnji posestnik gospod Ivan Henčelj s 14 proti II glasom. Po naznanilu izida volitve ji; zavladalo v Sežani splošno veselje. Na mnogo let!
I/. Solkana. — Žena nekega Solkanca, ki ima v starašinslvu jeduo prvih mest, kupuje, menda <?za nalašč* v Gorici vse pri Lahih. Karali je ne smemo, ker drugače nam list zaplenijo, torej pohvalimo jo. Le tako naprej, vrla ženica!   —   «Zaveden» Solkan,   kako   si
zaspan .....
Iz Ajhe smo dobili poročilo, da so se lam v «malih Benetkah» (kakor dopisnik imenuje Ajbo) vršile občinske volitve 3 tedne, skončale so se pa 14. t. m. Dopisnik pravi med drugim: Nad ljudstvo je prišla nesreča. Prišli sta dve živali, petelin, kokošji gospodar, in pa kokošji krepelj, ki je začel petelina pod perutmi grizli. Vsled tega je petelin spJapotal, ljudstvo se je splašilo, da ni vedelo, kaj bi volilo. Namen je imelo voliti jelovega moža, ki dobro govorili ne zna". Tako pravi dopisnik.
S Srednjega smo dobili dopis, kateri odgovarja dopisu v št. 37. Dopisnik pravi, da ni res, da bi bili darovali za zvonove vsi oni, ki so lam navedeni ter dostavlja, da je na Srednjem nekaj ljudij, ki niso zadovoljni z nobeno rečjo. Sedaj se spodtikajo nad zvonovi ler delajo tako sitnosti vikarju, katerega bi menda zopet radi strani splavili. Kadar nimajo vikarja, hodijo neprestano prosit v Gorico, naj ga jim dajo; kadar ga pa imajo, ne vedo, kaj bi ž njim počeli, da ga spravijo strani.
(Opomba uredništva: To priobčujemo v odgovor gori naznanjenemu dopisu v št. 37. z dostavkom. da o tej reči, ako bi <:ošel še kak dopis, ne priobčimo ničesar več, ker naš list nima prostora za nepotrebne prepire in «odgovore*).
Popotnikom v Trst. — Velikokrat se prigodi, da pridejo naši ljudje v Trst le za nekaj ur, a ne vedo, kje bi odložili svojo ročno prtljago (kovčeke, obleko itd.). — Tem priporočamo, naj shranijo blago prt našem rojaku, kavarnaju g. Ant. Š o r 1 i j u, »kavama C o m m e r c i o» nasproti velike vojašnice na desnem začetku ulice Ca-serma. — Tam je zbirališče tržaških Slovencev in drugih,  ki prihajajo  po opravkih  v Trst.
Radodarni doneski.
Za s Slogo":
Prejelo upravništvo: Dva debeluha R-f-H na tehuici pri Jeretiču 2 kroni; slednji, ki je imel čast ju tehtati, dodal še 1 krono. — Častili gosp. kurat I v a n č i č iz Srpenice poslal po položnici društva 12 gld., katere so vplačali po 50 kr. uclnine: And. Beiginc, poštar (za zavode 50 kr.); Ivan Trebše, učitelj (za zavode 50 kr,); Ivan Krajnik, nadu-čilelj, Ignac Uršič, košarski učitelj; Andr. Žagar, Žaga 25, Alojzij Žagar, župan,  Žaga,
(za zavode 50 kr.), Ferd. Sekelj, Žaga 54, Ant. Rot, Žaga tajnik, Andr. Žagar, krtačar, Andr. Strgulc, Bovec, Mar. Žagar, Žaga 12, Andr, Žagar, Žaga 12, Izidor Ostan, Srp. trgov., Mih. Muznik, Srp. trgov., Fr. Logar, Srp. župan, Iv. Rot, Srp. star., M. Ivančič kurat (za zavode 2 gld.)
Za »Šolski dom":
Jurij Mose, trgovec v Gorici na usla-novnino zopet 10 gld. — Janko Vukasovič-Stibiel, kr. srbski podpolkovnik v Zajcaru v Srbiji, poslal slovenskima graničarima na da-lekem zapadu Jugoslavije z vsklikom »Živili!" 21 fankov, ali gld. 10-04. — Alfonz Poljšak, vikar v Št. Tomažu 10 gld. — Vugov zamorec pri Sv. Luciji požrl 8 gld. — Anton Krušič v Gorici 2 gld. — Vinko Vetrih v Bolcanu 1 gld. — A. J. nabral pri dražbi tolminskih fotografij gld. 4i3, k temu dodali tolminski krokarji 1 gld. — Jurij Mose namesto vstopnine pri štandrežki veselici 1 gld.
—  Zgubljena stava 20 kr. — Karol Blažko ostanek prepiačane naročnine 1 gld. — Zamorec pri Šolarju v Biljah požrl gld. 2-34, pri R. Žniderčiču v Renčali pa gld. 4i0. ~-
—  Skupaj 54*81.
Društvene vesti.
Kr nateljstvo   trg.   obrt.   zadruge
naznanja svojim zadružnikom, da bode pisarna dne 20. in 30. t. m. zaprla vsled visokih binkoštnih praznikov.
Sokolovega Izleta v Vrtojbo dne 5. junija se udeleži tudi ..Slovenska Čitalnica" v Gorici.
Kolesarsko društvo »Gorica" naznanja svojim p, n. članom, tla je dovoljen prehod v Italijo z odlokom avstr. poslaništva v lliinu. št. 1488 z dne Ki. maja 1808.       Odbor.
„HraIno društvo" na Gradišču priredi dne 30. maja t. 1. svojo društveno veselico' s sledečim vsporedom: 1. Govor (pozdrav) predsednikov; 2. Pelje: »Domovini", poje možki zbor; 3. Godba: »Žuželinka kuka"; 4. Petje: »Vesela družba", poje možki zdor; 5. Godba: »Lepa naša domovina" ; 0. Pelje: »Pozdrav Milki", poje možki zbor: 7. Godba: »Bože živi"; 8. Ples. Od 5. do . 0. ure zvečer p r v a vstopnina ; od 1). do ' 10 ure počitek; od 10. do 3. uro popolnočt bode il r u g a vstopnina. S pričelkom druge vstopnine spuščali se bodo umetni ognji. Pričelek ob 4. uri popoldne. K obili udeležbi uljuduo vabi                                   Odbor.
Dodatek: V slučaju slabega vremena   se veselica odloži   mi   nedoločen   čas.
naložene s premogom, proti Antilom, Meksiki, južni in srednji Ameriki, brez posebnega dovoljenja višjega urada.
Španci imajo že novo ministerstvo pod' dosedanjim predsednikom Sagasto.
Brodovje admirala G e r v e r a je srečno dospelo v Santiago de Cuba, kar je vzbudilo splošno radost po vsem otoku; španske mornarje so pozdravljali povsod najživahueje. Pričakovali so na otoku, da ameriške ladje prenehajo z blokado ter pojdejo naproti španskemu brodovju. To pa se -ni zgodilo, kar smatrajo tako, da so se ameriške ladje hotele izogniti španskemu brodovju.
V zadnji bitki pri C i e n f u e g o s je bilo ubitih baje 300 Špancev in več sto ranjenih. Temu ameriškemu poročilu pa ni povsem verjeti; sodijo, da je jpretirano.
Španska eskadra pod poveljstvom admirala G e r v e r a je baje že os« a vila Santiago de Guba. Na Kubi so ustaši neki se izrekli, da stopijo na stran Španije proti Ameri-kancem.
O admiralu Dewcy-u, ki je sijajno premagal špansko brodovje pri M a n i 1 i, govori današnji dan ves svet. Posebno seveda so ponosni nanj Amerikanci ter ga slave ob vsaki priliki. Da je pa zmagal tako sijajno nad Španci, temu je vzrok baje nenavadno veliko sovraštvo, katero goji do njih; to sovraštvo ga je pripravilo do tega, da je' napel vse svoje moči ter navdušil vojake do skrajne hrabrosti, vsled česar je bila zmaga velikanska. Sovraštvo pa izvira od todi, ker je bil De\vey svoje čase zaljubljen v jodno prvih ne\vyorških krasotic; ona ni marala zd-nj, temveč se je zaljubila v nekega Španca na lamoštijem konzulatu. Dowey-u se ni posrečilo na noben način, pridobiti krasotico za-se; ostala je zvesta Špancu, čeprav stariši niso bili zadovoljni. Končno jo Španec postal minister v Meksiki ter se oženil s krasno Američanko. l)ewey radi tega baje sovraži Špance nad vse.
Se non č vero, e bon trovalo! Oasopls mi žepnih robcih. — V Madridu na Španjskem izhaja Šaljiv časopis, ki ni liskan na papirju, temveč na žepnih robcih. Ko se prečila berilo, se more robec oprati iu potem jo še za raba.
Razgled po svetu.
Držav nI zbor je sklican na dan 1. j u n i j a. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o jezikovnih predlogih.
Npansko-anieriška vojna. —- Španska ladja „Monserrul", ki je odplula iz Gien-fuegos-a (1. t. m., se je prikazala kar nenadoma 20. i. m. v pristanišču mesta Gornua v pokrajini jednakega imena, katera meji južno na pokrajino Pontevedra, vzhodno na pokrajino Sugo, drugače na Aliansko morje. Nebroj ljudstva se je zbralo ob morju ter veselo pozdravljalo poveljnika iu moštvo. Poveljnik pričaku:e lam novih odredeb, ali odpluje v T e r r o 1 ali v K a d i k s, da se oboroži ler preskrbi z vsem potrebnim. Na polu se omenjeni ladji ni pripetilo nič. Ker je pa plula s hitrostjo 18 milj, slutijo, da pomeni to posebno važnost.
S Ilavane poročajo, da je prišlo v ohližje pristanišča več ameriških ladij; 2 sta streljali v pristanišče mesta G u a n t a n a m o, a nista napravili nikake škode. Imeli pa sla špansko zastavo, da bi posadko premolili, a Španci so pravočasno spoznali nakano Ame-rikancev.
Špancem se je posrečilo v pokrajinah 11 a v a n e in Mata n z a s tolpe uslašev premagati; več. uslašev je bilo mrtvih.
Španci nameravajo v slučaju, da uničijo Amerikanci kabel na Kubi, uničiti kabel pri G a 1 v e s t o n-u, ki je v zvezi s kablji tihega morja.
Kakih 5 milj od C i c k a m a n g e je zadel vlak, ki je peljal L Missouri - pešpolk i/. G h a 11 a n o v g e na osebni vlak; mrtvih je 5 vojakov in več ranjenih.
V španskem sonalu se pritožujejo, da postopajo Amerikanci proti določbam mednarodnega prava.
Ker se nahaja špansko brodovje v bližini Amerike r.a morju, so dobili carinski uradi nalog, ne pustiti, da bi od plule   ladje.
po
Nadhlskup dr. Stiullcr je poslal županu II r i b a r j u naslednjo brzojavko: »Sarajevo, 20. maja. U čas, kad našim biserom J e g 1 i č o m rešile krunu Slovenijo, kličem u ime sve nadbiskupije vrhbosanske: bilo usloličenje Jogiiccvo na korist i procvat crkve i slovenskoga naroda!" Župan II r i b a r odgovoril je brzojavno: „Biela Ljubljana najsrdačnije dočeka učenog i mudrog sina slovenskoga naroda, od kojeg izčekiva, da če biti apostol mira i ljuba vi u korisl crkvi i na sreču naroda".
Za Prešernov spomenik, je daroval g. Fran K a 1 i s t e r, veleposestnik v Trstu, svoto 200 gld. On je prvi, ki se je oglasil z znatnejšim zneskom. Pričakovali je, da dobi naslednikov. Gotovo pa se odzove s prispevki cela slovenska domovina, vsaka pokrajina po svojih močeh, da se postavi ob stoletnici Prešernu v Ljubljani spomenik.
Že zopet ljubljanski magistrat! — Pod številko 05352 je poslal ljubljanski magistrat, oziroma Ivrdka Schelhammer iu Schal-lera pod naslovom ljubljanskega magistrata, v Gorico pismo, v kalerem so bile srečke. Napis samo nemški: »Magistrat der Landes-hauptstadl Laibach*. An den wolgebornen Ilerrn Dr. Al. Raf. Rojic, Arzt in Gorz. Gosp. doktor in deželni poslanec Rojic pa je zavrnil pošiljatav z opazko, da je ne sprejme, ker je napis samo nemški.
Cilali smo sicer izjavo ljubljanskega magistrata po časnikih, da je pri odpošiljanju srečk prizadet le toliko, da da zavitke s svojo firmo ter da ima vse drugo v oskrbi tvrdka Schelhammer & Sehattcra. Prav, ali ne-umevno je nam, kako more ljubljanski magistrat prepuščati omenjani tvrdki, da pod njegovim imenom pošilja Slovencem nemške pošiljatve. Vedno in vedno čujemo take pritožbe, katere so opravičene in naravnost nedopustno je, da se Slovenci na Goriškem prezirajo ter žalijo v narodnostem čutu, ker dobivajo iz središča Slovenije nemška pisma pod imenom ljubljanskega magistrata. In pri dvojezičnih napisih na ovitkih tiči slovenščina — na drugem mestu. Tako postopanje je brezobzirno, Slovenci se jeze, Lahi pa se nam rogajo.
Da,   da,  sedaj umejemo še bolj,  kako
©©©©©©e©©©®©©©©©©©©©©©
g          Radi preseljenja se prodaja
-.                                              do 26. t. m.
I razno pohištvo na drobno
§                     in jeden glasovir.                     ^
^   Več : trg Sv. Antona št. 2 (Palazzo Strassoldo) I. nadštr.   g
®©©©©©©©©©©©©©©@©®©e©I
prav govori oni dopis iz Ljubljane, kateri smo nedavno priobčili in o katerem smo Culi od mnogih stranij, da je do pičiee resničen!
„SIovcnski Narod*' proti „So«i". — Na d o p i s h Ljubljane v „Soči* je odgovoril »Narod6 od sobote prav po — «Narodovo», in sicer tako-le: ,Soča* v Gorici nas je brez vsacega vzroka zopet napadla. Prej kot ne potrebuje zu se nekaj reklame po Goriškem in zategadel si je naročila iz Ljubljane. dopis, kojega je na to priobčila v svojem listu z dne 13. maja. Dopisu se mora vsak, ki razmere v Ljubljani dobro pozna, smijati, in zategadel jo bojazen BSočinega" vredništva, cto jih dobi sedaj s cepcem po hrbtu, neutemeljena. Na take napade ne bodeino odgovarjali, ker so pre-otročji. Uredništvu .Soče" pa naj je jetLn-krat za vselej povedano, da nam njeni napadi, za koje se toliko brigamo kot za lanski sneg, čisto nič ne škodujejo. Če ji v bodoče ne bodemo več odgovarjali, zgodi se radi tega, ker se nam smili črnilo, in ker v resnici nimamo časa baviti se z listom, ki si šteje v čast, priobčevnti dopise od znanega slovenskega .moža" Š. 3—a v Ljubljani!"
Ponatisnili smo »Narodove* ljubeznivosti doslovno, da bodo videli naši čitaMji, ki «Naroda* ne bero, kakošno tovariše imamo v uredništvu toga prvega slovenskega dnevnika. — Torej dopis smo si mi naročili, in sicer od znanega slovenskega „m o ž a" Š. S—a (!!!), da bi si delali »reklamo*. — Na to odgovarjamo: Dopis nam je došel iz sredine narodnega razumnislva ljubljanskega, od moža v pravem pomenu besede, katerega v srce bole ljubljanske razmere. Mi smo dopis priobčili, ker se nam je zdel stvaren, kar je tudi. — Da dobimo od »Naroda* surovo brco, to smo vedeli naprej. Ako bi se bila sSoča" bala »Narodove* jeze, bi vrgla dopis v koš; a ker smo pokrajinski listi že vajeni takih ljubeznivostij, smo se jim že tako privadili, da bi se le čudom čudili, ko bi videli, da je »Narod" vrgel cepec in kol v kot. — Mi radi privoščimo »Narodu* " ono samozavest, da se rnu je brigati za „Sočo* kakor za lanski sneg, ker vemo, da mu je vse obmejno Slovenstvo zares le deveta briga. Postal je že čisto obskuren ljubljanski list, kateri prevajejo vseskozi čifutski nazori (»Neue Fr. Presse" v slovenščini), — in zalo se o b m e j n i »Slovenci* res še toliko ne zmenimo zanj. kakor za lanski sneg. Zalo nam je tudi čisto vsejedno, kaj in kako piše! — »Naroda* je že jako %m\o na Goriškem in ga bo vedno manj, odkar imamo v Trslu izivsino urejevali dnevnik ^Edinost", ki prinaša vso svetovne novosti pred »Narodom*. Utegne se mu celo pripetiti, da dobi nekega lepega dne vse liste lepo »retour* — in potem bo nas še manj brigalo, kaj mislijo tako strašno samosveslni gospodje v uredništvu »Narodovem*. — V obče pa povemo, da obmejni Slovenci čutimo potrebo pošteno narodnega dnevnika v Ljubljani in že vse mogoče, da si ga tudi — sami ustanovimo. Da "dobimo v Ljubljani in na Kranjskem sploh mnogo odprtih src, o tem smo prepričani. To naš odgovor. — Zdaj je na »Narodu* vrsta, da zgrabi za cepec in udari po ledjih te ali one osebe, katero sluti za temi vrsticami! Le po njem! Udri Blaž!
Ornagora. — Doslej je izhaja! na C e-iiuju edini BG!as Črnogorca" (Tiar xIpnoiupna), ki je bil ^ajedno uradni list črnogorske vlade. Da ima ta list velike težave, da ne more pisati vselej povsem prosfo in brezobzirno po potrebi, je umevno. — Zategadel smo se prav razveselili te dni, dobivši v roke prvo številko novega politiškega tednika BNevesinje" („He nec u im", .mer :sa iio-ihtiikv h Kfi.ii,i:i'i;Ht.i(-r). ki je začel izhajati v N i k š i e u. (Tam se je bila ustanovila pred kratkim nova tiskarna, druga na Črnigori, kar smo svoječasno že sporočili). Urednik listu je gosp. Stevo V. V r č e v i c. Cena za Avstrijo 6 gld. na leto. Izhaja vsako sredo. — V uvodnem članku »Sto mi že-1 i m o" razvija svoj program, iz katerega posnemamo, da se bo boril list pred vsem za srbsko idejo na Balkanu. — Novemu slovanskemu bratu na trdem in nehvaležnem polju narodnega časnikarstva kličemo r Pogumno naprej! Na mnogaja Ijeta!
»I. C. A." „alf itiejnarodiia dopisoval na po vscili svetu razširjena družba" v zabavo, za nabiralce, jezikoslovce, pisatelje, trgovce, častnike, uradnike, nabiralce pisemskih znamk, s kratka za vsakogar, kdor želi duševnega občevanja in zunanjih zvez. Do sedaj 2500 udov, med temi 700 Sio-vanor. — Letnina 3 gld. 00 kr. Izglede in mesečne številke dopošlje na ogled rade volje »Icaea Dunaj I. Rauliensteingasse" 10. Slovanom pa T. Kopač, Dunaj IX. Berggasse 37.
Knjižeirnost.
»O jetiki, siišiei ali de>i*. — Koliko ljudij umrje za to boleznijo! Počasi zaleže v človeško telo, katero petem osuši ter mu odvzame življenje. Povsodi, v vsakem kraju vidiš ljudi, ki umirajo za jetiko; in za to se je tako boje. Radi tega gotovo z veseljem pozdravi naše ljudstvo knjižico g. dr. A. Pogačnika, zdravnika v Gorici, katera je baš izšla. G. dr. Pogačnik, ki je današnji dan že star mož, je v teku let natančno študiral to bolezen in tudi sam je bil dlje časa nevarno bolan na pljučih. Za to še bolj se
je lotil proučevanja sušice in sad tega proučevanja je navedena krjižica. V nemškem jeziku je izdal knjižico pod naslovom »Die Tuberkuiose und Tuberkelbacillen", katero so najlaskavejše priznavali razni stokovnjaški listi in katera je pohvalil tudi znani imenitni vseučiliški profesor dr. Škoda.
Knjižico, ki stane samo 28 kr., prodaja g. Janko L e b a n, nadučitelj v Trebelnem pri Mokronogu na Kranjskem.
Za tamhuraše. — «V Zagrebu pri M i 1 j u t i n u pl. F a r k a š-u, Gumluliceva ulica 6, so izšle nastopne najnovejše parli-lure za tamburice:
1. U s p o m e n e Iz B e č a. V.dcer, cena : 70 kr. ± Ples patu! j a k o. Polka, cena: 30 kr. 3. T e r e z i n v a I c e r, stane 00 kr. 1-. H r v a t s k a č e t v o r k a, cena gld. 1-20 kr. 5. A u k i n a polk a, cena: 30 kr. — Kdor liof-e torej imeli te partituro, noj si jih naroči pod gf.renjim naslovom.
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
KRiessDerjNisMlcil
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč-. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnik cvetlic za vsakovrstne cerkvene* potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)                 tiskarno črk na perilo.                  (P .d.)
t Gorici I
I
»o r.s  k;   V y|ici Morelli 12                    f4
™ so toplo pripomni  Hloveneem v ffi EjK              Gorii'i in z dežele.               ^
J          Čast mi jo javiti, da sem s svojim
j družbenikom-domačinom
otvoril tovarno sode vofle
(Sifonov tn pokalic)
!        na Gorišreku št. 2. pri Vafieku. i                                                                l
1          Nadejam se, da bode naše  si. ob-
einstvo podpiralo zapoeeto domačo obrt-nijo in to tem raje, ker bode postrežba točna, piiaea izborim   po navadni ceni. Odlični m što v a u j eni udaiti Josip Hrovatin, toi to   u                          tovarnar.
V„fc?M-Mt & & & && & & & &,*
«f  Josip S ker t  fj
$|                           pekovski nmjsler                          ^j,
fc|  Za vojašnico st. 5 (viu <a>erma)   ^
$!                        v Gorici                        '%.$
<$  priporoča p. n. občinstvu svojo   pc-  >?$
q$  karno, v kateri izdeluje  vsakovrstno  ;«,.
.L        navadno in najfmejo pecivo.        Z
*l*i".ltSAžbXi6;<e(3Xt J»ci»i't,i.'.r;i,'.t3.'.t'i)!f').,.t rti.r ¦>..< ii-
Id. Pavlin v Gorici
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici st. 11
ter podružnici na Komu slov. 2
prip.....č.i l.i-l.   I.l.i.",-:
Sladkor      kavo -    riž      mast      poper     6vo6e olje      škrob      ječmen       kavino primeso        moko
—   gris      drobne in debelo otrobe      turšico       zob
—   sol -   moko za pitanje — kis   - žveplo      cement
hakreni vitrijci itd.                :'. '-!'»   i!
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debela
tor pristnega čiih>_m in bulc^ti vina.
Je                Krojaški mojster               v
% FRANC CUFER$
fp                     v Gorici                  r'|
if^i  v ulici  sv. Antona štv. 1, $
ih                        izdeluje                             to
A        VSAKOVRSTNE OBLEKE        to
$S   za moške p meri, bodisi fine ali priproste. di
J[                                         —             10 »i-   IS    i
*r    Priporoča se svojim rojakom v Gorici   y
iQp   in na deželi, posebno pa učencem ljud-  d|
^l    sirih in srednjih šol za obila naročila.  J.
veliko zalogo nagrobnih YenceY
vsake vrste, kakor tudi biserni: rož xa cerkev, palm, cwtkov zt nove mase in potoke,  voščenih sveč, kii/me,  čevlje, iio;;o\. irc, rakev (ttu^e) vsake velikosti, ziatili črk i. i. d fcjHir-    Vse   po   nizkih   cenah!!!   ~*1K1A
Op^^^^O^^^I^^
lUs^
Anton Pečenko
Vrtna uli.-a H        GORICA •ti M    lit
pripo
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
ItiMavl...  ii.i iloni   in  i.izi...iii;.i ;... /»¦¦..vini-i n.i v.-.-  kt.ijc   av-lro-o^vi^.'   isson.uliij.-   v   -...lili   o.l  -Vi | Iilro\  naprtj. N« zuli!c\o pi^.Ij.i tu.:: iizoiec. Ceno zmerno. Postrežba poštena.
Ambrož   Furlan
trgovec
z jedilnim blagom
— na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici —
priporoča kavo, tiž,  sladkor,  moko,
žito, otrobe, cement, vse  poljske in
domače pridelke, prodaja tudi kroglje
za igro.
Podružnica je:
v ulici Parcar št. 10 v Podturnu.
Postreže vestno in po zmerni ceni.
^ & * & * * &* & A & *& * A*
Zaloga vsakovrstne moke.
Dobroznaiia gostilna
ANTONA VODOPIVCA
Min1
S prCnOGiŠGi, katem toui pristna boni lit črna
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni.
100 k 300 old. mesečno ffSJSgR ?»se;
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenili drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica jn ni nikaka nevarnost. -- Ponudbe pod Ludvvig Oster-reicher, VHI Deutsche gasse 8 Budapest. 138,10—2
Goriško pivo!
(na Gorižčeku II).
Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro uležsino izvozno, marčno in ule-žano p;vo najboljše kakovosti, dobiva s<»' v sodfkih po V,, Vs, 'U "' '/« H. kakor tudi v posebnih stekle-nicah. Zajiidno naznanjam, da sem v rninolem letu -siojo pivovarno znatno zboljSal in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljše bla^o: Žaic'"'ki hmelj in hanaski jeeiiicn.                                                    (i 20    'J
Proseč p. n. odjemalce, da .se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročaj.) zup.lovljam, naj. točnejso pri»tre?.t)o. Z naj<'<tlli<juejLim sjioštovanjem
«nstar Seliolz,                  Fr. IVanek,
pivovurhki mojster.                                  pivovar.
Jurij Mose v Gorici
trgovec z manufakturnirn (krojnim) blagom
v Raštelu št. 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih sno-vij za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhovnike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga  volnenih  ali  žitnuatili blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da so ne boji tekmovalcev.   102
v  pllei   Morelli  št. 17. v Gorici.
Velika /alojjrt k o 1 1 o v v-i l> vr.il. linkei Knrkii^l v |i!n-ičiih  in  kotli
ruske sL-lcine.**-^--—*^^*B* škropilni.-., pn.li pcnuiospuri, zji-otovljeiie so-liilnosli in lnfin)sli..S|»rei«Miilji'jo so vsakovr-tna ¦ kolliiisko.<.{i-ok(i sp.iilajiii\ulrl.j, kakor tnt\< ilielj, iKokoles   itd.,   m sicer vs.>
mklii
pti 1,'ikšnih (viiiili, da s.- i;e boji lekniov«..,... , I'rosi «i«, /apnniriiti ni ulico ai številko iii*«'. f Za ohil.i  n.inirilii  se  pripurn^a adani                      j
Anton Tukaj, '<"» ^-i1«'.                         kutlarski mojster.
|--..jaiii    -.i   :i:iwianiti M.ivnemu   ob-    ff
.¦¦n-ui. da -,-m zapri .-i v Ti>lu ir^vis.o za    Ss>
N.unr-,1.1 in -!...¦ mula v   ,miil;.,!v.ih    L>
(.„ :. kir. p.> ,«.;ii   u>  «.l   .!')  ^  i..-i|.i.-j ,u    Vi
{.<• /.-•!- zrn. i. i,:wM-»al liom   I.miio   m .vjh..     <"T
l!azp..i.h..l  !...(..   1.I/..H   knioliu-ilnaM    j;»
1.1..J.M   tm)' .luiiv   na   l.f S'.i.t.i,...-o   -lv ui.    c-fc
kikor    -adje.   ,:,l-n,.i\o.  i,l»-   i   .fr.   P.-ral    ?f
Uv. - |.iVih".!iij!-h. i.I.i!;.i vU.Va -U:h|'iJ.'..    [>
d.i/d na i-e.i.   iiii|-l.i.'il.i   m   |i.,-ri..l..v.d   ,1.1-    c'f
ti.-in. prodajo n.i krni-' l.i-fnik.i.                         ,c.>
Tir-owd lM.mtii.il i tiiimniH ,b-|.i|.».    [^
.N,,l-:j..je .... da   ...   ,.,,.  M,.,.j,ki d,-    U?
,..i.li..«,.„MJ..m...II..-«i...s|...;-..v .„,..„, udani    ^
Krinv-t IVjmii.       U
It'i .. l.i                  v ulici S. Francesco stv. 6.     ^
rebr, dr/.. .Met; hiebrno   *.^ eiisi..  K
TI—iT
Tovarna uzornili telovadnih priprav
v Pragi na Srn i ho v u
(Piaha-Smicliov) Vinoliradska ulire ."isto SI0. se priporoča
k popolnemu uzornemu pri reje vanj a
sokolskili in šolskih telovadni*'
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili.
V ta dokaz je na razpolago mnogo pripon..'11" o."ih spriral .lomačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačaj1' se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Jfavadae priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne ^ vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštni!"^ prosto.                                                                     80, F»a     ¦'
Poprave izvrSiije po najnižjih coaoli.