CENA70 din - Leto XXXIX - St. 69 KRANJ, petek, 12. septembra 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^sega ni kriv devizni zakon dvižni zakon res ne daje zadostne nr^°*nske motivacije za povečeva-J*.^viznega priliva, vsega pa ven-2*rie ni kriv, pravi podpredsednik Zem?68^ izvi"šnega sveta Janez stran 3 *ega Najlepše je bilo pri Boštet' Do 50. leta ni videla zdravnika, do 80. je imela še vse zobe. Najlepše ji je bilo, ko je služila pri Boštet' na Gorjušah. stran 4 V dolino nismo hoteli Drugega maja leta 1970 je na Sla-parjevi domačiji v Kokri zagorelo. Danes je domačija kot nova. V hlevu imajo enajst živali, od tega tri krave, da imajo mleko doma. Vablj stran 8 Prezgodaj odrasli Otroci so začeli prihajati drug za drugim. Prva je bila zdaj že 14-letna Marija, potem sta 12-letni dvojčici, zatem 11-letni Štefan, zadnji je 8-le-tni Hajko. • stran 8 |iva vožnja cez drn in strn V Mengšu imajo motoslalom, v Domžalah hitrostne dirke, v Lukovici motokros. V Tunjicah pa so prisluhnili željam mladih: odločili so se za motokros. stran 91 anj, 10. septembra — Ves kranjski šport in še posebej atleti AK Triglav so se obogatili z urejenim atletskim stadio-erarf - nka Mlakarja. Umetna masa na atletski stezi je ZTKO in TKS Kranj stala okoli deset milijard dinarjev. Pri rod * S° P?maSale tudi delovne organizacije občine. Novo prevleko je v torek na triindvajsetem atletskem medna-zla?em miitingu Predal v "Porabo predsednik občine Ivan Torkar. Ob otvoritvi posodobljenega objekta je ZTKO z kali! plaketami "»gradila delovne organizacije in posameznike. Dobili so jih: Iskra-Kibernetika, Iskra-Telemati-KOP- °' Sava' Teksti,indus, Exoterm, Gradbinec, Ljubljanska banka, TBG, Cestno podjetje, Planika, IKOS, ,n Posamezniki: Jože Zmrzlikar, Dušan Prezelj, Peter Gradišar, Tone Kaštivnik, Bogdan Drinovec in Vladimir »odin. (-dh) - Foto: F. Perdan MERKUR kranj Kolajna humanosti Danes popoldne bo na nogometnem igrišču v Puštalu v Škofji Loki nogometna tekma med Zlato selekcijo nekdanjih naših znanih športnikov in reprezentanco naših najboljših smučarjev. Pridružili se jim bodo še nekateri drugi športniki, športni delavci in športni novinarji. Takšne prireditve so le navaden spektakel, priložnosti za povečevanje popularnosti nastopajočih, bo dejal marsikdo. Takšna sodba je v tem primeru zelo enostranska, zelo nepoštena. Ljudje, ki bodo danes popoldne sodelovali na prireditvi v Škofji Loki, dodatne popularnosti ne potrebujejo. Večina jih pozna, večina jih ceni zaradi njihovih preteklih in sedanjih športnih dosežkov. Prireditve, kakršna bo danes popoldne v Škofji Loki, imajo globji pomen. Mogoče je marsikdo že pozabil, da so bili naši športniki prvi, ki so stopali na odre takšnih prireditev najprej zato, da so sebi ustvarili boljše razmere za vadbo in tekmovanja. Bili pa so tudi prvi, ki so brezplačno nastopali na raznih humanitarnih prireditvah, katerih čisti izkupiček so namenjali paraplegikom, gradnji bolnišnic in drugih družbenopomembnih ustanov ter humanitarnim organizacijam in društvom. S tem so dokazovali, da kot vrhunski športniki niso le brezosebni stroji, ampak je v njih veliko človeškega in humanega, česar v družbi nasploh vedno pogosteje zmanjkuje. Današnji nastop slovenskega športnega vrha v Škofji Loki ima še posebno vrednost. Na puštalski stadion vabimo zato, da bi čisti izkupiček od njihovega nastopanja namenili družini njihovega prezgodaj umrlega tovariša in sotek-movalca Jožeta Kuralta. Nagradimo njihovo pobudo z dobrim obiskom. S tem bomo tem fantom pripeli tudi kolajno humanosti. J. Košnjek Bistvena vprašanja še niso rešena Ljubljana — Teze za spremembe zakona o združenem delu še niso zrele za široko javno razpravo, meni slovenska skupščinska komisija za uresničevanje zakona o združenem delu. V tezah še niso razčiščena bistvena vprašanja sedanjega zakona, na ?CS „zaCnei° prireditve na Brniku — Z otvoritvijo zanimive razstave a letališču Brnik danes ob 11. uri se začenjajo zanimive prireditve, ki jih ohinn'18 zveza Jugoslavije v organizaciji Letalske zveze Slovenije prireja 100-letnici rojstva Edvarda Rusjana. Na letališču je vse pripravljeno tu-v' iZ?.Jut"šnjo generalko in za nedeljski letalski miting. Obakrat se bosta e"ki predstavi začeli ob 13.30. Ponagaja lahko le vreme, vendar je napo-le t fa Zt*a^ ug°dna- Obiskovalcem sobotne in nedeljske prireditve morda J tale nasvet: iz Kranja, Mengša in Ljubljane bodo vozili izredni avtobusi avtobusnih postaj. Tako boste imeli še najmanj težav s parkiranjem. — J*. L. - poto. p Perdan ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ki kažejo v praksi največ slabosti. Te nejasnosti se nanašajo predvsem na dohodkovne odnose in na združevanje dela in sredstev, na delitev dohodka in osebnih dohodkov ter na položaj in razmerja med delovnimi organizacijami in temeljnimi organizacijami združenega dela. Zato bodo o ponujenih tezah septembra najprej razpravljali v nekaterih večjih organizacijah združenega dela, šele potem pa bodo šle teze v javno razpravo. _jk Pred srečanjem gorenjskih tekstilcev Prvo proizvodno tekmovanje tekstilcev J^ranJ» 11. september — V soboto, 13. septembra, bo v ranjskem Tekstilindusu prvo delovno-proizvodno eknioyanje slovenskih tekstilcev, 50 delavcev se bo Pomerilo v predenju in tkanju bombaža in volne. Prvo proizvodno-delovno tekmovanje slovenskih tekstilcev se bo pravzaprav začelo že danes, ko se bo-d° v novomeški tovarni Novoteks pomerili v tkanju ^°lne. V Kranju pa se bo začelo jutri ob 8. uri, ko se °odo tekmovalci zbrali v Tekstilindusu in najprej teo- retično preskusili znanje. Ob 10.30 se bo začel praktični del tekmovanja, v predenju in tkanju bombaža v Tekstilindusu, v predenju volne pa v Gorenjski predilnici v Škofji Loki. Popoldne si bodo udeleženci tekmovanja ogledali Kranj, ob 18. uri pa bodo v Tekstilindusu razglasili rezultate tekmovanja, kar bo spremljal priložnostni kulturni program. Prvo proizvodno-delovno tekmovanje slovenskih tekstilcev bo v Kranju teden dni pred srečanjem gorenjskih tekstilnih delavcev in upokojencev, ki se bo v soboto, 20. septembra, ob 10. uri začelo v prostorih Gorenjskega sejma, na srečanju pa bodo počastili 50-letnico velike tekstilne stavke v Kranju. Slinavka nas ogroža Ljubljana — Zvezni komite za kmetijstvo je sprejel ukrepe za preprečitev prenosa slinavke in parkljevke iz Italije v Jugoslavijo. Prepovedal je uvoz iz Italije v Jugoslavijo in tranzit prek našega ozemlja za govedo, ovce, koze in prašiče ter izdelke, surovine in odpadke teh živali. Potnikom iz Italije je prepovedano vnašanje proizvodov in surovin, ki izvirajo iz parkljarjev. Konzerve so izvzete. V obmejnih občinah Koper, Sežana, Nova Gorica, Tolmin in Jesenice je obvezno cepljenje govedi, ovac in koz. _jk T w w • 111 w • Lescam odlični Ankara — Iz Ankare, kjer je svetovno prvenstvo v padalstvu, je prišla v sredo zvečer razveseljiva novica. Naše prvo moštvo, ki ga sestavljajo padalci Lesc Intihar, Mirt, Svetina, Jug in Božič, vodijo po prvi seriji skupinskih skokov na cilj brez kazenske točke. Vsi naši so skočili v čisto ničlo. _jk Grobišče talcev v Begunjah je dobilo novo podobo — Več kot dve leti so si radovljiški borci prizadevali, da bi obnovili spominske kamne talcev na vrtu begunjske graščine, ki jih je zelo zdelal čas. V akciji je poprijela vsa Gorenjska in danes so vsi kamni zbrušeni, na novo so izpisana imena. To veliko in zahtevno delo je to poletje, v dobrih dveh mesecih, opravil Leopold Šajn, kamnosek iz Kranja. Zdaj bo potrebno le redno vzdrževanje. Radovljiški borci prosijo, naj svojci ob spominskih kamnih ne prižigajo sveč. Zanje bodo določena posebna mesta. — Foto: D. Dolenc Odpira novo prodajalno s tekstilom: —• konfekcija — pletenin«* — srajce in bluze — perilo — mondni dodatki Na Jesenicah C. maršala Tita 47/a 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK. 12. SEPTEMBRA 19$ PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Vnema plahni Beograd — Razprave o uresničevanju sklepov 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije so sicer intenzivne, vendar so preveč zožene le na partijske forume na višjih ravneh, med komunisti v osnovnih organizacijah in med ljudmi pa je tega premalo. Še vedno je preveč besedičenja, po osnovnih organizacijah pa preveč čakajo, kaj bodo storili na višjih ravneh. To so med drugim ugotovili na sestanku sekretarja predsedstva CK ZKJ Radoše Gačiča s sekretarji predsedstev CK ZK republik in pokrajin. Večja aktivnost ZK je potrebna tudi zaradi tega, ker se gospodarski položaj poslabšuje in ne zboljšuje, kot je bilo pričakovati. Zato moramo na tem področju hitreje ukrepati. Tradicionalno prijateljstvo Beograd — Z obiska v sosednji Grčiji se je vrnil član predsedstva SFRJ Stane Dolanc, ki je bil v Atenah na zasebnem obisku. Ustvarjalno je bilo Dolančevo srečanje z grškim premierom Papandreujem in grškim zunanjim ministrom Papu-1 j asom. Dolanc in grški premier sta potrdila, da so odnosi med državama resnično dobri, razpravljala pa sta o problemih Balkana, o jedrski razorožitvi in prizadevanjih za prepoved uporabe kemičnega orožja. Govor je bil tudi o mednarodnih dogodkih, ki vplivajo tako na Jugoslavijo kot na Grčijo. Mednarodni sklad ni zadovoljen Beograd — Misija Mednarodnega denarnega sklada IMF je v poročilu svojemu izvršnemu odboru zapisala o jugoslovanskih gospodarskih gibanjih slabšo oceno kot med obiskom v naši državi med 9. in 19. junijem. V poročilu še posebej izraža nezadovoljstvo nad našo denarno posojilno politiko in še zlasti politiko obrestnih mer. Komisija tudi kritizira gibanje cen in devizni sistem ter način razpolaganja z devizami. O tem je delegate odbora zvezne skupščine za ekonomske odnose s tujino seznanil namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije. Določena cena jabolk Ljubljana — Slovenska skupnost za sadje, krompir in vrtnine je sporočila, da bodo po trgovinah jabolka za ozimnico prodajali po 180 dinarjev za kilogram. Prodaja za ozimnico bo trajala od 22. septembra do 11. oktobra. Najkakovostnejših sort, kot na primer jonagold in gloster, za ozimnico ne bodo prodajali. Na plantažah in v sadovnjakih pa bo kilogram jabolk prve kategorije po 140 in druge kategorije po 110 dinarjev. Maloprodajna cena najboljših jabolk v trgovinah pa bo 310 dinarjev za kilogram, malo slabših sort pa 250 dinarjev za kilogram. V nedeljo na Porezen Kranj, septembra — Letni pohod na Porezen, ki ga organizirajo družbenopolitične organizacije in Planinsko društvo Cerkno, Gorenjsko vojno področje, odbor borcev Kosovelove brigade, inženirski bataljon XXXI. divizije in drugi, bo v nedeljo, 14. septembra. Ob 11. uri bo kratka komemoracija pri spomeniku padlim, zatem pa bo otvoritev prenovljenega planinskega doma Andreja Žvana-Borisa. Na Porezen drže poti iz Cerknega, iz Železnikov prek Davče, iz Podbrda.iz Jesenicein s Petrovega brda.Vse poti so označene, dd Loški izvršni svet. o nadzorovanju izplačila osebnih dohodkov Nezaupnica samoupravljanju škofja Loka, 10. septembra — Vodilni delavci v združenem delu so odgovorni, da bodo izplačila osebnih dohodkov konec leta resolucijsko naravnana na višino ustvarjenega dohodka, zato je najnovejši preventivni ukrep republiškega izvršnega sveta nepotreben. Pomeni nezaupnico samoupravljanju, je danes menil loški izvršni svet. Gre za to, da služba družbenega knjigovodstva zavrne izplačilo osebnih dohodkov tistemu kolektivu, ki ima povprečne avgustovske plače višje od julijskih, razen če izvršni svet občine da k povišanju pozitivno mnenje glede na rezultate poslovanja in resolucijsko dovoljena delitvena razmerja. Loški izvršni svet v takem administriranju ne vidi pravega smisla, zlasti ne, ker naj bi odločal o usodi višjih plač brez sodelovanja samoupravnih organov prizadetega kolektiva, brez dobrega poznavanja njegovih samoupravnih aktov, sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in podobno. Izvršni svet je poudaril, da je delavcem treba zaupati, da ne bodo pojedli več dohodka, kot ga lahko. Menil je tudi, da je primerjava povprečnega julijskega in avgustovskega osebnega dohodka zelo ponesrečena, saj so bile julijske plače že samo zaradi kolektivnih dopustov večinoma manjše od avgustovskih. Razen tega na izračun avgustovskih prejemkov marsikje vpliva še neizkoriščena masa iz polletja, sezonski način prodaje izdelkov, ko je dohodek v tretjem in posebej v četrtem trimesečju znatno bogatejši kot v prvi polovici leta in podobno. Izvršni svet je dal pristanek k višjim povprečnim plačam v Odeji, Šešir ju, Iskri Reteče, Iskri Široka potrošnja in IskriZelezniki, Lokainvestu, Dom opremi, Alpini, Kladivarju, Poliksu, Etiketi, GKZ Sora, saj so v vseh teh kolektivih povečali plače skladno z rastjo dohodka. Nekatere prošnje izvršni svet še pričakuje tako iz gospodarstva kot negospodarstva, kjer pa so avgustovske zaslužke že izplačali in bodo rabili mnenja za naprej. Nekaj dlje se je izvršni svet zadržal pri delitvenih razmerjih v prvem polletju. V Alpetourovih Mehaničnih delavnicah, Jelovičini Trgovini, KGZ Sori Žiri, Alplesovi Lesni proizvodnji in Poliksovem Kovinarstvu so se delavci že sami odločili, da bodo previsoka izplačila osebnih dohodkov po šestinah vračali do konca leta, drugje pa hkrati, ko navajajo opravičila za prekoračitev reso-lucijske meje, tudi napovedujejo, da bodo delitvena razmerja uskladili že v devetih mesecih ali konec leta. Vsekakor bo izvršni svet po devetih mesecih ponovno temljito razčlenil vzroke morebitnih odstopanj. Mesečno pa bo spremljal delitve v Dom opremi in Alp lesu, za katerega dvomi, da bi glede na pričakovene poslovne rezultate uspeli uravnati maso za osebne dohodke do konca leta. H. Jelovčan GLAS_ Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pi&emo: Štefan žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej 2alar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer Jšport). Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc . »erdan (fotografija). "Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoč! račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda in računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina ž* II. polletje 1986 je 2.600 din. Delovne skupine CK ZKS v gorenjskih delovnih kolektivih Partija izgublja ugled med delavci V Pekovem tozdu obutev so komunisti spregovorili o poslovanju in delu partijske organizacije. Ta je šibka, mladih, ki bi želeli delati v zvezi komunistov,pa ni. Na podoben problem so opozorili tudi v Kmetijsko-živilskem kombinatu Gorenjska, kjer menijo, da zveza komunistov izgublja ugled med delavci. kvalifikacij. Ta tozd so za obisk izrabili zaradi slabega dela partijske organizacije. V tozdu Obutev je zaposlenih 1283 delavcev, a je članov Zveze komunistov le 32 odstotkov. Precej od teh je povsem nedelavnih, v tej osnovni organizaciji že tri leta niso sprejeli nobenega novega člana. Pregledati bi bilo treba vse možno-, sti, da bi sprejeli več mladih, so poudarili člani CK ZKS, vendar so bili Pekovi delavci pri tem v dvomih. Prav zaradi težkih gospodarskih razmer, ko delavci za več dela dobe manj, zaradi stalnih podražitev in padanja življenskega standarda, zaradi velikih razlik v osebnih dohodkih in vseh drugih nepravilnosti, ki se dogajajo pri nas, tudi komunisti izgubljajo ugled in tudi zato je mlade težko pridobiti za vstop v ZK. D.D. naj- Kvaliteto še premalo nagrajujejo Tržič, 4. septembra- Delavci večjega Pekovega tozda Obutev so člana slovenskega partijskega vrha, Vlada Klemenca in Guida Melinka, podrobno seznanili s svojimi težavami in problemi. Krivdo za slabe poslovne rezultate je treba iskati predvsem v velikem izvozu na konvertibilno tržišče, kjer Peko dosega nizke cene. Razen tega pa banke ne plačujejo pravočasno računov njihovim dobaviteljem, to povzroča slabo voljo tudi tam, in zato jim tudi dobavljene surovine dražje zaračunavajo. Prav zaradi tega so večino klasičnega izvoza spremenili v dodelavne posle, zdaj pa kaže, da bodo zaradi tega še ob dodatne izvozne stimulacije. Zadovoljni so le z novim kreditiranjem izvoza. Še naprej bodo izboljševali kakovost svojih izdelkov, prestrukturirali bodo proizvodnjo in razvijali zmogljivosti za pripravo proizvodnje zase, za drugo čevljarsko industrijo in tudi za dežele v razvoju. V kadrovski politiki bodo dali več poudarka vzgoji strokovnjakov. Kvaliteto v Peku še vedno premalo nagrajujejo. Zdaj iščejo nove poti na področju samokontrole. Pripravljajo interne seminarje za čevljarske poklice, s katerimi bi delavci prišli do novega, kvalitetnejšega znanja in tudi do internih za kot Kmetijstvo slabi nesmotrna (poslovna) organiziranost Kranj, 10. septembra - Včerajšnji pogovor predstavnikov Kmetijsko— živilskega kombinata Gorenjska in organizacije ZK v tej delovni organizaciji s članico CK ZKS Valentino Tomlje je opozoril na splošne probleme, ki so ta čas značilni za naše družbeno kmetijstvo in na tiste, ki jih še posebej občutijo v kombina• To velja še zlasti za poslovno in s moupravno organiziranost, za ka ro ugotavljajo, da ni najbolj smotr» in učinkovita. . j V kombinatu so se odmaknil* tega, da bi bila zaokrožena poslej enota delovna organizacija, bilo najbolj gospodarno. Namesto^ ga imajo tozdi precej Pos}oVliZ>. funkcij sami zase in jih nočejo F*j pustiti delovni organizaciji. Po strani pa se v zadnjem času krep vloga sozda Mercator KIT, in tako, da se nekatera poslovna opr vila podvajajo. Sicer pa v KZK W\ renjska ugotavljajo, da se poveza v sestavljeno organizacijo kaze precej manj uspešno in smotrno so pričakovali. ^ Na pogovoru so kritično spre£°j„ rili tudi o razmerah v ZK in o o gj komunistov v kombinatu. Iz P°f0 ^ sekretarjev osnovnih organizacij lahko povzemamo, da zveza kom^_ stov sicer ni prikrajšana za ^^^gt cije o poslovanju in drugem, vet^y pa je njen vpliv na dogajanja v de. vni organizaciji pičel. To Je.P? ^ strani posledica številčne šibko*-saj je v kombinatu le 6 odstotkov poslenih članov ZK, po drugi strajj pa vse manjšega ugleda, ki SaJf£v zveza komunistov med delavci-rr to je tudi vzrok, kot so poudarili, novih članov med mladimi, ki kr čno gledajo na slab družbeno—e^ nomski položaj pri nas ter na W manjkljivosti in napake, ne more] dobiti. Zanimiva je tudi misel iz T9^r(^ ve, da se je motiv delavcev skrčil nekega ideala na golo plačo, fo P med drugim tudi jemlje voljo družbenopolitičnega dela, za*?A. pripravljenost za sodelovanje v dru benopolitičnih organizacijah v ko binatu upadlo. c Vera Umek, predsednica Občinskega sindikalnega sveta Tržič: Preveč govorimo le o osebnih dohodkih Tržič, septembra — Tržiško gospodarstvo je v težavah, še posebej, ker je v njem pretežno predelovalna industrija, usmerjena v izvoz, to pa, kot vemo, tepejo drage surovine na eni in devizni zakon na drugi strani. Zaradi nizkih dohodkov ponekod odhajajo delavci. Kljub temu da je pet delovnih organizacij — Peko, Zlit, BPT, Trio in SGP-medprekoračitelji pri osebnih dohodkih, so še vedno najnižji na Gorenjskem. Po julijskih podatkih je povprečni osebni dohodek tržiške-ga gospodarstva za cel stari milijon nižji od gorenjskega in najnižji čisti osebni dohodki ponekod niso dosegli niti 50.000 dinarjev. Kako na to gledajo sindikalni delavci, smo se pogovarjali z Vero Umek, predsednico sindikata v Tržiču. »Predsedstvo je ocenilo, da izhaja del težav iz zuna- njih vzrokov, so pa tudi znotraj delovnih organizacij: v slabi kvaliteti, manjšem obsegu proizvodnje. Velik problem je pomanjkanje obratnih sredstev. Zato tržiško gospodarstvo zaostaja za gorenjskim z rezultati in s tem tudi pri osebnih dohodkih. Za višje osebne dohodke je potreben višji dohodek. Zato smo od vodstev delovnih organizacij zahtevali, da pripravijo ukrepe, s katerimi bi v svojih delovnih organizacijah zagotovili boljše gospodarjenje. Sedanji kršitelji naj bi skušali do konca tretjega četrtletja toliko dvigniti dohodek, da bi pokrili razliko. V večini delovnih organizacij so že ukrepali. V Peku so program sprejeli že prej. Tudi v BPT imajo program ukrepov, vendar še premalo konkreten. Tudi Zlit ga ima: tam bodo skušali boljše rezultate doseči tudi z nadurnim de- Gradnja kanalizacije v Kranju Načrt za kanal do čistilne naprave Kranj, 9. septembra — Čez mesec dni bo nared osnutek lokacijskega načrta za kanal GZ-1, ki bo odplake s celotnega območja na levem bregu Kokre od Britofa čez Primskovo in od Planine čez Savo po zbiralniku GZ-4 vodil v centralno čistilno napravo v Zarici. lom. V slednjih delovnih organiza# j ah je položaj še hujši zaradi odhaj nja delavcev. i Predsedstvo občinskega sindik*! nega sveta meni, da preveč S^°lL mo le o osebnih dohodkih. Večjo\jr} zornost bi morali nameniti tudi dr" gim porabnikom dohodka. Kot v mo, sta splošna in skupna poraba z lo porasli. Storiti bi morali kaj v izvoznikom, sicer se bo konvertibiin* izvoz preusmeril na kliring. • Občinski sindikalni svet bo uresO^ čevanje teh ukrepov obravnaval s enkrat ob koncu septembra. Upan}0-da bo takrat slika že bistveno bolJs^ saj so devetmesečni poslovni rezu tati ponavadi boljši.« D. Dolenc Celovški vrtnarji obiskali Kranj Kranj, 9. septembra — Na povabjjjj Cestne komunalne skupnosti, Horn kulturnega društva in sveta za varstv okolja pri Občinski konferenci socia^ stične zveze Kranj so v torek prišU v Kranj na obisk celovški vrtnarji p°r vodstvom direktorja Gartenamta, in**T nirja Gerhardta Sevdla. Z diapozin»j so Kranjčani in Celovčani predstavi1 svoji mesti, parke, obrežja rek, zelen] v mestu in podobno. Kranjčani so V tarnali, da ljudje premalo pazijo Del tega zbiralnika je že zgrajen, preostali del, katerega trasa je določena po Likozarjevi in Jezerski cesti, pa bodo gradili v tem in prihodnjem srednjeročnem obdobju, kakor so zapisali v usmeritve dolgoročnega plana kranjske občine. Po odprtju centralne čistilne naprave v Zarici torej v Kranju nadaljujejo gradnjo kanalizacijskega omrežja, saj bo le z njim čistilna naprava dobila pravi pomen. Lokacijski načrt je po naročilu investitorja, KOGP Kranj, naredilo Projektivno podjetje Kranj. Najprej so izbrali odsek na trasi Ceste talcev, saj je gradnja tega dela najbolj nujna zaradi povezave obstoječih kanalov, ki oddvajajo odplake iz komunalne cone na Primskovem in iz naselja Klanec na glavni zbiralnik in s tem na centralno čistilno napravo. Kanal je dolg 422 metrov, deloma poteka po zazidalnih stavbnih zemljiščih, deloma po kmetijskih, ki so predvidena za širitev naselja, deloma pa po Cesti talcev. Na kanalu je predviden tudi razbremenilnik viso- kih voda, ki bo deževnico odvajal v reko Kokro. Tam so že zgrajene druge komunalne naprave (vodovod, elektrika, telefon) in cesta, ki jih bo treba prestaviti oziroma obnoviti. Pred javno razpravo bodo dokument opremili s prikazom rešitev, ki se nanašajo na prestavitve, rušitve in druge prilagoditve obstoječih objektov in naprav. Skratka, ljudem bodo podrobno prikazali, kakšni bodo posegi v prostor. Načrt bo razgrnjen v prostorih kranjske občine ter v krajevnih skupnostih Primskovo in Huje. Odkritje spominske plošče Škofja loka, septembra — Jutri, v soboto, 13. septembra, ob 16. uri bodo pri Kuzovcu pod Pasjo ravnijo odkrili spominsko obeležje Milanu Janežiču, pomočniku politkomisarja Škofjeloškega odreda. Na slovesnost vabijo skupščina in družbenopolitične organizacije KS Log, Lovska druži' na Polhov Gradec in skupnost borcev Škofjeloškega odreda. Dostop d° Kuzovca je možen z Visokega čez Kovski vrh, skozi Poljane, Vinharje in Kremenk ter skozi Polhov Gradec in Črni vrh. ^d okolje in na zelenice, da bi bilo mfS^ lahko veliko lepše, če bi se do nJe^ drugače obnašali. Celovški gostje so ^* svojih izkušenj povedali, da so imeJ^ enake težave vse dotlej, dokler niso °a stavili čuvajev. Za vsak najmanjši Prf" kršek nad zelenjem v mestu, za one? naževanje, so z odlokom uvedli hud ^ kazni. Nihče brez njih, ki urejajo zeK nje v mestu, ne sme prekopavati ceS in zelenic. Odkar čuvajska služba red' no dela, vlada v mestu red. . Gostje iz Celovca so si ogledali ^ kranjskega Hortikulturnega društv* vrtnarijo in park na Brdu pri Kranj" ter poudarili da tako čiste in urejene vrtnarije zlepa ne vidijo, da se da P?" dobno videti le še v Švici. Zelo jim J. ugajal kanjon Kokre, o katerem nieni jo, da bi ga morali znova oživiti in V° njem speljati sprehajalne poti. O i&° dovini Kranja jim je pripovedoval af heolog Andrej Valič. d. Dolenc 52ILJ2. SEPTEMBRA 1986 Pod GOSPODARSTVO .3. stran (mmmmmEmLAs ražitve, od 31-do 788-odstotne, napoveduje 1.100 izdelovalcev Vsega ni kriv devizni zakon tu^j^j*11?' 8. septembra — »Obseg industrijske proizvodnje je večji za 5 odstotkov, kmetijska bo na lanski ravni, v fevozi ^ *zu načrtovane, zaposlovanje je hitrejše, devizne rezerve uspemo združevati. Kritične pa so razmere pri nan- .'J1 ekonomskih odnosih s tujino sploh, pri gibanju cen in inflaciji, potrošnji in produktivnosti dela ter pri fi-žve»n konsolidaciji v državi,« je sedanje družbenoekonomske razmere ocenil Janez Zemljarič, podpredsednik eSa izvršnega sveta na ponedeljkovem posvetu aktivistov SZDL v Ljubljani. Ne » mislim, da so odločilni zunanji 2~W, vendar njihovega dometa ne gre j^fnJevati, je nadaljevai janez Zem-J«ic. Pocenitev nafte je tudi pri nas Bil ^mizem, da bomo težave lažje premagovali. Resda je gospodarstvu sr»Sesla c^ejše naftne derivate, več ■Moštev pa za izvozne spodbude, ceste. Dhlki pa so se hkrati odPrli drugi • • tanjšala so se naročila na-m izvajalcem investicijskih del v tuji-da n ProdaJa v dežele v razvoju pa-J dolgovi jih vse bolj pritiskajo, saj tudi cene surovin in izdelavnega -Trgala v zadnjem obdobju v svetu redno padle. Cenejša nafta iz Sovjet-2e .^eze nam je prinesla v trgovanju njo velik suficit, razlika trenutno ttasa 700 milijonov dolarjev. Še vedno tostransko razmišljamo o tem, kaj za Y s Pomeni padec vrednosti dolarja, se to je treba upoštevati, ko ocenjuje-do°' ?a.^ so naši zunanjetrgovinski ^ezki manjši od napovedanih, iš* dar pa lahko večji del krivde po-.scemo kar doma, v svoji nedomisleni n Premalo kakovostni proizvodnji. e,av proizvodnja in z njo povezani Konomski odnosi s tujino postajajo jucna vprašanja našega razvoja. Od Prememb na tem področju bo odvilo, ali se bomo hitreje izkopali iz te-v ali pa na žalost, sprejemali še te-s]ewp°goje gospodarjenja. Smo pred zaci um' bomo povečali izvoz in investi-3ska dela v tujini ali pa bomo morali r}seči po drastičnih omejitvah uvoznih ^avic in si s tem omejiti možnosti za nranjanje sedanjega. \T v svetu pada poraba su-r°vin, naše gospodarstvo to temu slabo sledi devizni zakon res ne daje zadostne ^onomske motivacije za povečanje ltr^ZneSa priliva, vendar vsega le ni B !v- Našemu gospodarstvu ni uspelo, Wnagoditi se mnogo zahtevnejšim raz-jj?ram na svetovnem trgu, rešitve ne ^e v izvozu, temveč doma. V svetu če-^je bolj upada poraba surovin, zdaj znaša le še dve petini nekdanje. Japonska, denimo, danes porabi le še 60 odstotkov surovin, ki jih je pred enajstimi leti. Zmanjšujejo tudi količino živega dela v proizvodnji. Naše gospodarstvo pa temu zelo slabo sledi, kar vpliva na ceno naših izdelkov. Z junijskimi in julijskimi ukrepi smo skušali pomagati izvoznemu gospodarstvu, vendar uspehi niso veliki. Velikokrat se izgovarja, da tečaj dinarja ni ustrezen. S politiko realnega prilagajanja tečaja bomo nadaljevali, vendar je iluzorno misliti, da bomo lahko naš izvoz spodbujali le s tečajem in stimulacijami. Te so v nekaterih primerih tolikšne, da nam jih v svetu oponašajo. Kopica naših gospodarskih organizacij ima nerazumno nizke cene, ker je njihovo blago slabo in ne spoštujejo rokov. Zato imamo vedno opraviti z deset do dvajset antidoumpingškimi procesi proti Jugoslaviji, poskusov pa je še več. Slovensko gospodarstvo svoj dohodek vse bolj išče na klirinškem področju, nevarnejša past kot dohodkovni položaj pa je tehnološka zaostalost. Iskra je letos načrtovala 22—odstotni porast klirinškega izvoza, dosega pa 77—odstotnega; Gorenje je načrtovalo 29—odstotnega, dosega 140—odstotnega. Napovedujejo visoke podražitve Vračanje cen ni dolgoročna rešitev, toda nismo mogli križem rok gledati, kako se inflacija približuje 100 odstotkom; takrat se začne dogajanje vrteti zelo hitro, narobe seveda. Pričakovali smo, da bodo interventni ukrepi vendarle omilili pritiske na cene in gospodarstvu zagotovili za tisoč milijard dinarjev večji dohodek. Očitno to dobršnemu delu gospodarstva ni zadostovalo, saj se pritiski na cene nadaljujejo. V zveznem zavodu za cene 1.100 organizacij združenega dela, 120 dni pred povišanjem napoveduje 31—do 788—odstotne podražitve. Rekorder je IMV Novo mesto z rezervnimi, deli, dosti jih napoveduje več kot 100—odstotne (tudi Iskra Kranj, Exoterm Kranj, Odeja Škofja Loka). Očitno gospodarstvo reagira tako zaradi nenehnega pritiska na njihov dohodek in akumulacijo. Do konca leta bomo vztrajali pri umirjanju inlacije, je poudaril Janez Zemljarič. Če se bomo z njo borili administrativno, bo najslabše. Zaostriti finančno disciplino Konec julija je bilo v državi še 91 milijard dinarjev nepokritih izgub iz lanskega leta. Nepokrite obveznosti med združenim delom so konec marca znašale 104 milijarde dinarjev, konec julija pa že 204 milijarde. Nadaljuje se najemanje kreditov, ne da bi jih vračali, ne plačujejo se obresti, protivrednosti kupljenih deviz itd. S tem se bomo do kraja spopadli v naslednjih mesecih, je poudaril Janez Zemljarič. Ob koncu je dejal, da bodo jeseni poiskali še nekaj dodatnih spodbud za izvoznike na dolarsko območje, vendar ne skozi primarno emisijo. Napovedal je tudi zmanjšanje nekaterih pridobljenih pravic, predvsem pa ustavitev pridobivanja novih. Pripravljajo korenito spremembe davčnega sistema in politike, nadaljevali bodo politiko rela-nih obrestnih mer, razmišljajo o revalorizaciji kreditov, kar bi prineslo spremembe tudi pri odplačevanju stanovanjskih posojil. Za hitrejšo gospodarsko oživitev pa se že dogovarjajo tudi s tujimi partnerji o večjih vlaganjih v pomembno infrastrukturna dela, kot sta gradnja avtoceste in posodobitev železnice Jesenice—Gevgelija, pa za nove turistične naložbe. Možnosti vidijo tudi v večji stanovanjski gradnji, kjer naj bi bila politika prožnejša, tudi pri prodaji družbenih stanovanj tistim, ki v njih že žive. mv Km etijski nasveti Slinavka in parkljevka sta se zelo približali Sloveniji l,Ao sta akutni virusni bolezni par-. arjev, za kateri so značilni mahurčki jj» razjede po sluznicah, zlasti v ustih Po neobrasli koži, predvsem v razce-lj: Parkljev. Neparklarji in človek obojo zelo redko. Bolezni sta razširjeni n: v.sem svetu, razen v Avstraliji. Zad-sed - sta se Pojavili skoraj, v vseh so-tos državah v manjših žariščih, le-^Pa se nam nevarno priblužujeta iz akT°r bolezni Je predvsem žival v , utni fazi. Širi se neposredno z doti-*0ln v hlevu.----- -;- ~,: "«=vu, na paši, sejmu ali pri sPortu, posredno pa prek človeka, konja, psa, mačke in perutnine. Neživi prenašalci so mleko, meso, voda, tla, zrak, oprema, krma in prometna sredstva. Od okužbe do prvih znakov bolezni mine pri govedu dva do sedem dni, pri prašiču do 12 dni. Najprej se pojavi visoka vročina (do 41° C). V ustih se naredijo vodni mehurji velikosti oreha (tudi manjši in večji). Mehurji v nekaj dneh počijo in nastanejo razjede. Žival se slini in nima teka. Istočasno se poja-vijomehurji med parklji in na vimenu. Žival šepa, večinoma leži in stoka. Mle- porenjski kmetje in Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske so po le-osnji žetvi dobršen del njiv posejali z ajdo. Lepo cveti in če bo tudi Pndelek obilen, potem si bomo še lahko kuhali ajdove žgance iz do-mače moke. — F. Perdan MERKUR kranj čnost naglo upade, žival pa hitro hujša, zato slinavka in parkljevka povzročata veliko gospodarsko škodo, ker hitro oboli veliko živali in vse zelo shujšajo. V tem stadijo nekaj živali pogine, predvsem mlajše, večina pa po treh do štirih tednih ozdravi. Na mestih mehurjev in razjed nastanejo infekcije, tkivo se gnoji in odmira, predvsem na par-kljih, kjer je gnojenje pogostejše in lahko pride tudi do izruvanja parkljev. Podobni znaki se lahko pojavijo tudi pri človeku: telesna temperatura se zviša, sluznica ust je suha in rdeča, pojavijo se mehurčki in pozneje razjede. Mehurčki se lahko pojavijo tudi na očesnih spojnicah in v žrelu, po koži, predvsem na prstih okrog nohtov, na nosu in licu. Človek toži o glavobolu, ima bolečine v rokah in nogah, krče v želodcu, bruhanje, drisko, motnje v krvnem obtoku in je utrujen. Zdravljenja pri obolelih živalnih ni. V Evropi in pri nas uporabljamo »stam-ping out« metodo, to je ubijanje in preventivno cepljenje širšega področja okrog žarišča bolezni. Da preprečimo vnos okužbe iz sosednje države, preventivno cepimo živali v obmejnem pasu v globini 20 km, poostreno kontroliramo uvoz živali, mesa, proizvodov in surovin ter dezinficiramo avtomobile s pomočjo razkuževal-nih preprog. Prepovedujemo pašo ob glavnih prometnicah. Če ugotovimo bolezen na nekam gospodarstvu, ga osamimo, zapremo. Vso , živino, bolno, sumljivo in sprejemljivo za to bolezen, ubijemo in neškodljivo odstranimo. Širše področje okrog okuženega gospodarstva zaščitimo s cepljenjem, živali so zaprte, prepovemo promet parklarjev prek okuženega področja, prometna sredstva pri izhodu iz področja razkužimo. Lahko omejimo celo gibanje ljudi. Ob prvem sumu o bolezni to takoj sporočite pristojnemu veterinarju ali veterinarski inšpekciji. Že sedaj, ob veliki nevarnosti vnosa bolezni, pa ne puščajte živali na pašo v bližino glavnih prometnic. Večja živinorejska gospodarstva naj postavijo pred vhod v hlev razkuževalne preproge z 2 % natrijevo lužino in naj ne puščajo v hlev tujih oseb. Rapubliška veterinarska uprava vam bo pravočasno dala ukaz o cepljanju govedi, predvsem v obmejnem pasu, in o prepovedi prometa z živalmi. Stroškov za zatiranje te bolezni živinorejci ne plačajo, če spoštujejo navodila. VETERINARSKI INŠPEKTOR Alojz Hajnrihar, dipl. vet. Varstvo okolja Spodbuda, ne zavora razvoja Kranj, 10. septembra — Minili so časi, ko smo najprej gradili industrijo in šele potem skrbeli za okolje. To je najdražji način razvoja, je poudaril dr. Peter Novak, ko je na ponedeljkovem posvetu vodstev organizacij SZDL v Ljubljani predstavil priprave na republiško problemsko konferenco Okolje, energija, varčevanje, ki bo predvidoma decembra letos ali januarja prihodnje leto. Druga spodbudna vest, ki še nanaša na varstvo okolja, pa so priprave na ratifikacijo konvencije o čezmernem onesnaževanju zraka na velike razdalje. Pri prvi akciji gre za široko javno razpravo, ki naj varstvo okolja stvarno porine v središče pozornosti. V času, ko je onesnaženost okolja dosegla v Sloveniji kritično stopnjo, saj je obolelih 50 odstotkov gozdov, onesnaženih 90 odstotkov voda, malomarno ravnanje pa po besedah dr. Petra Novaka krni izkoriščenost obstoječih čistilnih naprav celo za polovico. Akcija zasluži pozdrav; ker ni naravnana le na strokovno utemljeva-nje, temveč naj bi odgovorila na izrazita družbena vprašanja. Kajti varovanje okolja ne sme biti zaviralni, temveč pospeševalni dejavnik razvoja in večje produktivnosti. Tako je nanizal nekaj vprašanj, na katere naj bi odgovorili. Najprej je to odgovor, kako velik naj bo prirastek primarne energije pri načrtovani rasti družbenega proizvoda. Vprašaj je zastavljen ob nadaljnjo gradnjo vodnih elektrarn v Sloveniji, kjer je vodni potencial izkoriščen že 35—odstotno, ter seveda ob nadaljnjo gradnjo jederskih elektrarn pri nas. Tako energetsko kot ekološko je vprašanje, kako naj v Sloveniji uporabljamo različne vrste goriv. Izrazito družbeno in z varstvom okolja pa je povezano vprašanje preusmerjanja industrije, ki onesnažuje okolje. Prav tako cena energije, ki naj ostane realna, kar potegne za sabo možnosti preživetja nekaterih vrst industrije. Skratka, le celovit pogled na problematiko varstva okolja, ki se tako naveže na porabo energije in varčevanje, zmore dati otipljive rezultate, zgolj mahanje s strokovno utemeljenimi podatki, v kako onesnaženem okolju živimo, ne zadošča. Kakor je seveda tudi premalo, zgolj podpisati mednarodno konvencijo o čezmernem onesnaževanju zraka na velike razdalje, na pa je vzeti za svojo. Brez ratifikacije je le kos papirja, ki mu sicer načeloma prikimavamo, storimo pa nič. M Volčjak IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Kladivar širi zmogljivosti V tovarni elementov za avtomatizacijo Kladivar Žiri bodo 20. septembra odprli nove proizvodne prostore. S to naložbo bo omogočena tehnološka celovitost proizvodnje elementov in sistemov fluidne tehnike ter elementov in sistemov naprav za avtomatizacijo strege. Nova Iskrina tovarna v Ljubnem Iskra-tovarna feritnih materialov iz Ljubljane bo v soboto, 13. septembra, odprla nove proizvodne prostore v Ljubnem ob Savinji. Naložba sodi v program posodobitve proizvodnje feritov in predstavlja nadaljevanje dolgoletne Iskrine politike policentričnega razvoja in prenosa industrije v manj razvita območja. Glavni predmet proizvodnje bo izdelava feritov oziroma feritnih sestavin, ki so nepogrešljiva sestavina elektronskih naprav in sistemov v telekomunikacijah, računalništvu in avtomatizaciji. Naložba je vredna 1.175 milijonov dinarjev, od tega 402 milijona dinarjev za gradnjo, drugo pa za domačo in uvozno, predvsem merilno opremo. Tretjina je lastnih sredstev, ostalo pa združena na ravni Iskre in krediti. Učinki bodo v celoti opazni prihodnje leto, ko bo fizični obseg proizvodnje večji za 30 odstotkov, za toliko pa tudi konvertibilni izvoz. Nov obrat Iskre Avtoelektrike V soboto, 13. septembra, bodo v Predmeji nad Ajdovščino odprli nov industrijski obrat novogoriške Iskre Avtoelektrike, njenega tozda specialnih električnih rotacijskih strojev. Temeljni kamen za nov obrat je sredi lanskega leta vzidal predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. V novem obratu bo zaposlenih 20 domačinov, kasneje pa še več. To je zanje velika pridobitev, saj so morali doslej na delo v dolino. V obratu bodo izdelovali podsestavne dele za električne rotacijske stroje, kar bo predstavljalo približno petino celotnega proizvodnega programa temeljne organizacije. Novi obrat v Predmeji je tako že četrti Iskre Avtoelektrike, pridružil se bo obratom na Ligu na Kambre-škem, v Soči v dolini Trente in v Rutu nad Baško grapo. IZ COSPOPARSKECA SVETA Domača kontrola ameriških jugov Velik izvozni posel, prodaja avtomobilov jugo v Združene države Amerike, je konec avgusta dobil novo razsežnost. Nadzor nad prevozom in natovarjanjem Zastavinih avtomobilov na nizozemski ladji v barskem pristanišču je ameriški uvoznik zaupal Jugoinspektu iz Beograda. Dosedanje pošiljke avtomobilov, ki po morju potujejo do ameriškega pristanišča Baltimore, je namreč kontroliral nizozemski prevoznik. Jugoinspekt je že prej kontroliral natovarjanje jugov, namenjenih drugim tržiščem, predvsem Veliki Britaniji, zato ima v pristanišču svojo strokovno ekipo. Zato je lahko ponudil boljše pogoje, kar je ameriški uvoznik enkratno sprejel. V Jugoinspektu sodijo, da je to preizkus, glede na dosedanje izkušnje pa upajo na trajnejše sodelovanje in tudi na to, da se razširi na kontrolo iztovarjanja v Baltimoru, saj ima Jugoinspekt firmo v New Yor-ku. Športni center v Lusaki Zambijski predsednik Keneth Kaunda je na osmem vrhu neuvrščenih sprejel predstavnike jugoslovanskih organizacij, ki so naredile načrt za gradnjo športnega centra v Lusaki, kjer bodo leta 1988 afriške športne igre. Celotno projektno in finančno dokumentacijo so ponudile delovne organizacije Energoprojekt, Partizanski put in Beobanka. Športni center bo zgrajen na 27 hektarih površine, imel bo stadion za 55 tisoč gledalcev, parkirišče za tri tisoč vozil, hotel z 200 ležišči in drugo. Predvidena je tudi gradnja športne vasi, s čimer bo novi afriški športni center zgrajen po mednarodnih standardih. Prva faza gradnje bo lahko končana do konca prihodnjega leta, če se bodo o gradnji centra dogovorili še ta mesec. Vino samo iz domačih sort Kruševski Rubin je Gospodarsko zbornico Jugoslavije zaprosil za odobritev uvoza 10 tisoč ton grozdja sort rizling in traminec iz Bolgarije. To je presenetljivo, saj je pri nas letošnja trgatev dala 1,2 milijona ton grozdja za predelavo v vino, kar je 30 odstotkov večja količina kot lani. Zbornica je zahtevo Rubina zavrnila, tudi zato, ker je v deželah EGS napovedana ostrejša kontrola vina in alkoholnih pijač, ki bo vsebovala tudi strogo kontrolo njihovega porekla, posebej za vina, ki imajo zaščiteno poreklo in ime. O problemih rajonizacije, zaščite imena in sorte, kar postaja najpomembnejša naloga naših vinogradnikov in vinarjev, poteka te dni v Neumu strokovno posvetovanje. GLAS 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 12. SEPTEMBRA 1! KRATKE PO GORENJSKEM Za celo sezono kasnijo — Letošnjo turistično sezono bi pri kampu Šobec že morala stati nova recepcija z ambulanto, shrambo športnih rekvizitov, garderobami za tenis, sanitarijami in vsem potrebnim za zraven, a gradbeniki velečejo vlečejo... Vendar so zdaj le zagrabili: 20. avgusta so delavci jeseniškega Gradbinca zasadili prve krampe in lopate. Izkopi za recepcijo so že narejeni, zdaj jih utrjujejo, položene so tudi že vodovodne cevi. V kampu pa pripravljajo tudi temelje za nova teniška in za košarkarsko igrišče. Gradbeniki zagotavljajo, da bo recepcija zgotovo stala do prihodnje sezone, igrišča pa bodo zgradili še to jesen. — Foto: D. Dolenc Praznik na Kokrici Kokrica pri Kranju —Na željo krajanov in pobudo družbenopolitičnih organizacij so se v krajevni skupnosti Kokrica odločili, da bo poslej praznik krajevne skupnosti 13. septembra. Zaradi dopustov in občinskega praznovanja se krajani največkrat niso mogli udeleževati različnih prireditev ob krajevnem prazniku 1. avgusta. 13. september so izbrali v spomin na herojske dogodke iz NOB in v spomin na krajana Franceta Mraka, organizatorja odpora proti okupatorju v krajevni skupnosti in občini. V počastitev praznika bo drevi ob 18. uri v kulturnem domu slovesna seja skupščine krajevne skupnosti, nato pa še uprizoritev Finžgarjeve Verige. V nedeljo ob 8. uri bo pri nogometnem igrišču ob Čukovi jami tekmovanje gasilskih enot, ob 9. uri pa kolesarska dirka za pokal Kokrice z državnim prvenstvom za veterane. Prihodnji petek ob 17. uri bo prvenstvo v krosu za učence osnovne šole na Kokrici, v soboto, 20. septembra, ob 16. uri pa bo VI. tradicionalni gozdni tek. ^ ^ Kravji bal v Bohinju Bohinj — V nedeljo, 14. septembra, bo v Ukancu tradicionalni kravji bal. Prireditev se bo začela ob 10. uri s koncertom godbe na pihala iz Go-rij in prihodom planšarjev, planšaric in sirarjev. Po pozdravnem govoru bodo zaplesali folkloristi iz Bohinja, za dobro razpoloženje pa bo do 19. ure skrbel ansambel Ivana Ruparja iz Škofje Loke. Lesnina Ljubljana bo popoldne od 14. do 16. ure pripravila tekmovanje poklicnih gozdarjev in amaterjev z motornimi žagami sachs-dolmar. Obiskovalcem kravjega bala bodo letos postregli z žganci, kislim zeljem, klobasami, zaseko, krofi, potico in seveda tudi z bohinjskim sirom. Slednjega so v sirarni pripravili več ton. Vstopnice za kravji bal bodo po 300 dinarjev. ^ ^ Akcija Uredimo naš kraj v Ratečah Rateče —V Sloveniji poteka že nekaj let akcija Uredimo naš kraj. Zadnjo nedeljo v avgustu si je posebna komisija ogledala naselje Rateče v jeseniški občini. Ugotovili so, da je iz leta v leto lepše in bolj urejeno, zato se je bilo težko odločiti za najlepšo in najbolj urejeno hišo v kraju. Med ocenjevanjem so posneli tudi diapozitive, ki jih bodo ponovno pregledali in potem ocenili urejenost hiš ter določili najlepše. Diapozitive bodo pokazali tudi na zboru krajanov. . PRITOŽNO KNJIGO,PROSIM KRAJANI PRAVIJO: TO JE GRADBINČEVA MALOMARNOST Telefonsko sporočilo je bilo kratko: »Pridite pogledat, kako neurejno je naselje osmih blokov na Zlatem polju. Gradbinčeva malomarnost v tem delu krajevne skupnosti Zlato polje v Kranju je več kot nevzdržna.« Kar precej krajanov motita dve napol podrti baraki, v katerih so še vedno stanovalci. Menijo, da bi tudi za te dve družini morali najti primerno stanovanje, potem pa baraki podreti. Okrog barak in v naselju pa so še vedno improvizirane gcraže, čeprav so se ljudje že preselili. Če biju odstranili, bi bilo takoj več prostora za otroško igrišče. Tako pa je zdaj v naselju, kjer je okrog Zdu otrok, samo eno igralo, navlake pa na kupe. Že pred 20 leti sta bila v tem delu Kranja zgrajena prva dva bloka. Zdaj jih je že osem in še samski dom. Naselje pa še vedno ni urejeno. Največ pripomb je na SGP Gradbinec, ki ima v naselju še vedno svoje prostore in samski dom. V slednjem je zadnje čase po 10. uri zvečer nemogoč hrup in nered. Primer malomarnosti in brezbrižnosti je blok, ki je bil zgrajen nazadnje in vseljen letos. Pred tremi meseci je neurje poškodovalo žleb, a se do danes ni našel še nihče, da bi ga popravil. Voda pa moči novo fasado. Zapostavljeni pa se čutijo krajani tudi zato, ker so nekako odrezani, saj nimajo telefona. Najbližja javna telefonska govorilnica (ponoči) je šele pri kinu Center. Krajevna skupnost Moste Samoprispevek in skupinsko delo Moste pri Komendi, 12. septembra — »S samoprispevekom, za katerega so se odločili krajani na referendumu marca letos, bomo skušali uresničiti nekatere naloge v tem srednjeročnem obdobju. Z izvolitvijo novega vodstva in organov krajevne skupnosti pa smo se opredelili za skupinsko delo.« pravi novi predsednik sveta krajevne skupnosti Moste Peter Raz-potnik. Že v minulem srednjeročnem in mandatnem obdobju je bila ena glavnih značilnosti in odlik krajevne skupnosti Moste v občini Kamnik živahno in aktivno delo vodstva in organov krajevne skupnosti, organizacij ter društev. Zato je prejšnji predsednik sveta krajevne skupnosti Mirko Kepic dobil letos občinsko priznanje. Novo vodstvo krajevne skupnosti, ki je bilo izvoljeno letos, bo vse sile vložilo v uresničitev sprejetega srednjeročnega programa za to obdobje. »Ugotavljamo, da je 25—članska skupščina krajevne skupnosti številčno prevelika in prav zato včasih tudi neučinkovita. Razmišljamo o spremembi statuta, da bi skupščino zmanjšali na 15 do 17 članov, svet krajevne skupnosti pa naj bi še naprej ostal 9—članski. Ob izvolitvi smo se namreč dogo- vorili, da moramo uresničiti sprejeti srednjeročni program in pri tem uveljaviti predvsem skupinsko delo organov. Slednje pa bo moč uresničiti le, če bomo dovolj operativni in ne preštevilčni,« ugotavlja novi predsednik sveta krajevne skupnosti Peter Razprotnik. Sprejeti srednjeročni program do leta 1990 so letos v krajevni skupnosti podprli s samoprispevkom, za katerega so se odločili na referendumu. Do konca aprila 1991. leta bodo krajani prispevali denar za komunalne prenove, obnove cest, gradnjo šolskih prostorov ter delo organizacij in društev. »Kar zadeva ceste, je precejšen del programa že uresničen. Letos nam je uspelo urediti glavno cesto Moste—Kamnik. Čaka nas še gradnja pločnikov v Mostah in ureditev kolesarske steze proti Pri šoli v Mostah, kjer bodo po letu 1988 zgradili učilnice in telovadnico, prav zdaj urejajo 60 metrov dolgo atletsko stezo. tovic 'Valil Peter Razpothik, predsednik svet« krajevne skupnosti Križu. V programu je tudi uredit** lokalne ceste Moste—Suhadole' občinska meja, ureditev središč* Suhadol in poti ob Pšati proti K«' g. mendi. Na območju opuščene^ * peskokopa bomo skušali pridobi ^. ^ še dodatno zemljišče in potem A* ^ ^ tem območju urediti športno ig*18' D -če.« . e ni Med večja dela sodi tudi gradnj* ^ kanalizacije oziroma glavnega ka'|j ^ nala na relaciji Komenda— ste—Suhadole—Mengeš ter dogr3'^^ ditev javne razsvetljave v SuhadO" lah, Mostah in Žejah. _ ^ ^ »Letos smo že uredili pročelje »f ^ ostrešje gasilskega doma ter okoli' co. Gasilci pa so pred nedavni^1 ^ ^ dobili novo avtocisterno. Pridobj'' ' tev za kraj je tudi nedavna otvor'' ^ • tev Centra za selekcijo krompirj8 Kmetijskega inštituta Slovenija j , Pohvaliti velja tudi Stol Kamnik-^ ki ima na našem območju toi» . Sloga. To je ena najbolj urejenih i" ^ čistih tovarn v občini. Med večje' letošnje pridobitve v kraju pa sod1 J tudi gradnja 60 metrov dolge atlet' ske steze pri šoli. Dela pravka* ■ - . . r ner končujejo.« ,\ V krajevni skupnosti pa se tudi eni pripravljajo na uresničitev treh ka večjih nalog. V tem obdobju se na meravajo lotiti melioracije in ko 11 masacije na področju Suhadol Žej (v Mostah je že končana). P°L3. letu 1988 se bo začela gradnja učil'jr J nic pri šoli, gradnja telovadnice i^[^e knjižnice. Že prihodnje leto pa naj' e] bi v Komendi skupaj s krajevnim? >.3 skupnostma Komenda in Kr zgradili mrliške vežice, nato pa razširili pokopališče. a Žalai 1 Jakopčeva mama z Gorjuš Najlepše je bilo pri Boštet' Gorjuše - 93 let je praznovala v ponedeljek, 8. septembra, Marija Breznik, Jakopčeva z Gorjuš. Je trdna in zdrava, da jih bo zagotovo »gnala« še čez sto. V življenju je imela več slabega kot dobrega. Ko je bila stara dve leti, ji je umrla mama, z devetimi leti je že morala za pesterno. 1912. leta se je poročila na Koprivniku. Z možem nista imela zlatih prstanov, ampak čisto navadne, kovinske. Prvi zlati prstan ji je vnukinja Ivanka kupila za 60—letnico. Živeli so skromno. Če skromno živiš, si bolj zdrav, pravi. Beznikova mama je imela v mladosti, le nekaj hudih pljučnic, drugače je bila zdrava. Oče so ji dali »jeger purfel« in žganje je morala popiti. Ali pa si smodnik kar na zaseko namazal, pojedel in popil vodo. Da je bila pljučnica blažja in je hitreje pojenjala, Ko smo obiskali Zlato polje in se pogovarjali s krajani, smo se prepričali, da je to naselje zares neurejeno. Odgovornih za nered pa je najbrž več in med njimi, seveda, tudi Gradbinec. so skuhali rž in pili tisto vodo. Do 50. leta Marija ni videla zdravnika, do 80. pa je imela še vse svoje zobe. Če bi vedela, da bo tako dolgo živela, bi si dala umetne umerit, se smeje. Petnajstkilogramska goba - V petek, 5. septembra, zjutraj je Janez Oblak, Govekarjev z Jame pri Mavčičah, našel na robu Sorskega polja ogromno gobo, orjaško zraščenko. Ni je mogel odnesti domov, a mu ni dala miru. Zato je v nedeljo poprosil prijatelja, da sta šla ponjo z avtom, potem pa sta jo pokazala vaščanom. Bilo je res kaj videti! Janezova orjaška zraščenka tehta 15 kilogramov, v premeru pa meri blizu 70 cm. Mlada je užitna, piše v knjigah. Pa tudi Janez jo je poskusil, kar surovo, in povedal, da mu ni prav nič škodovala. - Foto: D. Dolenc Najhuje je bilo v obeh vojnah, poveduje. Prva ji je za štiri leta vze' moža. Drugo hčerko je videl šele, * je imela že štiri leta. V prvi vojni i občutili le lakoto, v drugi pa so pre2!j veli veliko strahu in gorja. Nikoli $ si vedel, kdo je na vratih. Čez Gori11 ^ še so šle namreč vse vojske. Najlepše je bilo, ko je kot dek< služila pri Boštet' na Gorjušah. W\ štetova mama je bila tako dobra, 41 i se ji res lahko reče mama. Kako ob nedeljah plesali! En večer pa 41 se »znucali« novi podplati! BoštetOv ata so tako lepo na citre igrali, da s I ga hodili poslušat z vseh koncev. II Nobenih želja nima več, pravi J* ^ kopčeva mama. Mladi ne razumejH da ti ni več toliko do življenja, ko 41 vidiš več brati, ko slabo slušiš, ko&\ maš več svojih vrstnikov, da bi . 1 njim pokramljal... Pa vendar, BezflMJi kova mama, lepo praznujte v krojnj svojih in še na mnoga leta! D. DoleA - Drage bralke in bralci! »Rožarice in rožarje«, za katere smo izvedeli, bomo obiskali v najkrajšem času. V poštev za žrebanje udeležencev našega izleta v začetku oktobra bodo prišli vsi, kijih bomo obiskali do konca meseca in ne le tisti, ki bodo do takrat objavljeni v Gorenjskem glasu. Le oglasite se Užmanova Julka z Gorjuš Februarja romajo čebulice pod peč Kako je vse viselo z Užmanovega balkona to poletje: nageljni, bršljinke, gomoljčne viseče begonije. Slednje so resnično vredne posebne pozornosti. Vseh barv so: rumene, oranžne, rdeče, rožnate, bele. Že precej let so pri hiši in hvaležne rože so, le prav moraš ravnati z njimi, pravi gospodinja Julka Arh. Ko bodo odc-vetele, jih ne bo več zalivala. Ko bo zelenje povsem odpadlo, bo gomolje pobrala, jih dala v kartonsko škatlo in spravila v sobi pod omaro. Zmrzniti ne smejo. Konec februarja pa bo dala v škatlo malo prsti, posadila vanjo čebulice in jo porinila pod peč, da se bodo čebulice ogrele in začele kaliti. Potem jih bo posadila v lesene zabojčke. Prst in star gnoj meša, potem pa vse poletje zaliva samo z ogrelo vodo. Z njo napolni večje posode, da je je dovolj vsaj za dva dni. Če je zelo vroče, zaliva zjutraj in zvečer, vendar je za begonije dovolj enkrat na dan, saj ne potrebujejo tako zelo veliko vode. Ker pa so krhke, jih malo močnejši veter mimogrede potrga. Najraje imajo jutranje sonce. D. Dolenc KULTURA 5. STRAN ^3E®SSciJ©IEnCa-AS Galerija Pri vodnjaku Luk, RAZSTAVE IN KULTURNI VEČERI «ovica — V nekdanji Slaparjevi gostilni, kjer se zdaj na vratih blešči tudi CD — znak gostinske ponudbe visoke kvalitete, so bili nekdaj čitalniški večeri. To tradicijo so v Lukovici posrečeno tradicijo so v Lukovici posrečeno združili v dejavnost galerije Pri vodnjaku (v okviru restavracije Napoleon), in to z razstavami, literarnimi in glasbenimi večeri. te< Galerije Pri vodnjaku na začetku *ni?ega 8rabna, kot rečejo dvajset y>metrov dolgi dolini od Lukovice W Trojan, zanesljivo še ni bilo v ^skih časih. Tudi kasneje, ko so V.10 rimski cesti proti Trojanam peke-1 poštne kočije iz Trsta na Dunaj, 16 še ni bilo, in tudi takrat ne, ko so . -eonovi vojaki kar trikrat za-loli te kraje. Pač pa se je sloves J *Parjeye gostilne, hiše z značilno io5 -kturo iz 17- st°letJa» širil med r^ajem in Trstom v prejšnjem sto-ifl v" ^ mogoče reči, ali bi se bil v lito 0vici prav zaradi takšnega slove-l^gostilne hotel ustaviti tudi Napo-bii ' ko pa so njegove vojake tako r./eganjali lukovški rokovnjači. Res ,:a le> da je Napoleon vendarle prišel L Lukovico in tam tudi ostal: mali ik.o naSti klPvellkegaimperatorja zbuja zdp 0rnost' 00 vstopu v restavracijo. jnj^g°vo ime nosi že eno leto in slovi 'iea'K Pravijo poznavalci — kot ena ^i^pljših restavracij pri nas. Resta->t. ?c*Ja Napoleon v Lukovici je zani-arUVa zato, ker so njeni prostori ^nem tudi galerija, di Vendar pa je oznaka galerija za-?h 1 Har presuhoparna. Enostavno je a siti slike, četudi so zelo dobre in 0' nitno sodijo v okolje, kjer iz vseh ir} ov še vedno diha vzdušje, ki so ga V.*ai zapustili čitalniški večeri. Prav jI- rtp je bilo že od vsega začetka za-in hijeno, da galerija ne bo le galeri-aj • temveč tudi prostor za literarne lP glasbene večere, pogovore z zna-] in tudi manj znanimi zanimivi-;tvarjalci najrazličnejših podro-tvarjanja. •nem letu življenja galerije Pri jaku se je zvrstilo pet razstav in :terarno—glasbenih večerov. Na /or ob kaminu je rad prišel dr. enjak in govoril o ustvarjalnosti Restavracija in galerija — V dobrem letu dni, odkar nosi restavracija v Lukovici novo ime, je postala kraj, kjer ne manjka tudi kulturnih doživetij. človeka, svoje doživetje Krjavlja je predstavil Dare Ulaga, dramska igralka Jerica Mrzel je s petjem ob spremljavi kitare tako razgrela poslušalce, da so ji pomagali peti še dolgo potem, ko je minil določen čas za njen nastop... Restavracija in galerija obenem morda nima idealno razporejenih prostorov za klubske večere, vendar si s sodobno tehniko znajo pomagati — v druge prostore so namreč glasbeni oziroma literarni nastop prenašali kar s televizijsko tehniko. Čeprav Jože Hribar, lastnik restavracije Napoleon v Lukovici, zagotavlja, da je galerija zdaj šele poskusna, saj velja, da se takšna dejavnost običajno vpeljuje vsaj tri leta, pa so lahko v Lukovici kar zadovoljni. Tomaž Bole, predsednik domačega kulturnega društva, ima za sezono že načrte, celo razširjen program razstav, kulturnih večerov, ki bodo zaradi odmevnosti v minuli sezoni verjetno v novi še zanimivejši. Ta mesec bodo v galeriji odprli razstavo akad. slikarja Mihe Maleša, v programu sta razstavi dveh slikarjev iz domžalske občine, tako kot doslej bodo vrata galerije odprta tudi za zanimive izdelke oblikovalcev itd. Ko bodo v zgornjih prostorih dokončno obnovili salon, bo galerija Pri vodnjaku dobila še en, izkjučno razstavam namenjen prostor, ki bo dopolnjeval sedanje. Na ta način bo galerija le pridobila, še bolj bo zanimiva ne le za razstavljalce, ki že zdaj radi razstavljajo v imenitnem okolju, temveč tudi za obiskovalce. Včasih namreč z oklevanjem prestopijo prag mogočne stare gostilne, kjer se zdaj na vratih blešči CD — znak zelo kakovostne gostinske ponudbe. To poleg imenitne hrane zagotavlja tudi redko priložnost: tako kot so nekdaj znali ob hrani uživati ljudje tudi kulturno — pa so na to potem skoraj povsem pozabili — zdaj tu in tam vendarle mislijo podobno. Duh starih slovenskih čitalniških večerov, bližina komaj streljaj oddaljenega Kersnikovega gradu in še marsikaj, kar je znamenitega nastalo v Lukovici, je imenitna tradicija, na osnovi katere zdaj v Lukovici nadaljujejo kulturni utrip. L. M. Mladinska kultura S; SPET TA NEBODIGATREBA potrjujejo misel, da je prireditev šele letos našla samo sebe? eZ"lUbljana _ Letanja prireditev Novi ročk je za nami. Ali deljena mišljenja o (ne) uspehu letošnjega programa fjtj ki' ^jJ^mPozij z naslovom Realni prostori jj §ačnosti je oznanil začetek letoš-evga ^.ove8"a ročka. Osem referentov Sf svojih nastopih bolj ali manj uspe-to|-° 1 R'redstavilo njihovo dojemanje na-ene tematike. Iz posameznih reje ftov Je bilo moč razbrati dejstvo, da -fL • ma simpozija preširoko zastavljenih ^a ^e tiste obiskovalce, ki so pri-flk0 vali cisto konkretne predloge, ka-^ v boj za pridobitev stalnih prostorov j C Mladinsko alternativno kulturo, purin! nePotešene. Šlo je predvsem za trenutnega stanja, v bistvu za ugo-U, lJanje že znanega, simpozij pa bi ^ ral iti dlje od tega — pokazati pravo ^° Je dobilo potrditev ob koncu ve->t a. ko se je menda spet ponovila sta-* zgodba — od 22. ure naprej je prire- M, 0vim rockom tudi v bodoče. 0 pre Slmpoziju moramo reči še dvoje: VeČ referentov s predolgimi pri- spevki, tako da vsi sploh niso mogli nastopiti; zato je seveda zmanjkalo časa tudi za razpravo, ki bi bila morala tvoriti eno od osnov simpozija. Še pomislek, da je šlo vse preveč za omejitev samo na ljubljansko sceno, čeprav bi bilo pametno razmišljati tudi o širšem slovenskem prostoru. Z akademsko zamudo se je okrog 20. ure začel osrednji, večerni del Novega ročka. Celotna prireditev je bila sceno-grafsko zavita v črnino in obogatena z grozo. Seveda (in na srečo) le na spremljajočem videu in povezovalcu nastopajočih bendov. Lahko ugotovimo, da se »horror« v Križankah ni najbolj znašel: ni in ni mogel najti prave povezave s programom na odru. Mogoče le toliko, da je občasno pritegnil poglede obiskovalcev na projekcijsko platno in s tem razbil tako pozornost kot atmosfero. Od sedmerice nastopajočih bendov so se na odru najbolje znašli CZD. To- žibabe, III. kategorija in gostje z"Otoka, skupina Amebix. Vsak je v svojem ambientu, prek zvočnih naprav, ki so v začetku popolnoma odpovedovale poslušnost, uspešno spravili glasbo do poslušalcev. Prvič je bolj završalo med občinstvom, ki je bilo sicer ves večer presenetljivo mirno, ko so bile na sceni Tožibabe. Res škoda, če mislijo Marsa in kolegice uresničiti napoved o razpustitvi benda. Na čase smo imeli občutek, da je bilo preveč nastopajočih, vso stvar pa so pomnožili še neutrudni kamermani ljubljanske TV, ki so očitno zamešali svojo vlogo. V programu namreč niso bili najavljeni, na odru pa so bili največkrat v prvem planu... Novi ročk '86 je uspešno pod streho in verjetno je prav radikalni obrat v letošnjem programu potrdil bistvo njegovega obstoja. Vine Bešter Razstava v kranjski Mestni hiši RAZSTAVA KOT SVARILO Kranj — Slikarska razstava akademskega slikarja Janeza Ravnika noče biti samo vidni rezultat napornega likovnega iskanja, temveč tudi opomin mnogokrat premalo »sveščenemu sočloveku. | smo se ob različnih priložnostih * siji sanjali z likovnim razvojem akad. | vji pTJa Janeza Ravnika, smo ugota-, W*i> da so se umetnikova likovna pri- Ijjj^vanja odvijala predvsem na relaci-^pedmet — ambient. Njuno medse-razmerJe se Je oblikovalo v ne-k^..šnem premem sorazmerju. Čim ^ 1 konkreten je postajal predmet, ^ oprijemljivejšo podobo je dobivalo L Sovo okolje. Tako se je iz amorfne S^fie mase, v kateri je lebdel objekt, fc» ^vljen iz barvnih lis in ploskev, po-1 izoblikvala krajina, predmet sam 1^ je v sliki spremenil v živo tvar. j^l lološke prvine, s katerimi je slikar ^fc^il svoje krajinske ambiente, so za-tij^ polagoma dobivati antropomorfni podobne oblike, ki so si menjaje ju^^vale vlogo rasti in razcveta, dokler ^^dnie niso neizogibno propadle. Vizija razkroja in tragičnega konca se nakazuje in uresničuje tudi v Ravni-kovih risbah s tušem, ki jih je pripravil v zadnjih nekaj letih. Pred gledalčevimi očmi se kaže podoba od vojn in človeške nepremišljenosti opustošenega planeta, izumrle arhitekture so edine priče nekdanje civilizacije. Usodno videnje, ki se je dolgo rojevalo v umetnikovi notranjosti, je dobilo oprijemljivo obliko. Osameli skladi kamnov zro proti praznemu nebu. V teminah razklanih tal razločimo ostanke nekdanjih kultur, posode in obdelane kamnite klade. Nikjer nikogar! Zemlja je postala puščava kot na začetku svoje poti. Janez Ravnik ni črnogled, da bi se sprijaznil s takim prekletstvom.Življenje se pojavi znova. Vrteči se cevasti predmeti, ki vro iz zemlje, ne predsta- vljajo samo likovne igre, temveč so obenem znamenja življenja. Nekdanje prazno nebo je zdaj zamenjalo potem-nelo ozračje, telesa mečejo sence, luč iz daljnega vira osvetljuje prizorišče, rojeva se nov svet. Ob odlični risbi nastaja domišljijsko bogata in sugestivna scena, ki odseva vso dramatičnost dogajanja. Število variacij na izbrano slikarsko temo kaže kar nenavadno fantazijsko moč avtorja. V razstavljenem ciklu risb je Janez Ravnik našel doslej najbolj ustrezno obliko izraza v dolgih letih nakopičenih slutenj in strahov. Slikarjeva razstava v Kranju noče biti samo vidni rezultat napornega likovnega iskanja, temveč tudi opomin mnogokrat premalo osveščenemu sočloveku. Cene Avguštin KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava Kolaž v risbi akad. slikarja Franca Vozla. • V Mali galeriji Mestne hiše se predstavlja Rafaela Potokar s pregledno razstavo slikarskih del — dar slikarke Gorenjskemu muzeju. V galeriji Mestne hiše je na ogled najnovejši ciklus risb akad. slikarja Janeza Ravnika. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik danes ob 18. uri odpirajo razstavo slik Frana Klemenčiča (1880 — 1961) in Frana Zupana (1887 — 1975). Razstavo je posredovala Narodna galerija Ljubljana. V galeriji Kosove graščine danes ob 19. uri odpirajo razstavo ilustracij Marjana Amaliettija. Razstavo so posredovali Muzeji radovljiške občine. KRANJSKA GORA — Jutri, v soboto, 13. septembra, ob 19. uri odpirajo v Liz-njekovi hiši razstavo Ljudska glasbila slovenskega alpskega ozemlja. Ob otvoritvi bo kulturni program, s katerim bosta Matija Terlep in pevka Beti Jenko na enournem koncertu predstavila ljudska glasbila BLED — V Festivalni dvorani danes ob 18. uri odpirajo razstavo, na kateri se predstavljajo z deli člani društva Dolik. Razstava je odprta vsak dan od 14. do 18. ure, razen ponedeljka. ŠKOFJA LOKA — V galeriji na loškem gradu je odprta razstava slik Karla Kuharja iz Besnice pri Kranju ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples je na ogled razstava slik Marije Kaj-zar-Mirni iz Škofje Loke. KRANJ — Danes zvečer ob 20. uri bo na Kokrici gostoval KUD F. S. Finžgar iz Senice pri Medvodah s Finžgarjevo Verigo. Prireditev bo na prostem na kmečkem dvorišču pri Boštjan—Pokopališka ulica. TRŽIČ — V nedeljo, 14. septembra, ob 11. uri prireja moški pevski-zbor BPT Tržič koncert na planini Kal. Dostop do koče je možen tudi z avtomobili prek Dovžanke. Nastop bost» popestrila harmonikaš in kitarist, recitirali pa bodo člani zbora. VEČER SLOVENSKIH PODOKNIC Škofja Loka — Danes zvečer ob 19.30 bo v Puštalskem gradu prireditev — večer slovenskih podoknic — z naslovom Sem pa v kamrico šel, ki sta ga pripravila Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka in Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka. Na prireditvi nastopajo: Gorenjevaški oktet, Škofjeloški oktet, nonet Blegoš, oktet Donit iz Sodražice, sekstet Vihar iz Gorenje vasi, kvartet iz Škofje Loke, z gorenjskimi plesi pa se bodo predstavili tudi plesalci Folklorne skupine Tehnik iz Škofje Loke. Program bosta povezovala Alenka Bole — Vrabec in Marko Črtalič. POLDE OBLAK V ŠIVČEVI HIŠI Radovljica — Danes ob 18. uri odpirajo v Šivčevi hiši razstavo akad. slikarja Poldeta Oblaka, ki se po šestnajstih letih spet predstavlja domačemu občinstvu, v Šivčevi galeriji pa se predstavlja prvič. Na ogled je grafični cikel, ki je nastajal med leti 1984 in 1985: črno—bele in barvne litografije, barvne jedkanice, črno—beli lesorezi in sitotiski. Večina del pripada fragmentistične-mu slogu, vendar njegova starejša tihožitja v litografiji odražajo izjemno obvladanje zahtevne tehnike, zbujajo občutek harmonije s pretehtano kompozicijo in menjavanjem črno—belih ploskev in njih niansiranjem. Med najnovejša razstavljena dela sodijo tudi ilustracije za knjigo nemškega pisatelja Burkharda Schencka v črno—belih litografijah, s katerimi je slikar uspel prodreti v vsebino teksta in hkrati ustvariti samostojne miniaturne likovne umetnine. Čeprav so na razstavi le slike v grafični tehniki, pa Polde Oblak veliko slika v olju in še posebej v jajčni temperi, poznani so njegovi reliefi— v stiroporu kombinirane slike na les. Umetnik, ki je junija letos postal član Accademie d'Europa v Neaplju, pripravlja skupaj s soustanoviteljema skupine fragmentistov in nekaterimi drugimi skupinsko razstavo na Siciliji. - M. A. Polde Oblak: Petelin, litografija, 1983 Vrba — končana glasbena srečanja FLAVTIST KOBAL IN HARFISTKA CORRADO—MERLAK Vrba — Z nastopom odličnega slovenskega flavtista Cveta Kobala in mlade tržaške harfistke Jasne Cor rado—Mer lak so se v Markovi cerkvici končala letošnja poletna glasbena srečanja jeseniške Glasbene mladine. Mlada umetnika sta se predstavila v soigri del za flavto in harfo, dokaj redke, a zelo zanimive instrumentalne zasedbe, s samostojnima nastopoma pa sta tako flavtist kot harfistka utrdila svoja solistična hotenja. Corrado— Merlakova in Kobal sta v soigri igrala sonate Marcella, J. S. Bacha in Rote ter prvič pri nas Zanettovichev Nocturne et Pantomime. Flavtist Cveto Kobal je ponovil prav njemu posvečene Tantadrujeve želje za flavto solo mladega slovenskega skladatelja Alda Kumar j a, harfistka Jasna Corrado—Merlak pa je solistično zaigrala še Sarabando in Toccato N. Rote. Zanesljiva tonska in muzikalno poglobljena igra flavtista Kobala je imela mnogo več zanimivih srečanj v edinem solistično predstavljenem delu A. Kumarja kot pa v skupnem muziciranju. Harfistka Jasna Corrado—Merlak se je izkazala za mnogo bolj suvereno poustvarjalko v igri za samo harfo kot pa v delih skupaj s Kobalom. Publike se je je prav na letošnjem zadnjem Poletnem glasbenem srečanju v cerkvi Sv. Marka v Vrbi nabralo zelo veliko. K temu je nemalo doprinesel tudi intimni prostor male Markove cerkvice. Mladih umetnikov pa kljub njuni omejeni glasbeniški sreči v skupnem muziciranju ne gre prezreti tudi na tem koncertu. Vsak zase in po svoje sta prebrala zastavljene glasbeniške zapise in kvečjemu še njuna naprejšnja glasbeniška pot v igri za njun duo ju zna v še bolj popolni soigri utrditi na nadaljnjih komornoglasbenih odrih kot tehtna tvorca slovenske glasbeniške reprodukcije. Franc Križnar CARTE POSTALE Ljubljana — V Arkadah, razstavišču Narodnega muzeja na Trgu osvoboditve 18, je do konca tega meseca odprta razstava Carte postale. Mariborski Pokrajinski muzej je namreč predstavil vrsto razglednic iz muzejske zbirke in nekaj tudi iz zasebnih zbirk. Zbiranje razglednic sicer še nima daljše tradicije, saj so prvi primerki ilustriranih kart obkrožili svet šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. V sorazmerno kratkem času pa je razglednica doživela razvoj, ki je bil odvisen od poštnih razmer, izpolnjevanja tiskarskih veščin, razvoja fotografije in vzpona turizma. Šele zdaj se je povzdignila na raven starine in je zanimiva tudi za muzeje in arhive. Razstava v Arkadah je odprta vsak dan razne nedelje od 10. do 18. ure. 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, REPORTAŽA PETEK, 12. SEPTEMBRA Ijjj PARADIŽNIK MALO DRUGAČE_ Pečen paradižnik Potrebujemo 6 zrelih, čvrstih in okroglih paradižnikov, 2 stroka česna, 4 žlice naribanega sira, 3 žlice olja, sol in poper. Paradižnike operemo, osušimo in prečno prerežemo na pol. Odstranimo semena. Peteršilj (zraven damo lahko tudi baziliko) in česen drobno nasekljamo ter zmešamo z naribanim sirom. Polovičke paradižnikov zložimo v naoljeno plitvo nepregorno posodo, nadevamo s pripravljenim nadevom in jih dobro pokapljamo z oljem ter damo za 40 minut v pečico, ki smo jo segreli na 180 stopinj. Pečene paradižnike z lopatko prestavimo na servirni krožnik in jih ponudimo kot prikuho k zarebernicam, zrezkom, različnim pečenkam in drugemu mesu. Prazen paradižnik z jajci Potrebujemo 500 g zrelega paradižnika, 4 jajca, 2 žlici masla, sol, poper, peteršilj. Paradižnik olupimo, nasekljamo ter stresemo v ponev na maslo. Malo popražimo, primešamo razžvrkljana jajca in mešamo, da zakrknejo. Solimo, popramo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Prazen paradižnik z jajcem je lahko izdaten zajtrk ali dobra večerja. PARADIŽNIK JE ZDRAV Ni veliko sadežev, ki bi vsebovali toliko najdragocenejših snovi, kolikor jih ima paradižnik. Dognanja najuglednejših znanstvenikov se ujemajo v tem da, ima zelo veliko vitamina C. Res je paradižnik brez vitamina A, vendar pa je zelo bogat s karotinom. Ker pa naša jetra iz vsake molekule karotina lahko napravijo dve molekuli vitamina A, dobi naše telo s paradižnikom dovolj tega pomembnega vitamina. Zaradi razpada karotina na vitamin A je tudi korenje zelo priporočljivo. Paradižnik vsebuje tudi vitamin BI. Pomanjkanje tega vitamina v telesu-povzroča bolezni beriberi, vodeniko, vnetje živcev in motnje v krvnem obtoku. V paradižniku so ugotovili še vitamin E ter znatne množine mnogih elementov. V zadnjem času so ugotovili še vitaminu podobno snov, ki izredno dobro deluje na ožilje. V prvih povojnih letih, ko so bila živila racionirana in je znašala dnevna količina maščob le nekaj gramov, je grozilo ljudem veliko hudih bolezni, ki izvirajo iz pomanjkanja vitaminov (kožne in očesne bolezni, znamenja degeneracije v črevesju in dihalnih organih, nagnjenost k nalezljivim boleznim idr.) Poglavitna količina vitamina A je namreč vsebovana v maščobah. Da ni prišlo do katastrofe se je treba zahvaliti samo obilnemu pridelovanju povrtnin, predvsem špinače, korenja in paradižnika, s čimer je bila pridobljena skoraj vsa manjkajoča množina vitamina A. To dejstvo še vse premalo cenimo! V paradižniku so tudi majhne količine nekaterih prvin: mangana, bakra, bora, železa, kobalta, niklja in radija. Paradižnik je rastlina, ki vsebuje največ bakra, in ker ima ta prvina velik vpliv na nastajanje krvi, je očiten pomen uživanja tega sadeža pri slabokrvnosti, pri izgubi krvi zaradi operacije ali nesreče, pri slabi sestavi krvi in pri mladih, doraščajočih ljudeh. PRAV JE DA, VEMO Prva pomoč pri ugrizu Te poškodbe so večinoma vbodi, strganine z razcefrani-mi robovi ali zmečkanine. Za rane mora poskrbeti zdravnik, ki bo pogosto dal tudi te-tanusni antitoksin in antibiotik in, če bo potrebno, priporočil tudi cepljenje proti steklini. Če koga ugrizne žival, ki ima mogoče steklino, je treba rano 5 do 10 minut izpirati z milnico. Razumljivo pa je, da je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. Ne razburjajmo se, če zdravnik ne zašije vsake ugriznine. Včasih je namreč treba rano namenoma pustiti široko odprto zaradi nevarnosti infekcije, tako da izcedek lahko odteka. Kar precej folklornega ima na sebi ta beli plašč s črnimi obrobami, ki smo ga fotografirali v rastavnih prostorih radovljiške Almire v Grimš-čah. Spominja na Kosovo in Makedonijo. Nekaj posebnega je, zato bodo po njem verjetno segle le tiste, ki rade nosijo ekstravagantna oblačila. Sešit je iz kvalitetnega mehkega volnenega valka. Posebej bi radi opozorili na moderno krilo. Stkano je bilo na domačih statvah ene od Almirinih zunanjih sodelavk. Zraven se najlepše poda ročno pleten pulover. Tega na sliki so Almirine modne kreatorke kreirale prav za k temu plašču.—Foto: D. Dolenc. O prevzetnosti pravijo Dobro ni vzeti iz mlina pra-seta, pa iz gostilne dekleta. Grbec tujo grbo vidi, a svoje Med kravami je vol opat. Napuh hodi pred padcem V NOVI ŠOLSKI KNJIŽNICI Namesto stare knjižnice v šolski dvorani smo dobili novo, zelo lepo urejeno knjižnico. Pri uri slovenskega jezika smo odšli v knjižnico in si jo ogledali. Izvedeli smo, kaj je knjižnica, katere so njene naloge in spoznali vrste knjižnic. Nato smo si ogledali razdelitev knjig po skupinah. Imamo naslednje skupine: cicibansko, pionirsko, mladinsko, ljudsko slovstvo in poljubnoznanstvene knjige. Naučili smo se iskati knjige na policah. Izvedeli smo, da je vsak učenec naše šole vpisan v knjižnico. Tudi jaz rada obiskujem knjižnico, Prebrala sem že veliko knjig. Nekaj knjig mi mamica prinese tudi iz Pionirske knjižnice v Kranju. Dobra knjiga je največji prijatelj vsakega človeka. Polona Bizjak, 4. a r. OS Matije Valjavca Preddvor SMRKCI V vasi živi Smrk, ki nima prav nič brk, a vedno dober je, kot tam spodobi se. Smrketa se moži, Glavca v zrak zleti, je Bistri nasmejan, je Lenko smrk zaspan. In Gargamel besni, ker smrkcev ne dobi, kriči in joka se, pa konec zgodbe je. Grega Mavčič, OŠ Matije Valjavca Preddvor MORSKI PES Letos sem preživela lepe in zanimive počitnice. Nanjvečkrat se spominjam srečanja z morskim psom. Bili smo na morju blizu Fazane. Vsak dan sem plavala daleč od obale. Četrtega dne pa se je zgodilo. Prišla sem iz vode in se sončila. Nenadoma so začeli ljudje prestrašeno vpiti. Slišala sem besedi morski pes. Pogledala sem proti morju in videla črno plavut, ki se je bližala obali. Morski pes je prišel prav do obale, potem pa se hitro obrnil in odplaval naprej. Ta čas je bilo v morju precej kopalcev, a nobenemu ni naredil nič hudega. Ribič nam je povedal, da je bil to izgubljeni mladiček. Mi pa tistega dne nismo upali več v morje. Romana Krapš, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka MED POČITNICAMI Ml JE BILO LEPO ko smo pasli ovce in krave in jedli koruzo, ko smo nabirali maline in kuhali malinovec in marmelado, ko nam je na barki mornar igral na harmoniko, ko sem šel z atijem na lov, ko smo zjutraj dobili mlade muce, ko smo lovili rake in školjke, ko smo se igrali ob Sori, ko smo šli na Kredarico in na Prehodavce, ko smo v koloniji zvečer imeli ples, ko smo se igrali miličnike, ko smo vozili na sprehod mlade mucke, ko sem obiskala Pariz, si ogledala Eiffelov stolp in Slavolok zmage, ko sem iz lego kock sestavljal hiše s štirimi vrati, ko smo nabirali gobe, ko smo kurili taborni ogenj, ko sem pomagal sušiti seno ko smo skakali čez senene kopice. Učenci 3.b r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka BIL SEM KUHAR Zvečer sem zvedel, da bom naslednji dan dežurni. Moral bom skuhati krompir, prinesti drva in zakuriti. Malo sem bil prestrašen, saj še nikoli nisem kuhal krompirja. Zgodaj zjutraj so se drugi odpravili na turo. Z Urošem sva ostala v taboru. Najprej sem šel h kmetu po krompir. Opral sem ga in ga dal v lonec. Nalil sem vode in krompir je bil pripravljen. Mislil sem, da znam zakuriti, vendar sem kasneje ugotovil, da ne znam. Porabil sem dve škatlici vžigalic. Ostal sem brez njih. Kaj pa zdaj? Odšel sem v sosednji tabor Mariborčanov in dali so mi še eno škatlico. Tokrat mi je uspelo. Pristavil sem lonec in čakal, čakal. Solil sem, da ne bi krompir razpokal. Po eni uri je bil kuhan. Vesel sem bil, da se je vse lepo izteklo. To je bil moj najlepši dan v taboru. Domen Rebolj, član mladinskega odseka PD Jezersko POČITNICE SO BILE PREKRATKE Tako je povedala Andreja Lukančič iz Žirov, ki zdaj obiskuje četrti razred. Čeprav je bila lani odlična in ji je v šoli všeč, so počitnice vendarle prehitro minile. V šoli ima najraje likovni pouk. Kaj bo Andreja delala, ko bo velika, pa se še ni odločila. Je še čas, je dejala. Mlajša sestrica Helenca še ne hodi v šolo. Letos jo čaka mala šola. Veseli se že, najraje bi kar šla. V mali šoli bodo risali, je sramežljivo odkrila. Očitno imata dekleti radi barvice. — H. J. BRALKE SPRAŠUJEJO Vkuhavanje s plastičnimi in kovinskimi pokrovčki Več bralk nas je prosilo za nasvet, kako sadje in zelenja-vo vkuhavati v kozarce s plastičnimi pokrovčki. . V Murkinem ELGU, kjer imajo naprodaj tako kovinske kot plastične pokrovčke za kozarce, smo našli Emo Cernut®^ Jesenic, ki je povedala njene izkušnje pri vkuhavanju z enimi in drugimi pokrovčki \. S plastičnimi pokrovčki je povsem enostavno vkuhavati, pravi. Uporablja jih predvsem pri kompotih. Iz sadja, pa na] bodo to češnje, slive, marelice, breskve ali kaj podobnega, skuha precej sladek kompot. Čiste kozarce segreje v pečici u» jih potem polni z vrelim kompotom. Čiste plastične pokrovčke, včasih tudi znotraj razkužene z alkoholom, samo pritisne na kozarec in še malce privzdigne na robu, da iztisne še neka] zraka. Potem jih zavije v odejo, da se počasi ohlajajo. Ko s ohlade, so pokrovčki malce upognjeni navznoter, kar je znaK, da je kozarec zaprt. Ohlajene kozarce postavi v temno, hladno shrambo. S kovinskimi pokrovčki pa dela drugače. Ema napolni ciste kozarce do treh četrtin s surovim sadjem in zalije z zavre-: to in ohlajeno sladko vodo - na 11 vode da 40 dag sladkorja tako da voda pokrije sadje. Zatem kozarce zapre s kovinskim pokrovčkom in jih na kozarec močno pritisne z za to pnpra* vljenim patentnim zapiračem. Kozarce postavi v pekač, van] pa do roba nalije mrzle vode. Pečico prižge na 180 stopinj in v njej kozarce pasterizira 1 uro. Če vlaga za več pekačev kozarcev hkrati, vzame kozarce iz pečice, jih zavije v odejo in počasi čez noč ohlaja. Zadnji pekač s kozarci pusti kar v pečici, da se v njej ohlade. Ohlajene kozarce spravi v temno, hladno shrambo. Pravi, da se ji pri tem načinu vlaganja stoodstotno zapro vsi kozarci in drže na leta, medtem ko zapiranje s pla' stičnimi pokrovčki ni tako zanesljivo. Povedali smo vam, kar smo izvedeli. Naj se oglasi še katera, ki ravna s plastičnimi ali kovinskimi pokrovčki še kako drugače. TA MESEC NA VRTU Septembra poberemo z gred s trajnicami vse tiste enoletnice, ki smo jih nasadili kot mašilo. Večina izmed njih je ze odcvetela, mnoge pa so se tudi že posušile. Ob tej priložnosti porežemo tudi nadzemne dele tistih trajnic, ki ne cveto in ze odmirajo. V drugi polovici septembra temeljito pregledamo vse rastline na skalnjaku. Tiste, ki so se preveč razbohotile, nekoliko zmanjšamo. Zelo rastljive rastline se kaj hitro razrastejo čez svoje mirnejše sosede. Navadno so te zelo rastljive rastline tiste, ki jih imamo tudi najraje. Če jih ne moremo omejiti z obrezovanjem, jih izkopljemo, razdelimo in znova posadim?' Tudi suhozide moramo septembra še enkrat pregledati j11 pri tem zlasti paziti, da so vse špranje polne zemlje. Najbolji je mešanica preperelega hlevskega gnoja in peščene ilovnat^ zemlje. Hkrati pa porežemo tiste blazinaste rastline, ki so z bohotenjem že začele preraščati svoje sosede. Če imamo na vrtu prezimno trdne nageljne, moramo m septembra misliti na to, kako jih bomo zavarovali pred zajcit saj imajo nageljne pozimi še posebno radi. Najbolje jih zavarujemo, če jih prekrijemo z dovolj gosto žično mrežo. Kot dO' bro varovalo so se izkazale tudi trnate veje akacije. Vsako sredo med glavno turistično sezono skozi blejsko železniško postajo na Rečici pripelje muzejski vlak z letnico izdelave 1917. Zjutraj zapuha na Jesenicah, nato pa nadaljuje vožnjo skozi Bled in Bohinjsko Bistrico ter skozi predor v Črni prsti prisopiha do Mosta na Soči. Tam imajo gostje piknik, proti večeru pa se zadovoljni vračajo. Tudi jaz sem si včeraj ogledal to zanimivost. Klopi na peronu so bile polne čakajočih, bilo je živahno, pa vendar tiho in slovesno. Nad vhodom so se v košaricah pozibavale begonije in nageljni, zastavice pa so kot roke mahale v pozdrav. Spodvil sem noge pod klop, si potisnil v usta žvečilni gumi ter poblisnil po urinih kazalcih. Iz postajnega stolpa je v pražnji obleki stopil šef postaje; njegova bela srajca se je kar bleščala od lepote, skrbno pristrižene in malo navzgor zcsukane brčiće pa so se mi zdele imenitne. V predoru je čudno zapi-skalo in tračnice so zatrepetale. Črn, svetlikajoč se hla-pon s šestimi vagoni se je kot razigran otrok izvil izpod hriba, iz širokega dimnika na strehi pa kot zadovoljen starček iz pipe puhal oblake gostega sivega dima; v nosu sem začutil rahel vonj po premogu. Skozi okno lokomotive je pogledal strojovod-ja, kot v pozdrav zapiskal in nam pomahal z roko. Ko je vlak brez škripaflJa zavor ustavil, sta iz va&°?fl stopila dva sprevodnika: °D v starinskih uniformah, s ffa ku podobnim, kot oglje črni^ suknjičem s svetlečimi s gumbi, črno, nižjemu cih/1 dru podobno železničarsK kapo, črnimi hlačami ter sne žno belimi rokavicami na & kah. Eden od njiju je zatrop1 na staro trobento — zvok j bil prav čuden in me je sp° minjal na jelenovo rukan]e^ Sprevodnika sta pomaga'* potnikom, ki so z zardelim1 lici smejoč se izstopili iz va gonov. Na enem od vagono je pisalo "pošta", v njem s ves čas prevažali pošto; pa s posebna rešetka je bila vgra' jena, nad njo pa je bil naP\. "za pse". Pred desetletji so tem delu vagona vozili tuO manjše živali — danes na za lost ni izstopil noben kuza" Dva od vagonov sta na za£ njem delu imela tudi nekak šen železen balkon, sedeži vagonih pa so bili leseni, ko jih sedaj vidimo le še v t1 mih o Divjem Zahodu. Tender na hlaponu je W napolnjen s premogom; kur jač je polnil žrelo sopihajoče" ga stroja, ki je nestrpno kal, da se bo pognal skoz' Hom, čez vintgarsko sotesk0 in na Jesenice, kjer se b° zleknil na tire k zaslužek mu počitku. Boštjan in Peter šol^ OŠ Josipa Plemlja BH SPOZNAL SEM PRIJATELJA J, Letos smo odšli na počitnice v Vrsar. Ko smo bili že nei* ^ dni na morju, sem spoznal prijatelja Davida. David je pri^>eKg nam na počitnice iz Nemčije. Njegova mamica je Slovenka, «H pa Italijan. David govori tudi slovensko. Skupaj smo se hodili » pat k pomolu. Skakali smo v vodo, v brazdo na ladjo, da nas J tok porival k obali. Igrali smo se tudi druge igre. Čez nekaj David odšel domov. Preden je odšel, smo si izmenjali našlo Danes sem že dobil njegovo razglednico. Tudi sam mu bom pij* Sašo Šarič, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja U>** _ SEPTEMBRA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN (§®3S®S»En TV SPORED SOBOTA 8.00 11.25 16.40 16.45 18.00 18.30 18.45 18.55 19.30 19.50 20.15 22.40 22.55 13. septembra Poročila Otroška matineja Poročila (do 11. 30 Poročila Mali kaznjenec, avstralski animirano—igrani film Vrnitev, dokumentarna oddaja Knjiga Risanka Propagandna oddaja TV dnevnik Zrcalo tedna Undberghov polet čez Atlantik, amer. film TV dnevnik POP satirikon _ oddajniki II TV mreže: 14.55 Jugoslavija, dober dan 15.25 Miti in legende 15.40 Otroška predstava '6.55 Vršac:Košarka (ž) -kvalifikacija za EP—SFRJ:Francija, prenos 18.25 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja 19-30 TV dnevnik 20.00 V družbi s skupino" Leb i sol" 20.30 Človek in čas, dokumentarna oddaja 2100 Poročila 21.05 Glasbeni večer 21.55 Športna sobota 22.15 Reportaža z nogometne tekme: Hajduk:CZ *2.45 Reportaža z nogometne tekme: Partizan .Dinamo (do 23.15) TV Zagreb I. program: 8-55 Poročila un» "TO v šoli (do 10.35) J«« Sedem TV dni Filmi s Greto Garbo: Oama s kamelijami, iftm arner'ški film °-i0 Narodna glasba M Poročila ' TV koledar lb-55 Vršac: Košarka(ž) kvalifikacija za EP moc ?FRJ:Francija l0-25 Živeti z naravo, m o« dokumentarna oddaja SmS 77 dnevnik «J-U0 Party, ameriški film ii% TV dnevnik V soboto zvečer «•30 Program ples °°-30 Poročila 14. septembra 12.00 13.40 13.50 Poročila Živ žav: Risanke in Smrkci Flipper, 19. del ameriške nanizanke A. Bereksi: Pragovi, 2. del madžarske nadaljevanke Folklorni ansambel Trinidada, 3. oddaja Ljudje in zemlja Reportaža o letalskem prevozniku JAT Sto let Edvarda Rusjana — prenos letalskega mitinga iz Brnika 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora 19.00 Danes: Ko še ne boli 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Sidran: Oče na službenem potovanju, 2. del nadaljevanke TV Sarajevo 21.05 Jazz na ekranu: Julius Hemphiil Jah Band, 3. oddaja 21.35 športni pregled oddajniki 11 TV mreže: 12.00 Kdor zna, ima (Znanje—Imanje) (do 14.00) 16.30 Zobnatica: 10.mednarodne konjaniške igre 17.25. Vaterpolo — turnir mladosti 18.25 Zgodba s fotografije, dokumentarna oddaja 18.50 Mali koncert 19.00 Neobvezno 2: Marija iz Miloševa 19.30« TV Dnevnik 20.00 Drugi spol, 4.-zadnji del francoske dokumentarne serije 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.10 Malu, 8. del brazilske nadaljevanke 21.55 Poezija 22.25 En avtor—en film — P. Krelja: Negovalka (do 22.45) TV Zagreb I. program: 9.55 10.55 12.00 13.00 14.00 14.15 15.05 19.30 20.00 21.00 21.35 22.20 22.40 Glasbeni tobogan Tršič: Vukov sabor, prenos Kmetijska oddaja Jugoslavija, dober dan (do 13.30) Mali koncert Hišica v preriji, 10. del ameriške nadaljevanke Nedeljsko popoldne TV dnevnik Oče na službenem potovanju, 2. del TV nadaljevanke Morje, ljudje, obale — reportaža Športni pregled TV dnevnik Program plus PONEDELJEK 15. septembra 17.25 Poročila 17.30 Zlatorog 17.45 Modro poletje, 11. del španske nadaljevanke 18.15 Novi ročk 86 —reportaža 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 LB.Berton: Omožila sem s Klondikom, 1 del kanadske nadaljevanke 21.00 Aktualno: Kam greš.drobno gospodarstvo? 22.00 TV dnevnik oddajniki II TV mreže: 18.00 Beograjski TV program 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi tl&IGIKItJI Ameriška melodrama Ni malih ljubezni govori o romantičnem odnosu in življenju mladih. Na fotografiji odkrije gimna-z'jac Charles obraz lepe Laure. Postane njegova prva ljube *an, kot obseden jo išče po mestu in jo najde zaposleno kot Pevko v nekem neuglednem lokalu. Z njegovim reklamnim trikom Laura zaslovi. V glavnih vlogah igrajo Jon Crver, Demi Moore in George VVendt. Angleški akcijski film Octopussv je film z agentom 007 — Jamesom Bondom, ki ga igra, kdo drug seveda, kot Rdger Moor Tokrat se zaplete v carske dragulje. Sovjetski general Orlov, ki nasprotuje miroljubnim prizadevanjem Kremlja, hoče na svojo roko sprožiti vojno med Vzhodom in Zahodom. Skrivoma tihotapi dragulje iz bivše carske zakladnice na Zahod v zameno za nuklearni peklenski stroj, ki naj bi sprožil domsko eksplozijo v ameriški letalski bazi v Zahodni Nemčiji. James Bond pride Orlovu na sled prek mednarodnega prekupčevalca z dragulji, afganistanskega princa Kamala, ki mu Pcmaga skrivnostna, bajno bogata Octopussv. Po precejšnjih zapletljajih je strašna eksplozija seveda preprečena v zadnjem trenutku... Z Rogerom Moorom igrajo v filmu še Maud Adams, Louis Jourdan in Steven Berkoff. V soboto, 13. septembra, bo v kinu Center v Kranju pred-Premiera filma Policijska akademija H; v kinu Železar na J« senicah bo predpremiera tega filma v nedeljo, 14. septembra. Kdor si še ni ogledal filma Moje pasmi — moje sanje, ga ■ahko vidi v soboto, 13. in v nedeljo, 14. septembra, v kinu Storžič v Kranju. Kmalu boste v gorenjskih kinematografih spet lahko gledali priljubljeni film Častnik in gantleman. 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Dinastija,116-zadnji del ameriške nadaljevanke 22.05 Stereovizija 23.05 Kronika Bitef-a TV Zagreb I. program: 8.30 »Na krilih pesmi«otroška oddaja 8.45 Mirna, Bane in lutke — otroška oddaja 9.00 TVvšoli (do 12.35) 17.25 Kronika občin Bjelovar in Varaždin 17.45 Na krilih pesmi, otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja: iznajditelji 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke—kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Z. Ogresta: Obist —drama 21.15 Mali koncert 21.30 Odprta knjiga 22.00 Paralele, zunanje politična oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 Šahovski komentar 23.10 Program plus TOREK 16. septembra 17.30 MP F Celje 85, 5. oddaja 18.00 Periskop 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Celjski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Ivo Brešan: Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju, gledališka predstava SLG Celje 22.10 Svet na zaslonu 22.55 TV dnevnik oddajniki II. TV mreže: 23.10 TV dnevnik 23.30 Program plus SREDA 17. septembra 17.20 17.35 18.15 18.45 19.00 19.30 19.55 20.05 21.30 22.10 Slovenske ljudske pravljice: O treh kraljevih sinovih —1 del Modro poletje, 12. del španske nadaljevanke Gozdovi: Človek proti gozdu, 2. del izobraževalnega niza Risanka Danes: Severnoprimorski obzornik TV dnevnik Vreme Film tedna: Alsino in kondor, kubansko—mrhiški film Spoznano — neznano, oddaja o znanosti TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 15.10 Namizni tenis — turnir evropskih prvakov, reportaža iz Viteza 15.55 Doktor v hiši, ponovitev angleškega filma 17.25 Glasbena oddaja 17.55 Budimpešta: nogomet za pokal evropskih prvakov — Vasas:Velež 20.00 Športna sreda 22.30 Poročila (do 22.35) TV Zagreb I. program: 8.30 Burleske 9.00 TVvšoli (do 12.35) 16.35 TVvšoli 17.45 Burleske 18.15 Pred pisanim svetom poklicev 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke—kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Obarvana svetloba in angleški film: Zgodba o policaju 22.50 Program plus ČETRTEK 18. septembra 17.35 J. Ribičič: Miškolin — Miškolin v krempljih 17.45 Čirule—čarule: Čarovniška dežela 17.50 Modro poletje, 13. del španske nadaljevanke 18.15 Delegatska tribuna 18.45 Risanka 19.00 Danes: Gorenjski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.10 J.Neruda: Zgodbe z male strani, 3.—zadnji del čehoslovaške nadaljevanke 22.10 Abecedarium, dokumentarna oddaja 22.50 TV dnevnik Oddajniki II TV mreže: 15.55 Zgodba o policaju, ponovitev angleškega filma 17.25 TV dnevnik 17.45 Učitelj, 7.—zadnji del otroške nadaljevanke 18.15 Znanost 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.30 TV dnevnik 20.00 Hiša, 9. del poljske nadaljevanke 21.40 Umetniški večer: Podbiokovski večeri (do 23.10) TV Zagreb I. program 22.25 Poceni detektiv, ameriški film_._ Oddajniki II TV mreže: 8.30 Učitelj, 7.—zadnji del otroške nadaljevanke 9.00 TVvšoli (do 12.35) 17.15 TV koledar 17.25 Številke in črke — kviz 17.45 Učitelj, 7.—zadnji del otroške nadaljevanke 18.15 Znanost 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 21.00 Miniature 21.00 Pot v središče znanja—kviz 22.10 TV dnevnik 22.30 Program plus 14.55 DP v tenisu?—finale, prenos 17.25 TV dnevnik 17.45 Dajmo, družimo se! —otroška serija TV Skopje 18.15 Kulturna dediščina, izobraževalna oddaja 18.45 S plesnim orkestrom RTV-NS * 19.30 Premor 19.35 Firenze: EP v športno— ritmični gimnastiki 21.35 Porota, kontaktna oddaja 22.40 Nočni kino: Šest junijskih dni, jugoslovanski film 00.10 Šahovski komentar TV Zagreb I. program 19. septembra 17.40 Pesmi in zgodbe za vas: Zlata goska, poučna oddaja —TV Zagreb 17.55 Modro poletje, 14. del španske nadaljevanke 18.20 Industrijsko oblikovanje: Grafično oblikovanje 19.00 Danes: Obzornik Ljubljanskega območja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Afrika:Karavane zlata, 3.del angleške dokumentarne serije 21.10 Derrick, nemška nanizanka 22.10 TV dnevnik 8,25 Dajmo, družimo se! otroška serija — TV Skopje 8.55 TVvšoli (do 12.40) T6.40 TVvšoli 17.45 Dajmo, družimo se! — otroška serija TV Skopje 18.15 Kulturna dediščina, izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Pustolovščine Sherlocka Holmesa, 9. del angleške nanizanke 20.55 Klub 4, zabavnoglasbena oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 V petek ob 22 h.kulturni magazin 23.25 Program plus 17.25 TV dnevnik 17.45 Mali svet, otroška oddaja 18.15 Mostovi—Hidak (samoza U 2) 18.45 Ameriški cirkus, zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.10 Miinchen—Gladbach: nogomet za pokal UEFA: Borussia:Partizan TV Zagreb I. program: 8.30 Mali svet, otroška oddaja 9.00 TVvšoli (do 12.35) 16.40 TV v šoli. Ladja Bakar, Otok Pag 17.40 Poročila 17.45 Mali svet, otroška oddaja 18.15 Iznajditelji, izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Doktor v hiši, angleški film 21.40 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame IVANKE JAPELJ rojene JEKOVEC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in se poklonili spominu nanjo na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju onkološke bolnišnice v Ljubljani, zdravstvenemu domu Tržič, posebej dr. Rusu in dr. Martinčiču, ki sta bila ob njej v času težke bolezni in ji lajšala bolečine. Hvaležni smo kolektivu Mercatorja, tezd Preskrba in njenim sodelavcem iz poslovalnice 17, DO Ikos iz Kranja, delavcem in učencem osnovne šole heroja Grajzerja, aktivu učiteljev telesne vzgoje ter članom hokejskega kluba Tržič. Hvala govornikoma, ki sta tako občuteno orisala njeno življenjsko pot, pevcem za žalostinke in duhovniku za opravljen obred. Vsem, ki ste sočustvovali in bili z nami v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Tržič, Sebenje, Breg, Kokrica, Kranj, Ljubljana, 4. septembra 1986 RADIO PETEK, 13. septembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -13.00 Danes do 13.00 —ih - Iz naših krajev - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Hora Staccato — izbor popularne glasbe - 14.30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov — 18.15 Gremo v kino - 19.45 Pojemo in godemo — 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba SOBOTA, 14. septembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Odprto za kulturno-zabavni program - 11.05 Svetovna repotaža - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.10 —15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP -16.40 Lojtrca domačih - 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00-23.00 Slovencem po svetu — 23.00-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 14. septembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -8.07 Radijska igra za otroke -Frane Puntar: Svinčnik — 8.52 Skladbe za mladino - 9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.14 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna -16.30 Melodije za vse - 17.50 Zabavna radijska igra: Denis Poniž: Kaj se je zgodilo družini Sla-vič - - 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna -23.00 - 4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK. 16. septembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odoru - 13.00 Danes do 13.00 — ih Iz naših krajev -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba — 16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Ob domačem ognjišču - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba TOREK, 16. septembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 8.35 Mladi koncertant — 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl -16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Sotočja - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.00 - 4.30 Nočni program - glasba SREDA, 17. septembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.40 Ob izvirih ljudske glasbe -12.10 Veliki zabavni orkestri — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 Koncert za besedo -Večer - 21.05 Modest Musorg-ski: odlomki iz opere Hovanšči-na — 22.30 Zimzelene melodije - 23.00 Jazz za vse -00.05-4.30 Nočni program -glasba ČETRTEK, 18. septembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 12.10 Znane melodije — 12.40 Od vasi do vasi - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije — 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17 — ih - 18.30 Med slovenskimi skladbami za čembalo in orgle - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.45 Lepe melodije — 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica — 23.00-4.30 Nočni program -glasba KRANJ CENTER 12. septembra: avstral. amer. akcij, film POBESNELI MAKS ob 16. uri, amer. akcij, film POKLIC: KOMANDOS ob 18. in 20. uri, 13. septembra: amer. akcij, film POKLIC: KOMANDOS ob 16. uri, predpremiera amer. komedije POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18., 20. in 22. uri, 14. septembra: slov. mlad. film SREČA NA VRVICI ob 10. uri, amer. avstral. akcij, film POKLIC: KOMANDOS ob 17. in 19. uri, premiera amer. pust. filma OCTOPUSSY ob 21. uri, 15. in 16. septembra: amer. akcij, film POKLIC: KOMANDOS ob 16., 18. in 20. uri, 17. septembra: amer. ljub. film ČASNTIK IN GENTLEMAN ob 16., 18. in 20. uri, 18. septembra: amer. pust. film OCTOPUSSV ob 15.30, 17.45 in 20. uri KRANJ STORŽIČ 12. septembra: jugosl. film V ZAPORU ob 16., 18. in 20. uri, 13. septembra: amer. glasb, film MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 16. in 19. uri, 14. septembra: amer. pust film LOV ZA ZELENIM DIAMANTOM ob 14. uri, amer. glasb, film MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 16. uri, amer. komedija HOD DOG ob 19. uri, premiera amer. filma NI MALIH LJUBEZNI ob 21. uri, 15. in 16. septembra: amer. ljub. film NI MALIH LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri, 17. septembra: amer. srhljivka SKRIVNOSTNA MOČ ob 16., 18. in 20. uri, 18. septembra: amer. komedija HOT DOG ob 16., 18. in 20. uri KAMNIK DOM 13. septembra: amer. pust. film LOV ZA ZELENIM DIAMANTOM ob 16. uri, nem. erot. film ORGIJE V CARSKI VASI ob 18. in 20. uri, premiera avstral. amer. filma POBESNELI MAKS III ob 22. uri, 14. septembra: franc. komedija OROŽNIKI IN OROŽNICE ob 15. uri, nem. erot. film ORGIJE V CARSKI VASI ob 17. in 19. uri. premiera amer. akcij, filma OAZA - DOLINA SMRTI ob 21 uri, 17. in 18. septembra: amer. akcij, film POKLIC: KOMANDOS ob 18. in 20. uri, TRŽIČ 13. septembra: ital. pust. film JAZ IN NILSKI KONJ ob 16. uri, amer. ljub. film ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 18. in 20. uri, premiera amer. akcij, filma POKLIC: KOMANDOS ob 22. uri, 14. septembra: amer. risani film LARIFARI ZAJČEK ob 15. uri, amer. pust. film BOUNTV ob 17. in 19. uri, premiera amer. fant. komedije ŠKRLATNA ROŽA KAIRA ob 21. uri, 15. septembra: amer. pust. film BOUNTV ob 18. in 20. uri, 16. in 18. septembra: amer. fant. komedija ŠKRLATNA ROŽA KAIRA ob 18. in 20. uri, 17. septembra: amer. glasb, film MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 17. in 19. uit DUPLICA 13. septembra: amer. film NI MALIH UUBEZNI ob 20. uri, 14. septembra: amer. pust. film TARZAN IN SIRENE ob 15. uri, amer. akcij, drama OAZA — DOLINA SMRTI ob 17. in 19. uri17. septembra: amer. pust. film OCTOPUSSV ob 20. uri, 18. septembra: amer. komedija ŠKRLATNA ROŽA KAIRA ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR 12. septembra: premiera amer. pust. filma OCTOPUSSY ob 17., 19.15 in 21.30, 13. septembra: amer. film OCTOPUSSY ob 17. in 19.15, premiera amer. akcij, filma OAZA - DOLINA SMRTI ob 21.30, 14. septembra: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 15., 17. in 19. uri, 15. septembra: premiera jugosl. filma V ZAPORU ob 17. in 19. uri, 16. septembra: amer. ljub. film ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 17. in 19. uri, 17. in 18. septembra: amer. akcij, film OAZA — DOLINA SMRTI ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 12. septembra: amer. pust. film BOUNTY ob 18. in 20.15,13. septembra: amer. komedija HOT DOG ob 18. in 20. uri, 14. septembra: hongk. film V VOHU-NOVIH KREMPLJIH ob 16. in 18. uri, nem. erot. film NUNINA LJUBEZENSKA PISMA ob 20. uri, 15. in 16. septembra: amer. film OCTOPUSSY ob 17.45 in 20. uri, 18. septembra: jugosl. film V ZAPORU ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 12. septembra: amer. pust. film TARZAN IN SIRENE ob 18. uri, 16. septembra: amer. pust. film BOUNTY ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 12. septembra: amer. film OSAMLJENI OBUPANEC ob 20. uri, 13. septembra: amer. vohunski film MATA HARI ob 20. uri, 14. septembra: amer. drama PROFESORJI SO PONORELI ob 18. in 20. uri, 17. septembra: amer. film GROZLJIVI PRIVIDI ob 20. uri POUANE 12. septembra: amer. drama PROFESORJI SO PONORELI ob 20. uri, 14. septembra: amer. film GROZUIVI PRIVIDI ob 18. uri, 16. septembra: amer. komedija FANTOVŠČINA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 12. septembra: amer. film KRISTINA ob 18. in 20. uri, 13. in 14. septembra: amer. akcij, film OSAMUENI OBUPANEC ob 18. in 20. uri, 16. in 17. septembra: franc. komedija HOJA V SENCI ob 18. in 20. uri, 18. septembra: amer. komedija FANTOVŠČINA ob 20. uri RADOVLJICA 13. septembra: amer. film CIN-DY ob 18. uri, franc. film POLICAJ NA ROBU ZAKONA ob 20. uri, franc. film POLICAJ NA ROBU ZAKONA ob 18. uri, amer. krim. film SMRTONO-STNI LASER ob 20. uri, amer. film CINDY ob 20. uri, 16. in 17. septembra: ital. erot. film EROTIČNI TIP ob 20. uri, 18. septembra: amer. film DOVOLJENJE ZA VIKEND ob 20. uri BLED 12. septembra: amer. film FLASH DANCING ob 20. uri, 13. septembra: angl. zabavni film ZABAVA PRI LARRYJU ob 18. uri, amer. film OGNJENE ULICE ob 20. uri, 14. septembra: amer. film OGNJENE ULICE ob 18. uri, amer. film FLASH DANCING ob 20. uri, 15. septembra: franc. film POLICAJ NA ROBU ZAKONA ob 20. uri, 16. septembra: amer. krim. film SMRTONOSTNI LASER ob 20. uri, 17. septembra: amer. film CINDY ob 20. uri BOHINJ 13. septembra: amer. film FLASH DANCING ob 20. uri, 14. septembra: angl. film ZABAVA PRI LARRYJU ob 18. in 20. uri, 18. septembra: ital. erot. film EROTIČNI TIP ob 20. uri 8. STRAN REPORTAŽA PETEK, 12. SEPTEMBRA]?« {ETEIU2. SEPTEMBRA 1S Petnajst let zdravstveno-terapevtske kolonije ZNANJE STARŠEV POMAGA OTROKOM Novigrad, septembra — Kar 577 družin, večina je z Gorenjske — se je v petnajstih letih udeležilo zdravstvene kolonije in šole za starše z otroki, ki imajo cerebralno paralizo. Nenehno dograjevanje znanja, sodelovanje strokovnjakov v skupnem programu, skrbno pripravljenem za posameznega otroka — vse to je tako imenovani gorenjski model pomoči otrokom s cerebralno paralizo. Cilj je le eden: ob prizadetosti razviti preostale otrokove sposobnosti za življenje. 15—obletnico zdravstveno-terapevtske kolonije otrok s cerebralno paralizo in šole za starše je res treba proslaviti. Začelo se je leta 1972 v Novigradu, ko je prvih osem družin, ki so imele tako prizadete otroke, prišlo v Gorenjsko letovišče na počitnice; pravzaprav to niso prave počitnice, temveč - vse se je pač razvijalo in dograjevalo - do potankosti izdelan in za posameznega otroka pripravljen program. Zamisel o takšni terapevtski koloniji, kjer je otrok s cerebralno paralizo v rokah terapevta po nekaj ur na dan, še več pa se mu lahko posvetijo starši, je nastala v Dispanzerju za mentalno higieno v Kranju. V tem dispanzerju, enem prvih tovrstnih v Sloveniji, so se še posebej ukvarjali z otroki s cerebralno paralizo. Spoznali so, da tako prizadetim otrokom ne pomaga ne bolnišnica ne bolniška nega. Cerebralne paralize namreč ni mogoče ozdraviti z zdravili, pač pa je prizadeto gibalno sposobnost in druge sposobnosti mogoče nenehno korigirati ter tako pomagati otroku k pravilnemu razvoju in kar se da normalnemu vključevanju med vrstnike. To pa pomeni vrtec in šolo. In zakaj ne potem tudi zdravstvene kolonije, se je takrat vprašal dr. Milivoj Veličkovič, takratni vodja dispanzerja v Kranju. Dr. Milivoj Veličkovič, vodja nevrološkega oddelka Pediatrične klinike Ljubljana: »Vsaka metoda, ki otroka usposobi za življenje, je dobra. Zdravstvena kolonija je doslej najboljša metoda za osveščanje staršev, kako ravnati z otrokom, saj so z njim tako rekoč 24 ur na dan, s terapevtom pa le uro na teden ali še manj.« Dr. Tatjana Veličkovič, vodja strokovnega tima za cerebralno paralizo pri gorenjskem društvu: »Pri cerebralni paralizi je premalo, če se ukvarjamo le z otrokom; starše je treba naučiti pravilnega ravnanja. V vseh teh letih smo se tudi terapevti veliko naučili od staršev. In upam, da je bilo tudi obratno.« Novigrad — Dvakrat na dan so otroci pri strokovnjakih; na sliki nevrofizioterapevtka ob pomoči fantove mame na zračni blazini kontrolira otrokove gibe. — Foto: L. M. pedagogov, logopedov in drugih. Dopolnjevali so svoje znanje, ga prenašali na starše in se učili. Oboji. In rezultati? Najbrž bi jih znali povedati predvsem starši. V njihovem imenu je na srečanju v Novigradu Peter Gort-nar iz Kranja dejal, da brez posebej pripravljenega programa usposabljanja, v katerem so se tudi starši naučili ob igri in ob negi otroka ravnati tako, kot zahteva terapija ne, bi bilo uspeha. Verjetno bi tako povedalo tudi vseh 577 družin, kolikor jih je v petnajstih letih letovalo v tej zdravstveno— terapevtski koloniji oziroma šoli za starše. Nekateri so bili tudi po večkrat; tisti, ki so bili najmanj petkrat, so se naučili največ - in so s tem tudi najbolj pomagali otroku in sebi. V razgovoru, nekakšni okrogli mizi, kjer so udeleženci posegli v prva spoznanja, ki so le počasi utirala pot vedenju o ravnanju s prizadetim otrokom, so posebej poudarili, da noben model terapije, torej tudi gorenjski ne, ne more biti idealen. Treba ga je prilagajati tako materialnim kot kadrovskim možnostim. To še najbolj kažejo mariborske izkušnje, ko v zelo skromnih razmerah uspevajo za otroka narediti nekaj podobnega kot njihovi gorenjski kolegi. Verjetno pa je najtežje premakniti miselnost zdravih. Tako staršev zdravih otrok, ko se ob njihovem igra v vrtcu tudi otrok s cerebralno paralizo, ali pa miselnost strokovnih delavcev v interesnih skupnostih, V Sloveniji namreč le dva sisa pošiljata v to zdravstveno kolonijo na zdravstveno napotnico ob otroku tudi po enega od staršev. Res škoda, da ni bilo na srečanje v Novigrad teh ljudi, ki s papirji odločajo, ali gredo starši lahko z napotnico v to kolonijo ali ne. Lahko bi se prepričali o celodnevnem garaškem delu nevrofizioterapevtk in specialnih pedagoginj; letos jih je bilo po devet iz vsake stroke za 55 družin z otroki. Tudi o prizadevanju staršev, da bi kar najbolje razumeli ne le to, kar naj počno z otrokom, temveč tudi sebe in otroka. Kajti tudi do realnega položaja, v katerem je in bo prizadeti otrok, se je treba dokopati. Kolonija in šola za starše sta le v pomoč. L.M. To vprašanje je pomenilo začetek gradnje tako imenovanega gorenjskega modela za ravnanje z otrokom, ki ima cerebralno paralizo. V Novigrad minulo soboto ne starši ne otroci in ne strokovnjaki niso prišli po odgovore. Večina, med njimi največ/zdaj že skoraj odraslih otrok, je bila pred desetimi in več leti deležna programa usposabljanja. Mnogi med njimi bi brez tega ne mogli hoditi v šolo, tudi v redno, ne bi se bili mogli zaposliti, in predvsem skrbeti sami zase. Videti te otroke oziroma mladostnike tako samozavestne in docela vključene v družbo je prava nagrada terapevtom, je na začetku srečanja povedala dr. Tatjana Veličkovič, ortope-dinja kranjskega zdravstvenega doma. Z izredno voljo za pomoč takim otrokom je zbrala skupino strokovnjakov - ne-vrofizioterapevtov, specialnih Majda Šifrer, terapevtka v prvi zdravstveni koloniji: »Od prvih začetkov do danes je bil v znanju, kako pomagati tem otrokom, narejen ogromen korak.« Marija Bogataj, nevrofizioterapevtka: »Starše lahko v koristnost kolonije in dela z otrokom prepriča le sprememba, ki jo opazijo ob koncu. Mihaela Zupan, spec. pedagoginja: »Brez Umskega dela strokovnjakov uspehov ne bi bilo.« Džani Kumer, predsednik Društva za cerebralno paralizo SR Hrvaške: »V zdravstvene kolonije pride le polovica staršev, zato bi morali osveščati tudi druge, predvsem pa spodbuditi podoben način dela tudi drugod po Jugoslaviji.« Konec mes^ca^^pii^iško prvensl VABLJIVA %TA ČEZ E Tunjice, 12. septembra-'Mengšu imajo motoslalom. ke na Grobniku, v ^iJ^kros. Ko smo pri A oživitvi prireditev, *J"W*» Prisluhnili želji mlad kros,« pripoveduje pre» športne komisije AMD l Začelo se je lani, ko so> si' ■ dali tekmovanje v avtoKr ^ avstrijskem Holenburgu-pred tem pa sta se Drago v nik iz Tunjic in že pokojni Burja iz Radomelj veckr* jj duševala nad tem, v svetu let poznanim športom. K£ IjjJ 1200-članskemu AMD W ^ razmišljali, da bi po .le""^ spet obnovili in začeli različne prireditve, so se'■ li, da bo v Tunjicah avto**^ »Mengeš ima »°YTe * Domžale hitrostne AlT\fl Grobniku, Lukovica pa "Jj kros,« ugotavlja pred yp športne komisije pri AM^ ^ nik Štefan Borin. »Po vsejI ^ ni smo iskali teren za avt ^ sporazumeli pa smo se ^ dim lastnikom kmetije Jan$ Kosirnikom v Tunjicah. je desetletno uporabo zenv ki smo ga s prostovoljni«*? uredili tako, da ga zdaj obdeluje, okrog zemljišča m 720 metrov dolga proga- ^ smo tudi vso podporo skupnosti oziroma nJel^jo|i jj^fkkati dovoljenja za vsako »am pripravili prvo pri- laz ^ite 80 bili Z ,mednar°dno udeležbo, Bj v AMD presenečeni ft^ih n °m in navdušenjem n- Organizirali so tečaj za nov in upamo, da nas zumeli tudi v ^organizatorje in samo iz Hk*U * jih ie Prijavilo 22. *** Je povečalo tudi nav- Na tunjiški progi pr evoz^*1^^© hitrostjo 78 kilometrov Slaparjevi v Kokri so po požaru zgradili povsem novo domačijo V DOLINO NISMO HOTELI Kokra, 9. septembra — Drugega maja leta 1970 okrog osme ure zvečer je na Slaparjevi domačiji v Kokri zagorelo. Ogenj je upepelil vse razen najmanj vrednega starega skednja. Pomoč pogorelim je bila tudi velika akcija solidarnosti Plameni so bili požrešni. Pogorelo je vse, kar je bilo na Slaparjevi domačiji; le star, razpadajoč skedenj je ostal. Od vsega je bil najmanj vreden in čisto vseeno bi bilo, če bi bili ognjeni zublji upepelili še to. »Zagorelo je pri dimniku. Zidar, ki ga je leta 1929 zidal, je zazidal tudi tram, s katerega je najverjetneje počasi odpadal omet. Les je tlel in 2. maja okrog osme ure zvečer je zagorelo. Bilo je strašno in tega zanesljivo ne bomo pozabili,« je pripovedoval gospodar Slapar po domače, Stanko Polajnar, ki skupaj z ženo Marinko, doma je s Križa pri Ko- mendi, in sinovoma Tomažem in Rokom ter hčerko Polono živi zdaj v povsem obnovljeni domačiji. »Velike izbire in tudi časa za razmišljanje ni bilo na pretek. Ali zapustiti 700 metrov visoko ležečo kmetijo in iti v dolino ali pa kar najhitreje zgraditi nov dom. Ne, v dolino nismo hoteli iti, čeprav so nam nekateri svetovali. Lotili smo se gradnje. Sinova sta odšla od hiše: Tomaž k Zgornjemu Celarju, Rok pa v Podljubelj. Z ženo sva stanovala v svinjski kuhinji. Za silvestrovo leta 1970 je bila hiša že toliko narejena, da smo se lahko zasilno vselili, živino pa smo dali v nov hlev januarja leta 1971. To je bila izredno hitra gradnja. Skoraj ni bilo človeka, da nam ne bi bil pomagal. Na občini so nam šli na roko. Kljub temu je bilo težko, saj so bila to leta, ko ni bilo gradbenega materiala. Tudi v Avstriji in Italiji smo ga morali kupovati, vendar je šlo. Vsem, ki so nam pomagali, smo iz srca hvaležni« Danes je Polajnarjeva oziroma Slaparjeva domačija kot nova. V hlevu imajo enajst živali, od katerih so tri krave, da je mleko doma. Več živine tudi ne bi mogli imeti, saj je premalo krme, tako za košnjo kot za pašo. Na njivah zraste le nekaj krompirja in zelja. »Drugega se nam tudi ne splača imeti,«pravi Stanko Polajnar, ki je tudi ćian jezerske lovske družine,« saj nam divjad vse požre. Najhujši je jelen. Poje , kot bi krave spustil na njivo. Srnjad naredi veliko manj škode, divjih prašičev pa ni. Pojavijo pa se na drugi strani ceste proti Jezerskemu. Življenje nam kar dobro teče, pred dvema letoma smo dobili tudi telefon, tako da smo s cesto in telefonom povezani s svetom. Rane od požara so zace-ljene, pozabljene pa ne bodo nikoli.« Mlakarjevi otroci, rojeni iz ljubezni pri štiridesetih PREZGODAJ ODRASLI Opale, 9. septembra — Nezaupljivo me gledajo, ko vprašam, ali so morda jevi iz Opal. Končno najstarejša v skupinici, ki speši navkreber, prikima. ^r.aj(o' grem k njim, naj prisedejo v avto, pa naredijo obraze, kot da jih silim v nekaj« čno smo vsi v avtu; še par sto metrov in doma smo. V Mater Marijo najdemo za štedilnikom, oče Raj ko je šel po opravkih v Žiri. Otroci so še vedno nezaupljivi, najraje bi izginil vsak po svoje. Kaj hočeš od nas, pusti nas pri miru, se zdi, da govorijo njihove oči. Mati je bolj prijazna, takoj je za pogovor. Na kmetijo se je primožila pri 37 letih, bila sta torej že starejša mladoporočenca. Prišla je iz Vojska nad Idrijo, na sicer lepo, a nekoliko osamljeno kmetijo. Zemlje je 24 hektarov, od tega približno sedem obdelovalne. Nič ni ravnega, vse je v bregu. Vajena drugačnega življenja se je stežka privajala na trdo delo. Otroci so začeli prihajati drug za drugim. Prva je bila zdaj že 14 —letna Marija, ki hodi v osmi razred žirovske šole in bi šla najraje takoj delat v Alpino. Učenje je ne mika, je povedala, pa tudi do svojega denarja bi rada čim prej prišla. 12 —letni dvojčici Ivanka in Martina sta v šestem razredu in še posebej resno se držita. Tudi onidve ne mislita naprej v šolo. Ta še posebno malo diši 11 —letnemu Štefa- nu, ki je že dvakrat zaostal in je v tretjem razredu. Osemletni Rajko hodi v drugega in se raje uči. Mati najbolj toži, ker ji manjka denarja. Otrokom je kupila zvezke za šolo z denarjem, ki ga je zaslužila, ko je obžagovala smrečice. Kmečki dokladi, ki jih dobi za otroke, malo pomagajo, saj jih je bilo zadnji mesec le 680 starih tisočakov. Otroci, ki jih je kombi pripeljal iz šole, so čakali na kosilo. Mati je dejala, da niso izbirčni, da mesa sploh ne pogrešajo. Jedli bodo makarone in solato, zelo radi pa imajo fižolovo juho, zelje, skratka, domačo hrano. Kar se da, sami pridelajo. Mleka imajo dovolj, kruh peče enkrat na teden. Zjutraj vstajajo dvajset minut čez peto, uro kasneje morajo biti spodaj pri sosedu, če nočejo Mlakarjevi otroci so f'f mladim letom navkljub ^ejf samostojni. Trdo morajo 0 $ doma na kmetiji, najsibo ^ji vi, travniku ali v gozdu, ^ jim ni prisaneseno. Morda j to, ali pa zaradi skromno ^ kateri živijo, zdi, kot da S*ja zgodaj odrasli, kot da ji"1 ^ več za razposajeno igro, s nje, nagajanje. . j »Tisočkrat sem že pros Prvem razredu posk Raje dof fOTPOPO iSkJj'.f' septembra — V sredr %l ld.ea,no delalo največ 40C Edh? ^e doP°ldne v razredu i *»estl°7delkih (razPisanih ie b h Za tako stisko pa so po I ti0re^eta' k* na Gorenjskem ne Kovni Y.eliko izbirati, kam po bv! razen če nočejo v Se radmenovane moške poklice, W^k 0(?^ocaJ° za srednjo eko-<£'asti 0 in družboslovno šolo. tavno tV Poslovno—finančni de-^enk S0 ucno ze*0 uspešne vsč j,et' na kar kaže tudi lanski w l 98-°dstotni uspeh v pr- ke š*2*°y šoli oblikovali oddel-I 2a " učenci v povprečju, kar *g0r ..Usmerjeno izobraževanje % normativ. Vpisna komi-hJl m°rala pri oblikovanju rešeVa?\S Pedagoškega vidika ^rUž t• osnovna problema: Sf>e v ^ante zaradi pouka tele-Viiin ^e m učence z nemškim $j)rav. Jezikom, razen tega pa v°Zao aV dopoldansko izmeno ^tjve; Sola je šla »na roko« tudi I nen'm športnikom, učencem i»i tjsfU£°dnih socialnih razmer Me m- ki obiskujejo še druge WdPredvsem glasDene- Vsi fi t>ii D postni« učenci imajo v želj i,J . i*a oziroma priporočila &favi ^0 po cisto človeški plati He Co obiskovati pouk dopold- ža, naj bi kupil topli pod t šo,« je potožila mati Mafij Jj io AnU~r. .... nAnta in rt io *ke čez peto, uro kasneje morajo biti spodaj pri sosedu, če nočejo zamuditi kombija. Štirinajst se jih vozi vsako jutro v dolino. Zdaj še gre, pozimi, ko bo sneg, pa pot ne bo tako prijetna. |jj Podobnimi težavami so se v 3Č^v.uoadali že lani,-, ko so ^2f^evilčnim dopoldanskim *Precj ravno tako dodajali ^ , n°stne« učence. In ker so je bilo dobro za očeta in J/ °sta{)SU^,t samo trije, je gneča naj bo pa še za nas, pi"a . a tudi v drugem letniku, tleh je goli beton. .j. Otroci se učijo pri dveh J v hiši, tudi ponoči so ^ j^', sobi. Starša sta namera^8 ^ četi prihodnje leto gradit1 j hišo, bolj suho, udobno stornejšo od stare, pa n^jjffl bo nič. Konec julija je tre s d kozolec, ki je nato pogoreKfj WH"uk: osem so jih že uspeli bre za novega so že zabeto«1^ 1* še pred zimo pa ga bodo P0^ li. Poldrugi milijon dinafj^ i škodnine bo dovolj korf* ^ streho. Kozolec pa je Pre ^ hišo, za katero opeka že c .j H. Jelov^ vno—finančni de-i^ltit So ucno zelo uspešne k e* na kar kaže tudi lanski Vih i98~odstotni uspeh v pr- ke g gL80 .v šoli oblikovali oddel-ie 2 B učenci v povprečju, kar *g0r ..Usroerjeno izobraževanje Sija " n°rmativ. Vpisna komi- dobi. Težave so tudi pri usklajevanju zasedenosti telovadnice, ki jo uporabljajo skupaj s sosednjo osnovno šolo Simona Jenka. Gneča nekoliko moti tudi učence, vendar pa ne toliko, da bi namesto dopoldne raje obiskovali pouk popoldne. Menijo, ravno tako kot delavci šole, da bi bila šola po štiridesetih letih dobrega dela upravičena do boljših prostorov; najsibo novih, ki so bili že pred leti načrtovani v centru usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju, ali pa bi kazalo razmišljati o drugačni rešitvi za sosednjo Jenkovo šolo, ki ima ravno tako enajst prostorov. Res je, da časi niso najprimernejši, vendar potrebe ne sprašujejo. S poukom v eni izmeni bi srednja ekonomska in družboslovna šola lahko uveljavila kabinetni pouk in interesne dejavnosti, ki so zdaj zelo razredčene. H. Jelovčan PETKOV PORTRET LOJZE OBLAK Koraka v štirideseto leto, doma je v Gorenji vasi, zaposlen je v žirovski Alpini kot serviser smučarske obutve za alpski program. Rad teče, kolesari, smuča in tudi vesla. Njegova delovna specialnost je umerjanje in preverjanje vrhunske tekmovalne smučarske obutve Alpine, ki jo že obuva polovica naše moške reprezentance v alpskem smučanju: Benedik, Čižman, Robič, Žan, Grilc in Bergant. V prihodnje namerava Alpina obuvati tudi našo reprezentanco v smučarskih tekih. Lojzetovo delovno mesto je v tovarni, ko pa je sezona tekmovanj, ga srečamo tudi na tekmah. Ni dovolj tekmovalce le obuti, ampak je najmanj toliko pomembno izvedeti, kako, se obutev obnese, kakšne so izkušnje in pripombe vrhunskih mojstrov na smučeh. Je poročen, ima dva sinova, starejši Matej je že član državne reprezentance v smučarskih skokih, Rok pa je tudi že pravi mojster na belih strminah. To je skopa osebna izkaznica Lojzeta Oblaka, najbolj jeklenega med jeklenimi. Na zadnjem triatlonu jeklenih v Bohinju je zmagal, odlično kolesaril, dobro veslal in odlično tekel v osrčju Triglavskega pogorja. Njegov zunanji videz niti ne daje slutiti, da je to možakar izjemne energije in predvsem volje. V tekmovalnem športu v mladisti sicer ni bil zelenec. Za Železničarski atletski klub v Ljubljani je tekel na 1500 in 800 metrov ter se poskušal na krosih, nato je prišla vojaščina in stvari, ki so za življenje povsem običajne: ženi-tev, hiša, skrb za družino. Dokaj pozno, šele pri 28, 29 letih, se je spet prebudil Lojze športnik. Alpsko smučarijo je sicer vsa ta leta gojil, na tekaške dil-ce pa je prvič stopil na prvem trnovskem maratonu. »Sem rekreativec. Sprva so mi kolajne sicer nekaj pomenile, sedaj pa mi je zanje vseeno. Zame je užitek meriti se z ostalimi, meni enakimi, in s samimi seboj. Starejši si, pomembnejše postaja to. Smo pa tudi dobra druščina in se kar na tekmovanju zmenimo, kam bomo šli prihodnjo soboto, nedeljo. Moje udejstvovanje ni nikakršna zapoznela športna ambicija, kot pravijo nekateri. To je dejavnost, ki jo potrebujem. Je pa res, da sem pri vadbi resen, da delam intenzivno, da vso svojo dejavnost pišem in se nato preverjam. To je oblika samokontrole. Seveda pa je osnova za vse volja. Lahko imaš veselje do nečesa, pa ti to nič ne pomaga, če ni volje. Večkrat mi je kaj odveč, recimo teči v dežju, vendar moram, ker sem tako planiral. Moram to delati, ker se je organizem na to že navadil. Seveda smem iti le do meje, do katere sem sposoben. Pretira- vanje je škodljivo. Pred tekmovanji je pomembna tudi prehrana, saj vsak napor terja svoje. Korist pa vidim tudi pri svojem zdravju. Preden sem začel teči in uganjati druge oblike vadbe, sem imel redno -dvakrat na letn angino najhujše vrste. Sedaj je nimam več. Tudi prehladov in gripic ne poznam. Le kakšen nahod me še ujame, to pa je povsem običajno.« Lojze Oblak priznava, da pomemben razlog za njegove nadpovprečne rekreativne dejavnosti tiči v družini. Če doma zadeve niso urejene, je težko. Žena-nima nič proti, čeprav ga večkrat ni doma. Rada gre z njim, če ima le čas. Na račun triatlona je Lojze vzljubil še eno panogo, veslanje. Kajak je imel sicer že dolgo doma, vendar se ni pogosto vsedel vanj. Na prigovarjanje prijateljev je poskusil, in vzljubil veslanje. Ambient na vodi mu godi. Čudovito je veslati po Poljanski Sori, v miru, daleč od gneče, ki smo jo že vajeni. J. Košnjek Urhova Micka z Zgornjega Brnika TUDI PRAŠIČKI NISO KAR TAKO Ko je bila še majhna, je doma pri Grilcu v Apnem stara mamina teta Marjana delala narodne noše. Micka ji je rada pomagala: šivanke je vdevala, vozle delala, perlice nabirala. Ko je bila že večja, ji je iz papirja strigla vzorce. Potem za to ni bilo časa. Tudi moda ni bila več taka. Takoj po vojni pa je začela delati »tavelike« avbe. Ko so odprli brniško letališče in so vsevprek iskali spominke za tuje turiste, so ji naročili punčke, oblečene v narodne noše. Le malo jih je lahko naredila, saj je bilo pri hiši devet otrok, devet glav živine, po dvajset prašičev, tri svinje, dva merjasca... Danes jo resda poznajo po punčkah v narodnih nošah, včasih pa so jo po drugem: kot svinjsko babico. Bosjakova mama iz Apna je včasih zdravila prašiče po gorah in če se je pri svinjskem porodu kaj zataknilo, so jo vedno poklicali. Micka je bila, če je le mogla, zraven. Bolj »firbčne sorte« je bila, kot sama pravi, in Bosjakova mama se je odločila, da bo Micko naučila svojega »dohtarstva«. Ko ji je bilo dvanajst let, jo je že jemala na svoja pota. A otrokom ni nič ušlo. Mlakarjevi otroci so 5 ^ mladim letom navkljub samostojni. Trdo morajo ^ doma na kmetiji, najsibo n^jf vi, travniku ali v gozdu, jim ni prizaneseno. Morda ^ to, ali pa zaradi skrom^ ^ kateri živijo, zdi, kot da s -iN zgodaj odrasli, kot da ji"1 več za razposajeno igro, 5 nje, nagajanje. h »Tisočkrat sem že prosi* A ža, naj bi kupil topli pod z** I šo,« je potožila mati Mart) ji je bilo dobro za očeta in t* ^elk morala Pri oblikovanju f6šev 0v s pedagoškega vidika Hru*?? dva osnovna problema: v fante zaradi Pouka tele-^jitn m ucence z nemškim S{jra . Jezikom, razen tega pa v0za£ »v dopoldansko izmeno *lttjve: Sola je šla »na roko« tudi I nenim športnikom, učencem it> tistU^OC*mn socialnih razmer $oje lrn, ki obiskujejo še druge ^re'(jPredvsern glasbene. Vsi ti r>ot°S^n^ očenci imajo v že-h j *rdila oziroma priporočila t>ravj aJ° Po čisto človeški plati He 00 obiskovati pouk dopoldni; Udobnimi težavami so se v 36^vUDadali že lani, ko so f^2r tevilčnim dopoldanskim 'Pred ravno tako dodajali učence. In ker so samo trije, je gneča Mimogrede GOBE POGANJAJO Hotavlje, 9. septembra — Te dni ne drži samo pravilo, da gobe rastejo po dežju, ampak jih je tudi skoraj toliko kot dežja. Angelci Bizjak iz Hotavelj jih je mož Polde že zjutraj nanosi! polno mizo in se spet vrnil na bero. Sosed Justin Zorič pa jih je včeraj prodal celih sedemnajst kilogramov. V Gorenji vasi jih odkupujejo po tisočaka. 5h te kostne« H*7Suli« sa- a tudi v drugem letniku. • T&k lo razmere seveda otežuje-trijJs a6oško del°- 2e tako so »i^ji Prostori v šoli docela pre-tje|: ni, primerni komaj za pouk •Sn^^h skupin tujega jezika. ^ejT Jin Je primernih (za 30 tjjj c?v!) za klasični ali kabine-t>pr^°uk; osem so jih že uspeli 1$ ^iti za kabinetno obliko de-Predmete iz skupne vzgojne C naj bo pa še za nas, pr tleh je goli beton. A Otroci se učijo pri dveh »J v hiši, tudi ponoči so [ sobi. Starša sta nameraV^ ji četi prihodnje leto gradil ^ hišo, bolj suho, udobno stornejšo od stare, pa naJ?^ bo nič. Konec julija je tre*je% kozolec, ki je nato pogoi"e.j(j> " bre za novega so že zabeto ^ še pred zimo pa ga bodo P°vf „ li. Poldrugi milijon dinarje • i ^ 2obrazbene osnove v pr-škodnine bo dovolj kot^J *i£a !etniku, kot so biologija, fi- 20 \ streho. Kozolec pa je Pre^ ^nal^miPa' pa šola S°stuje v hišo, za katero opeka že c>>,j H. Jelovi J^iji, kjer se pač mora pri-a,ti prostemu terminu, ki ga »Lani ni bilo prida gob. Tudi letos je že podobno kazalo. Zdaj pa so pognale,« je povedala prijazna gospodinja Angelca Bizjak iz Hotavelj. In nadaljevala: »Mož je navdušen gobar. Danes ima dopust in že zgodaj zjutraj je šel v gozd, prinesel čeden kupček jurčkov, in spet šel. Včeraj bi bili morali priti, ko jih je bilo res veliko. Sto petdeset lepih, zdravih jurčkov, v glavnem Črnih. Sosed Justin Zorič jih je prodal sedemnajst kilogramov. Tudi mož, ki ga je peljal v Gore-njo vas, jih je prodal štiri in pol kilograme. Nisem vedela, da jih ne smeš čistiti. Pet litrov sem jih vložila, nekaj sem jih nareza-la in dala ven sušit.« Na Bizjakovi hiši in okrog nje je polno rož, kljub poznemu poletju še lepo cvetočih. Pročelje krasi velik železen ključ, malo stran od njega je prav tako železen pajek matija, za katerim se skriva žarnica.»Mož je ključavničar in tudi doma rad kaj naredi; kakšno predpražno mrežo za znance, omarico za električni števec, stojalo za rože, ogrodje balkonske ograje in podobno.« Pri hiši je bilo šestero otrok. Najstarejši dekleti sta že poročeni, dva fanta zaposlena, najmlajša dva pa še v srednji šoli. Angelci Bizjak tako nikoli ne zmanjka dela niti v hiši niti zunaj na vrtu, njivi, v sadovnjaku. »Krompir pridelamo zase, tudi kure in zajce imamo. Kaže, da bo letos precej sadja. Lani je bila bolj slaba letina.« Okrog gospodinje se je sukala še ne štiriletna sosedova Petra, ki je pri njej v varstvu vsak drugi teden, ko mamica dela do- Angelca Bizjak z varovanko Petro. — Foto: H. J. poldne. Čeprav menda prav rada in lepo prepeva, tokrat ni bilo z njenim nastopom nič. H. Jelovčan »Svinjska babca, svinjska babca...« so ji nagajali. Zato je nekoč v šoli zelo jokala. Ko je učiteljica, Sajevčeva Minka iz Češnjevka, izvedela zakaj, je ves razred zaprla. Nikoli več je niso tako klicali, Micka pa se je od Bosjakove mame naučila vse, kar je pri svinjah morala vedeti. Pozimi 1937. leta je šla v Cerkljah mimo Ben-da. Iz hiše se je slišal jok. Ko je stopil ven gospodar Janez in ugledal Micko, ga je preblisnilo upanje. »Micka, ti si po gorah svinje reševala, poglej no še našo!« Zivinozdravnik je bil pri svinji, a ni mogel pomagati, njegova roka je bila prevelika. Ze so imeli pripravljen stol za klanje... »Samo notri sem segla. Svinja je imela prašičke kar zapletene za kostmi. Obrnila sem prvega, pa se je začelo.« Od takrat so pošiljali ponjo, kadar se je kje kaj zataknilo. V šolo na Grm so jo poslali, da je še bolj izpopolnila svoje znanje. Od vsepovsod so hodili ponjo, iz Vodic, Komende, pa vse do Preddvora ali še od dlje. Rešila je prek 2000 svinj. Malo hiš je bilo, kjer je niso nikoli potrebovali. Nazadnje je pomagala pred dvema letoma v Šmartnem pri Jeras'. Nikoli pa ne bo pozabila Jeronovih dveh otrok iz Dorni-kov pri Vodicah. 1952. leta je bilo, tisto zimo, ko je bilo zelo veliko snega. Ob enih ponoči je prišel voz na dvorišče. Stara fuksa je znala sama k njim. Otroka, enemu je bilo deset, drugemu šest let, sta bila na vozu vsa zmrznjena. Najprej je reševala njiju. Potem je mislila, da bodo pohiteli proti Vodicam. Toda stara mula je bila vsa muhasta. Pot, za katero bi rabili pol ure, so naredili v treh. Pognati si nista upala, kajti, če sta jo udarila, se je ustavila in ni več hotela naprej. Mama jih je- čakala na koncu hiše vsa premražena in prestrašena. Kako bi tudi ne bila? Otroka je bila že ob osmih zvečer poslala po Micko... Čudni časi so bili včasih. Toliko je pregarala, razmišlja danes Micka, zato je čudno, da se je sploh kaj skupaj drži. A je vedno delala vse z dobro voljo. Že čez 70 jih ima. Še vedno dela na polju in v hlevu. Če ima le malo prostega časa, sede k svojim punčkam. Pa še kuhat hodi naokrog. To soboto mora v Martin j vrh, se bo ena možila. D. Dolenc GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 12. SEPTEMBRA 1986 Kranjska gora, 10. septembra — Tako kot ženski del naše alpske reprezentance se tudi moški zavzeto pripravlja na novo smučarsko sezono. S pripravami so začeli že v sredini maja s testiranjem na fakulteti za telesno vzgojo v Ljubljani. Ves junij so imeli na programu individualne treninge, od 1. do 8. julija so prosto smučali v Val d'Iseru, od 13. do 17. julija pa so bili vsi razen Bojana Križaja na treningu slaloma v Val Senalesu. Od 22. do 30. avgusta so imeli kondicijsko vadbo na Rogli, od 1. do 9. septembra pa v Kranjski gori, .kjer so trenirali pod vodstvom zveznega trenerja Jožeta Sparovca in Marka Klemenčiča. Zjutraj so začeli z gimnastiko, dopoldan je bil trening individualen. Vsak je treniral tisto,kar mora izboljšati. Vadba je pestra, od kolesarjenja, teka, karateja, do kombiniranega dela v telovadnici, igrajo tudi tenis za ogrevanje pred popoldansko vadbo. Trenerjema pomagata tudi maserja Darja Po-renta in Franjo Kovačič. Na treningu v Kranjski gori so bili: Križaj, Petrovič, Čižman, Benedik, Robič, Zan, Bergant, Cebulj, Planinšek, Čuješ, Markič, Žagar in najmlajši Grilc, ki ima komaj šestnajst let. (-dh) — Foto: F. Perdan Pogovor z v. d. zveznim kapetanom in trenerjem žensk NTK Merkurja iz Kranja, Janezom Staretom_ Doslej največji uspeh Kranj, 10. septembra — Namiznoteniške igralke Kranja, zdaj Merkurja, so bile v sezoni 1985-86 v drugi zvezni ligi prvakinje, to pa jih je pripeljalo v prvo zvezno ligo. Prvenstvo se bo začelo konec septembra. Njihov trener je Janez Stare, ki je v soboto prevzel nalogo v. d. zveznega kapetana za mladinke in pionirke. Na to mesto ga je postavilo predsedstvo NTZ Jugoslavije. Janez Stare je bil že sedaj dve leti zvezni trener mladink in pionirk. Namiznoteniške igralke Kranja, zdaj Merkurja, Frelihova, Gašperičeva in Marinkovičeva, so v sezoni 1985—86 tekmovale v drugi zvezni namb.noteni-ški ligi. Igrale so tako dobro, da so postale prvakinje. Prvo mesto jih je za sezono 1986—87 pripeljalo v prvo žensko zvezno namiznoteniško ligo. To je bil tudi največji uspeh kranjskega namiznega tenisa, ki prav letos praznuje štiri-desetletnico. Dekleta so se preimovala iz NTK Kranj v Merkur. Ta delovna organizacija, ki praznuje devetdesetletnico uspešnega dela, je namreč prevzela pokroviteljstvo nad igralkami. Že enajst let Triglavane iz Kranja trenira štiriintridesetletni diplomirani matematik Janez Stare. Že dve leti je bil zvezni trener mladink in pionirk, po odhodu zveznega kapetana Ilica v Turčijo pa ga je predsedstvo na redni seji, ki je bila v soboto na Reki, imenovalo za v. d. zveznega kapetana mladink in pionirk. »Trenersko pot sem začel pred enajstimi leti pri domačem namiznoteniškem klubu. Vadil sem moško vrsto, ki je bila dobra v republiški ligi. Sedaj že šesto leto vodim treninge naših deklet, Polone Frelih, Nataše Gašperič in Marinkovičeve. Znani so Polonini in Natašini uspehi, saj sta v vrhu jugoslovanskega namiznega tenisa, še posebej to velja za Polono, ki je že v članski ženski reprezentanci. Že prej sem bil dve leti zvezni trenei naših najboljših mladink in pionirk, zdaj, po odhodu zveznega kapetana Ilica v Turčijo, pa sem prevzel nalogo v. d. kapetana do novembra. Tedaj bodo v Novem Sadu določili zveznega kapetana.« Upamo, da bo Janez Stare ostal na tem položaju. »Prvo mesto v drugi zvezni ženski ligi je bil dosedanji največji uspeh naših deklet. Prišle so v prvo zvezno ligo in se preimenovale v NTK Merkur. Ko smo prišli med naše najboljše ekipe, smo vnesli v to ligo pravi nemir, saj se bo prvenstvo začelo že konec septembra. Vsi klubi se bodo močno okrepili, le mi imamo same »stare« igralke, Frelihovo, Gašperičevo in Marinkovičevo. Nasprotniki se zavedajo, da se bomo krepko borili, da v ligi ostanemo, kar je tudi naš letošnji cilj, pa čeprav bo potrebno še veliko dela. Težko bo, a upam, da nam bo uspelo. Priprave tečejo po načrtu, kljub temu da smo povečali obseg treninga za več kot petnajst odstotkov. Naša ekipa trenira dvakrat na dan. Aktivno dela tudi naš upravni odbor, zlasti z namenom, da bi dobili poklicnega trenerja. Pogovarjajo se s trenerjem ekipnega članskega moštva, prvaka prve zvezne lige Unireo iz Uzdine, Bosiko Jonice. Je trener mladinske moške reprezentance in trener znanega Lepulescuja. Če nam bo uspelo, da bomo za poklicnega trenerja v Kranju dobili Bosiko Jonice, bo to korak naprej za kranjski in gorenjski namizni tenis.« D. Humer Košarkarice Sava Commerce vadijo Kranj, septembra — Zadnji teden avgusta so košarkarice Sava Commer-cea iz Kranja vadile v Bovcu. Ekipa je sestavljena iz članic in nekaterih najperspektivnejših mladih igralk. Košarkarice so v Bovcu nabirale vzdržljivost in moč, ki bosta potrebni v tekmovanju v II. zvezni košarkarski ligi. Vadile so trikrat na dan, kar kaže, da trener Brane Lojk ni bil ravno prizanesljiv. Priprave so uspele, pa tudi poškodb je bilo zanemarljivo malo. Ena najboljših igralk, Polona Oblak, pravi: »Priprave so bile izredno naporne, razen tega pa nas je polovico treninga pral dež, ki ga še prebivalci Boca ne pomnijo. Vse skupaj smo dobro prestale, ker se zavedamo, da nas v tekmovanju čaka težko delo in boj za visoko uvrstitev.« Tehnični vodja Rudi Hlebec pa meni: »Končane so osnovne priprave za tekmovanje, katerega cilj je uvrstitev v I. žensko zvezno košarkarsko ligo Pri tem pa bomo potrebovali še večjo pomoč sponzerja, članov upravnega odbora in seveda tudi kranjske ZTKO, ki bi morala dati večjo veljavo tudi kolektivnim športom.« Sklepni del priprav se bo začel s pokalno tekmo z ljubljansko Ilirijo, ki je novinec v II. zvezni ligi. Načrtovali so nastop na turnirju Rogaška 86, ki pa je odpadel zaradi trenerskega seminarja na Rogli. Že 11. septembra bo mednarodni turnir Sava Commercea, 17., 18. in 19. septembra pa bodo Savčanke v Beogradu igrale s prvoligaši. To naj bi zagotovilo dobro igro v prvenstvu, ki se začne konec oktobra. L. Čalič Popravek — Simon, ne Bojan Rudež Kranj, 10. septembra — V torek nam jo je zagodel tiskarski škrat pri zapisu s petinštiridesetih balkanskih atletskih iger v Ljubljani. Opravičujemo se Simonu Rudežu, ki je bil pomotoma imenovan za Bojana. -dh Triindvajseti mednarodni atletski miting Kranj '86 Imenitna mednarodna udeležba Kranj, 10. septembra — Na prenovljeni atletski progi na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju je nastopilo nad sto atletinj in atletov iz šestih držav, med njimi tudi skoraj vsi najboljši slovenski in jugoslovanski atleti in atletinje. Skoraj tisoč gledalcev je videlo kvalitetno atletsko predstavo, padali so novi rekordi stadiona. Miting je odprl predsednik SO Kranj Ivan Torkar. Sead Krdalič Že triindvajseti mednarodni atletski miting je na prenovljenem stadionu Stanka Mlakarja v Kra- ^gS^^^B^^ proslavil štiride-JHSMfc^KlrmSM : seto obletnico atletike v Kranju in trideseto obletnico atletskega kluba Triglav. Prenovljeni stadion z atletsko stezo, ki je pokrita z umetno maso, je slovesno predal športnikom v uporabo predsednik SO Kranj Ivan Torkar. Udeležba je bila imenitna, saj je tekmovalo nad sto atletov in atletinj iz šestih evropskih držav, med njimi tudi skoraj vsi najboljši jugoslovanski atleti. Nova umetna masa se je pokazala za kvalitetno in potrebno. Na njej je bila dosežena kopica izvrstnih rezultatov in novih rekordov stadiona. Atleti so pokazali, da je atletika res kraljica športov. V šestnajstih moških in ženskih disciplinah so bili doseženi kvalitetni rezultati in novi rekordi stadiona. Naj omenimo le tri? Skakalka v višino Svetlana Isajeva iz Bolgarije je s 195 cm popravila rekord, ki je bil do sedaj v lasti Stanke Prezelj iz Kladivarja, 176 cm; Bolgar Georgij Dakov je z 216 cm v skoku v višino popravil že osemnajst let stari rekord Kranjčana Poldeta Mi-leka, ki je letvico na 212 cm preskočil 3. septembra leta 1968; hitrejši so bih tudi sprinter j i na 100 m. Najboljši rezultat v tej disciplini je imel do sedaj Simon Rudež iz Triglava, saj je to progo pretekel v času 10,6, v torek pa jo je Bolgar Kasimir Božinovski v 10,52. Naši atleti so bili dostojni partnerji res močnih Bolgarov, Grkov in Turkov. Rezultati — moški — 100 m — 1. Božinovski 10,52, 2. Markov (oba Bolgarija) 10,62, 3. Nikolič (Partizan) 10,82,400 m — 1. Brankovič (Partizan) 47,35, 2. T. Kalipossis 47,72, 3. V. Kalipossis (oba Grčija) 48,12, 800 m — 1. Stoilovič (Pančevo) 1:51,33, 2. Kranjc (Kladivar) 1:51,56, 3. Matić (Dinamo) 1:51,72, 1500 m — 1. Christopoulos (Grčija) 3:47,3», 2. Crnokrak (Zadar) 3:47,88, 3. OzturK (Turčija) 3:48,99, 5000 m - 1. Rozman (Kladivar) 14:33,9, 2.Geng (Turčija) 14:40,00, 3. Osvald (TAM) 14:46,50, U» m ovire - 1. Henvig (ASKO Celovec) 13,9, 2. Kolar (IBL Olimpija) l4-0«^ Petz (Avstrija) 14,4, daljava — %• spotović (Partizan) 755, 2. Bilač (Postojna) 745, 3. Rottel (ASKO) 741, višina - 1. Dakov (Bolgarija) 216, 2. Apo-stolovski (IBL Olimpija) 216, 3. Fižole; to (Mladost) 212, disk - 1. Taušanski (Bolgarija) 61,54, 2. Mustapič (Sarajevo) 55,10, 3. Koutsoukis (Grčija) 53,24, kopje — 1. Krdžalič (Partizan) 75,92,2; Cvetanov (Bolgarija) 70,56, 3. Mustapic (Sarajevo) 69,44, krogla — 1. Lazarevic (Partizan) 19,70, 2. Koutsoukis (Grčija) 18,06; 3. Mustapić (Sarajevo) 15,66; ženske — 100 m — 1. Sinković (Crvena zvezda) 11,92, 2.Aksu 12,07, 3. Diinor (obe Turčija) 12,45, 400 m - 1. Pašku-lin (IBL Olimpija) 55,10, 2. Matešić (Zadar) 56,81, 3. Sabin (Turčija) 58,68, 800 m — 1. Stare (IBL Olimpija) 2:13,53, 2. Naglic (Kladivar) 2:13,98, 3. Muller (Avstrija) 2:14,09, višina — 1. Isajeva (Bolgarija) 195, 2. Lapajne (Gorica) 185, 3. Petrovič (ASK Split) 180, disk - 1. Golubić (Crvena zvezda) 54,56, 2. Bandur (TAM) 50,28, 3. Nagy (Proleter, Zrenja-nin) 46,52. D. Humer Foto: F. Perdan Članica Olimpije iz Ljubljane Karin Paškulin. Zbor kranjskih atletskih mednarodnih sodnikov je izvrstno opravil svoje delo na letošnjih petinštiridesetih balkanskih atletskih igrah v Ljubljani in na triindvajsetem mednarodnem mitingu v Kranju. Mojstri podvodne fotografije Bled — Slovenska potapljaška zveza in Društvo za podvodne dejavnosti Bled sta bila organizatorja II. republiškega prvenstva v podvodni fotografiji v sladkih vodah. Tekmovanja v vodah Blejskega jezera se je udeležilo 17 tekmovalcev z Reke, Malega Lošinja, iz Ljubljane, Kranja in z Bleda. Namen prvenstva je bil, predstaviti širši javnosti podvodni svet Blejskega jezera, je povedal predsednik organizacijskega odbora Franc Goltez, in to jim je na prvenstvu lepo uspelo. Dobra je bila tudi po organizacijski plati, saj so bili tekmovalci zelo zadovoljni. Zanimanje za fotografije podvodnega sveta so pokazali tudi Naravoslovni muzej Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in številni založniki, ki potrebujejo uspele posnetke rib iz Blejskega jezera za opremo šolskih in drugih strokovnih knjig in publikacij. Po končanem tekmovanju so člani strokovne komisije ocenili oddane diapozitive ter podelili priznanja in nagrade. Prvo nagrado med posamezniki v fotolovu je prejel Marjan Trobec (Skat Ljubljana), drugo Radivoj Radivojevič (Partizan Reka) in tretjo Franc Goltez (DPD Bled). Ekipno je v tej konkurenci zmagal Skat, Ljubljana, pred Partizanom, Reka, in Udico, Mali Lošinj. V kreativni fotografiji pa so prvo mesto prisodili Jožetu Hancu, DRM Lju- bljana, drugo Cirilu Mlinarju, DRM, k1 je prejel tudi posebno nagrado za najlepši posnetek, tretjo pa Igorju MaU-serju,Skat. J. Kikel Komisija, ki je ocenjevala diapozitive po tekmovanju v podvodni fotografiji na Bledu. — Foto: F. Perdan Hokej na ledu Jutri na Jesenicah otvoritev hokejske sezone Jesenice, 10. septembra — Jutri, v soboto, se na Jesenicah v prenovljeni ledeni dvorani Podmežaklja začne letošnja hokejska sezona. Ljubiteljem hokeja se bodo na otvoritveni tekmi predstavili hokejisti Jesenic in Kranjske gore — Gorenjke; moštvi sta prvoligaša. Državno prvenstvo v prvi zvezni ligi se začne v sredo, 17. septembra. Kranjska gora — Gorenjka igra na Jesenicah z Medveščakom iz Zagreba, Jeseničani pa gostujejo v Novem Sadu pri Vojvodini. V dvorani Podmežaklja se bodo v soboto ob 18. uri v uvodni prijateljski tekmi za sezono 1986—87 pomerili Jeseničani in Kranjska gora — Gorenjka. -dh (T rt MERKUR kranj Vabila, obvestila, prireditve Teniško prvenstvo tržiške občine — Teniška sekcija TVD Partizan Križe prireja teniško prvenstvo tržiške občine. Člani bodo igrali že danes ob 15. uri na teniških igriščih v Križah. Veterani in članice bodo igrali 19. septembra ob 15. uri. Prijave sprejemajo še do 18. septembra do 20. ure na oglasni deski ob teniških igriščih. Prijavnina znaša 500 dinarjev, vsak udeleženec pa mora tudi soditi dve srečanji. (J. Kikel) Kolesarji za 12. pokal Kokri te — Kolesarska sekcija Športnega društva Kokrica prireja v nedeljo, 14. septembra, ob 9. uri kolesarsko dirko za 12. pokal Kokrice. Dirka velja za državno prvenstvo veteranov, članic R, mladincev R in članic. Tekmovali bodo na progi Kokrica—Bobovek—Kokrica. Tekmovali bodo tudi pionirji. Tekmovalci bodo razdeljeni v 13 starostnih kategorij, (jk) Balinarski derbi v Radovljici — Na baliniščih v športnem parku v Radovljici bo jutri, 13. septembra, derbi medrepubliške balinarske lige sever. Domačini, ki so drugi, bodo igrali s prvouvrščenim moštvom, Slogo iz Ljubljane. Radovljičani so po sedmih kolih še neporaženi. (JR) Obvestilo kranjskih smučarjev — Alpski smučarski klub Triglav iz Kranja ponovno vabi'v svoje vrste mlade smučarje. V cicibansko vrsto sprejemajo otroke letnik 78, 79 in 80 danes ali danes teden ob 18. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju (pri tribuni). Informacije dajeta Slavko Zupane (telefon 45-265) in Vili Egart (telefon 39-312). (jk) Nogometni spored — Nogometaši Triglava in Nakla gostujejo: Triglav v Mozirju pri novincu Elkroju, Naklo pa v Medvodah. Tekmi bosta ob 16.30. Igrali bodo v kranjskih občinskih ligah. Člani, sobota ob 17. uri: Primskovo : Mavčiče, Šenčur : Bitnje, Britof : Sava, Kokrica : Trboje, Zarica : Visoko, Velesovo : Grintavec, Hrastje : Podbrezje ih ob 15.15 Podgorje : Preddvor. Mladinci igrajo v nedeljo ob 9.30. Pari: Naklo : Bitnje, Primskovo : Trboje, Visoko : Britof, Mavčiče : Kokrica, Podbrezje : Zarica. Kadeti bodo igrali v soboto ob 10. uri, in sicer Britof : Primskovo, Triglav : Alples in Naklo : Sava. Pionirji bodo igrali v soboto ob 15.30. Pari bodo Sava : Zarica, Naklo : Visoko, Bitnje : Britof, Primskovo : Triglav, Mavčiče : Šenčur in Kokrica : Podbrezje. (D. Jošt) 52112. SEPTEMBRA 1986 OGLASI, OBVESTILA 11. STRAN (mMmmMGLA& zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Pojavile so se rumene rutke L?tos se je v akcijo Rumene rutke razen svetov za preventivo in Zavarovalne ^upnosti Triglav vključila tudi Ljubljanska banka. Vemo, da nesreča nikoli ne P°čiva in da se ji s še tako veliko previdnostjo ni moč izogniti. Posledice ne-*9od pa je moč vsaj delno (gmotno) omiliti z nezgodnim zavarovanjem. 2 začetkom šolskega leta so Se na cestah spet pojavile ru-•?ene rutke. Na Gorenjskem so *e lani sveti za preventivo in ^9ojo v cestnem prometu ter ^varovalna skupnost Triglav — gorenjska območna skupnost Kranj uvedli to preventivno ak-pIO za cicibane in prvošolčke. Letos pa se je akciji pridružila tud' Ljubljanska banka. Rumene rutke bodo poslej °*r°ci dobivali že v mali šoli in Potem obdržali čez poletje soka strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične usmeritve s 4 leti delovnih izkušenj 2- VODENJE SKUPINE PREVZEMA BLAGA višja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske usmeritve s 3 leti delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo v Delovni skupnosti skupnih sektorjev a) v sektorju za kakovost in zanesljivost 3- VODENJE ODDELKA KAKOVOSTNEGA PREVZEMA SUROVIN visoka strokovna izobrazba kemijske usmeritve s 5 leti delovnih izkušenj 4 uvedba in vzdrževanje modela Motivacije za kakovost (Prva objava) visoka strokovna izobrazba naravoslovne ali tehnične usmeritve s 4 leti delovnih izkušenj t JI v Razvojno-tehnološkem inštitutu 5- VEČ RAZVOJNIH TEHNOLOGOV visoka strokovna izobrazba kemijske usmeritve s 3 leti delovnih izkušenj 6- RAZVOJNEGA KONSTRUKTORJA ZA PODROČJE KLINASTIH JERMENOV visoka strokovna izobrazba strojne usmeritve s 3 leti delovnih izkušenj c) v sektorju za organizacijo proizvodnje VODENJE SKUPINE ZA PLANIRANJE PROIZVODNJE visoka ali višja izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske usmeritve s 3 leti delovnih izkušenj v sektorju za organizacijo in informacijske sisteme 8 VODENJE ODDELKA ZA ORGANIZACIJO POSLOVANJA (prva objava) visoka strokovna izobrazba tehnične ali družboslovne usmeritve s 5 leti delovnih izkušenj 9- PROGRAMSKO VZDRŽEVANJE FINANČNIH OBDELAV 10 PROGRAMSKO VZDRŽEVANJE KOMERCIALNIH OBDELAV visoka strokovna izobrazba organizacijske, strojne ali elektro usmeritve s 3 leti delovnih , izkušenj ali pripravnik z uspešno opravljenim IBM testom opravljanje delovnih nalog pod točkama 4 in 5 zaposlimo tudi pripravnike. WbP p°g°Ji: •rnerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti. N^IM0: — sistematično uvajanje v stroko — možnost dopolnilnega izobraževanja — pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja ^cT? Pr'Jave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi .^'"k za kadrovanje, «4000 Kranj, Škofjeloška ce? na naslov: SAVA KRANJ, kadrovski sektor, sta 6. OSNOVNA ŠOLA F. S. FINŽGARJA LESCE p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je samo v popoldanskem času. Pogoj: — končana osemletka Poskusna doba traja 6 tednov. Nastop dela je mogoč takoj po končanem razpisu. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole. v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vabi občane in delovne organizacije k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: TEČAJ TUJIH JEZIKOV angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine I., II., III. in IV. stopnja 100 ur V. stopnja in poslovni jezik 50 ur TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA po programu Izobraževalnega centra za tuje jezike Ljubljana L, II. in III. stopnja 112 ur IV. in V. stopnja 58 ur GOSPODINJSKI TEČAJI 10 in 60 ur ŠIVANJE IN KROJENJE 60 ur STROJNO PLETENJE 90 ur AVTOGENI TRENING 25 ur Tečaji se bodo začeli v začetku oktobra. Podrobne inforamcije glede vpisa dobite pri Delavski univerzi Škofja Loka, Podlub-nik l/a, tel.: 60-888 ali 62-761, interna 35. DEŽURNI VETERINARJI od 12. do 19. 9. 1986 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko—veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 22-994 za občino Škofja Loka ANDREJ PIPP, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice DOMINIK RUPNIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel.: 22-781, 25-779 SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Komisija za DR in DS za OD objavlja prosta dela in naloge: 1. KV ELEKTROINSTALATERJA 2. KV ZIDARJA KERAMIČARJA 3. KV SLIKOPLESKARJA Pogoji za sprejem na delo so: pod L, 2. in 3.: IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, poskusno delo bo trajalo 45 dni, delo združujemo za nedoločen čas, zaželene so delovne izkušnje. Želimo, da bi imel kandidat za točko 1 vozniški izpit B kategorije. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v 8 dneh po objavi oglasa kadrovski službi DO. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. MERKUR kranj SOZD PETROL TOZD Trgovina Kranj, Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge: ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA Pogoj: — končana administrativna šola Delovno razmerje sklenemo za določen čas — 6 mesecev, s polnim delovnim časom. Pisne prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi. gorenje Lesna industrija n. sol. o. 63331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-931 telex: 33624 yu glin Tradicija, trajnost, kakovost — vezana in termoizolacijska okna, zložljive podstrešne stopnice, harmonika vrata Gorenje Glin dobite v vseh razstavno prodajnih centrih Gorenja in trgovinah z gradbenim materialom po Jugoslaviji. Zahtevajte naš prospekt pri prodajalcu! Obiščite nas v: - LESNINI KRANJ - MERKURJU KRANJ 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 12. SEPTEMBRA^ ^ S POSEBNIMI VLAKI PO JUGOSLAVIJI Črna gora — Cetinje, Kotor, vrh Lovčena, Budva, Ulcinj, Bar, Skadarsko jezero. Odhod 15. oktobra popoldne, povratek 19. oktobra Vožnja po progi Beograd — Bar. Cena 42.000 din. Makedonija — Skopje, Bitola, Herakleja, Kruševo, Ohridsko in Prespansko jezero, Struga in Ohrid. Odhod 1. oktobra popoldne, povratek 5. oktobra. Cena 39.800 din. Z vlakom zaradi udobja! Na dolgo pot se boste tja in nazaj peljali v spalnikih oziroma v vagonih z ležalniki; v vlaku bo tudi vagon — bife (osvežilne in alkoholne pijače, topli napitki in prigrizki) Cena vsebuje vse prevoze z vlaki in avtobusi, gostinske usluge (polne penzione v Črni gori in Makedoniji), vodstvo, vstopnine in organizacijo potovanja. Prijave in informacije: poslovalnica TTG v Ljubljani, Mariboru, Celju, Rogaški Slatini, Murski Soboti, Novi Gorici, Bohinjski Bistrici, Kopru in Portorožu. Lahko se prijavite tudi po pošti na naslov: TTG, turistična poslovalnica Ljubljana, Titova 40 (telefon 061/325 - 651. Velika denarno blagovna TOMBOLA v Domžalah v nedeljo, 21vs^0teBabra?::: ob 14. uri . :r glavni dobitki 5,000.000 din (1/2 milijarde) -zastava 101 126 P 50 SM ' 20 SM ...••^f!!:::;:|:ii:i in ostali dobitki v skupni vrednosti;-t-.:-.", milijarde. Vabi Smučarsko društvo Domžale »GORENJSKI TEDEN PRI ŠPAROVCU« OD 15. DO 22. SEPTEMBRA 1986 POSEBNA PONUDBA JACOBS KAVA 1 kg 99,80 Sch ALVORADO VVIENER KAVA 1 kg f^jjjjp Kaiiee 115 Sch 8,90 Sch ITALIJANSKI RIŽ 1 kg MEHĆALEC — 4 litre 29,90 Sch 398 Sch RADIO Z BUDILKO MOŠKE IN ŽENSKE URE po 50 Sch 0 ^JK) VELIKA IZBIRA ŽENSKIH IN MOŠKI KOLES! Ob obisku prinesite s seboj ta kupon, za kar se vam bomo zahvalili z zavitkom pralnega praška in šamponom za lase. KUPON - Ime in priimek S PAR ® Bivališče | ŠPAROVEC STRUGA - STRAU DNEVI UNIVERZALE DOMŽALE V PRODAJALNAH KOKRE TINA KRANJ MOJCA KRANJ KEKEC TRŽIČ, SLON ŽIRI, ZALA GORENJA VAS, ŽIROVKA ŽIRI POSEBNA PONUDBA Od 15. do 25. septembra sta pripravila Kokra Kranj in UNIVERZALE Domžale posebno ponudbo blaga za jesenske dni. STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ posluje od ponedeljka, 7. septembra 1986, dalje V NOVIH PROSTORIH Mladinska 2 nekdanje Vino—pivo Novi telefonski številki: 21-336 21-324 BRIVSKO-FRIZERSKO PODJETJE p. o. KRANJ Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODENJE RAČUNOVODSTVA DO Pogoji: — ekonomist ali ekonomski tehnik in najmanj 2 leti delovnih izkušenj v finančni službi Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Brivsko—frizersko podjetje Kranj, kadrovska služba, Tomšičeva ulica 3. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. Mirka Vadnova 1 objavlja naslednja prosta dela in naloge: TOZD OBRT b. o. 1. 4 KV MIZARJE 2. POMOČ V MIZARSKI DELAVNICI. 1 delavec 3. 3 KV PLESKARJE 4. PRIUCEVANJE ZA PLESKARJA . 3 delavci 5. 2 KV POLAGALCA PODOV 6. PRIUCEVANJE ZA POIJVGALCA PODOV, 3 delavci Pogoji: poklicna šola ustrezne stroke oziroma dokončana ali nedokončana osemletka in priučevanje za ustrezni poklic, delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s poskusnim delom tri oziroma dva meseca. TOZD KOMUNALA b. o. 7. traktorista - manipulanta na dehidraciji Čistilne naprave Pogoj: končana osemletka in vozniško dovoljenje F kategorije (traktor). Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. DS SKUPNE SLUŽBE 8. ClSTILKE Pogoj: osemletka in priučitev za navedena dela. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati za navedena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja ustrezne TOZD oziroma DS SS, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. IZID ŽREBANJA OB DNEVIH PRODAJE ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA rxi V SODELOVANJU Z L@JeR0 IZŽREBANI SO BILI blacKS NASLEDNJI KUPONI 9 MCKW" — verižna žaga DM 402/B — 619 — vibracijski brusilnik 23 A —1549 — kosilnica z nvlon nitko D — 810 — električne škarje D M 520 E — 1029 — stojalo ST 011-443 — baterijska svetilka B & D — 413 — trenirka Iskra — 177,932,784,1760 KNJIŽNE NAGRADE 632, 865, 624, 630, 634, 49, 859, 1996, 1574, 175, 1999, 1481. 754. 363. 793, 254, 1721, 692, 1523, 1566, 1351, 1069, 1082, 1122, 1198, 2005, 1565, 1764, 1559, 1048, 1473, 1028, 1487, 1639, 713, 1200, 1041, 1775, 1580, 1641, 561, 953, 266, 563, 518, 688, 1400,1460, 651, 609 Nagrade prevzemite v poslov odstvU Merkurja — Globus (I. nadstropje). Ob dnevih prodaje se vsem zahvaljujemo za nakup/|Z žrebanim kupcem pa iskreno čestitamo! MERKUR kraN; DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ, Župančičeva 4 Zbor delavcev razpisuje dela in naloge individualnega PoS^ vodnega organa DIREKTORJA DO Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splos*jv pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o čelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj, izpolni je še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo — da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj . 9. — da ima organizacijske in poslovne sposobnosti, ki jih do zuje s svojim dosedanjim delom in . 0 — da ima ustrezne moralnopolitične vrline in da se aktrv** zavzema za razvoj socialističnih družbenih odnosov. Navedena dela in naloge razpisujemo za 4 leta. . Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih de nalog, naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pog°J • v 15 dneh po objavi na naslov: Dimnikarsko podjetje Kra Župančičeva 4 (za razpisno komisijo). t,i-Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem 2 ranju prijav. Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol-1 TOZD Gozdarstvo škofja I .oka. n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Gozdarstvo Škofja L0'' objavlja prosta dela in naloge: IZMERA IN ODDAJA LESA (1 delavec) Pogoji: gozdarski tehnik (srednja gozdarska šola - V. stoF nja), 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Kandidati ^ pošljejo vloge v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno &°s™* darstvo Kranj, n. sol. o., TOZD Gozdarstvo Škofja Lok0-sol. o.. Partizanska 22, Škofja Loka. TP VIATOR LJUBLJANA TOZD TOVORNI PROMET JESENICE Razpisna komisija DS TOZD objavlja razpis za dela in nakjjj delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki jih op vi j a VODJA TOZD Kandidat mora razen pogojev, ki jih določata zakon in d*1^ beni dogovor, izpolnjevati še naslednje pogoje: . — da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri (prav11 ekonomska ali organizacije dela) ,~ — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih đ lovnih mestih v gospodarstvu — da ima pravilen in aktiven odnos do samoupravne druzJ\j. ne ureditve s sposobnostjo za izvajanje samoupravnih naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi V°DENJE TOZD jEtoulfkti morajo poleg z zakonom določenih izpolnjevati še c wje^pogoje: je"K°solska ali višješolska izobrazba gozdarske smeri, 5 • °vmn izkušenj, strokovne in organizacijske sposobni, da izpolnjuje kriterije po družbenem dogovoru o esničevanju kadrovske politike v SRS. J^ela in naloge razpisujemo za 4 leta. ^^jdati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po Javi razpisa na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n. 01 o., TOZD Gozdarstvo Preddvor, n. sol. o., Hrib 2, Pred- j - iuiu uozaarsivo rreuuvur, n. v°r. s pripisom »za razpisno komisijo« Toj£°RENJSKA BOLNIŠNICA pJ^J BOLNIŠNICA ZA GINEKOIX)GIJO IN ^ODNIŠTVO KRANJ Pr^ia po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja j * dela in naloge T^Nl< ICE SAMOUPRAVNIH ORGANOV «' — srednja administrativna šola, zaželeno znanje stenografije UNSKEGA KNJIGOVODJO - FAKTURISTA 5°). — srednja ekonomska šola He^.Pod točkama 1 in 2 bomo sklenili za določen čas — nadolije anJe delavk med porodniškim dopustom, s polnim delov- ^^i^ati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na gornji l5ri2Vv8dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v eh p0 preteku roka. » kidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejetju skle-0 izbiri. SOZD MERCATOR-KIT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 objavlja prosta dela in naloge za TOZD AGROMEHANIKA KRANJ VEC MEHANIKOV, OBLIKOVALCEV KOVIN, AVTOLICARJEV in STROJNIH TEHNIKOV za delo v proizvodnji kmetijske mehanizacije, lahko so pripravniki. TOZD nudi kandidatom možnost za razvoj, stimulativne osebne dohodke in dobre razmere za delo za TOZD KMETIJSTVO KRANJ 2 KMETIJSKA TEHNIKA, KMETIJCA ali ŽIVINOREJCA za molžo krav v obratu Sorsko polje za TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF PREDELOVALCA ŽIVIL RASTLINSKEGA IZVORA ali ŽI-VILCA za rafinacijska dela Posebni pogoj i :3 mesece delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik, delo se opravlja v štirih izmenah. KLJUČAVNIČARJA, ELEKTRIKARJA ali KOVINARJA STROJNIKA IV. stopnje za upravljanje s parnim kotlom Posebni pogojirizpit za strojnika kotla, 2 leti delovnih izkušenj na področju energetike, odslužen vojaški rok. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno—kadrovski sektor Mercator — KZK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ Delovna skupnost skupnih služb, TOZD za ptt promet Kranj in TOZD za ptt promet Škofja Loka objavljata prosta dela in naloge 1. VODENJE INVESTICIJSKIH OBJEKTOV IN ORGANIZIRANJE TK OMREŽJA 2. DOSTAVLJANJE PTT POŠIIJK — dva delavca za področje občine Kranj — en delavec za področje pošte Železniki Pogoji pod 1. —diplomirani inženir telekomunikacij, delovne izkušnje najmanj eno do dve leti pod 2. —ptt manipulant ali končana osemletka Delovno razmerje za objavljena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev za objavljena dela: pod točko 1 na komisijo za delovna razmerja DSSS, pod 2 na komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt promet Kranj oziroma TOZD za ptt promet Škofja Loka. Komisije za delovna razmerja bodo sprejemale prijave 8 dni po objavi, vsi kandidati pa bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh po opravljenih izbirah. <3 DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ objavlja prosta dela in naloge 1. STROKOVNEGA DELAVCA vodja izobraževalnih oblik Pogoji: — najmanj višja izobrazba družboslovne ali organizacijske smeri, 2 leti delovnih izkušenj s področja vzgoje in izobraževanja odraslih ali začetnik 2. KNJIGOVODJE OD Pogoji: —končana srednja šola ekonomske ali upravne smeri, 1 leto delovnih izkušenj ali začetnik Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na Delavsko univerzo Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Iskra Pri oglasu ISKRA TELEMATIKA, objavljenem v torek, 9. 9. 1986, je bila pomotoma izpuščena točka 3: 3. STROKOVNEGA SODELAVCA (za dela v proizvodnji) Pogoj: — diplomirani inženir kemijske tehnologije ali diplomirani inženir metalurgije, lahko tudi začetnik Na začetku svoje ustvarjalne umetniške poti je umrla naša DEJANA DEMŠAR igralka Kolektiv Prešernovega gledališča Kranj ABC POMURKA, LOKA, Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. ŠKOFJA LOKA objavlja naslednja prosta dela in naloge v TOZD JELEN Gostinstvo 1. PERICE 2. TOČAJKE za delo v — hotelu Jelen — gostinskem obratu Stari Mayr v Kranju — restavracijah Podlubnik in Homan v Škofji Loki Pogoj: — KV natakarica 3. NATAKARICE za gostinski obrat Homan v Škofji Loki Pogoj: — KV natakarica V TOZD PRODAJA NA DROBNO 4. TOCAJKI za delo v novem bifeju, ki bo zgrajen ob prodajalni Gode- šič Pogoj: — KV ali PKV gostinska ali trgovska delavka 5. MESARJA — SEKACA Pogoj: — KV mesar 0 6. VEC PRODAJALCEV ZA DELO V PRODAJALNAH NA OBMOČJU MEDVOD IN LJUBLJANE Pogoj: — KV prodajalka Poskusno delo za perico traja 30 koledarskih dni, za točajke, natakarice, mesarja in prodajalke pa 45 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, v 8 dneh po objavi oglasa. Osnovna šola Helene Puhar Kranj, Kidričeva 51 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE Pogoji: — primeren odnos do otrok, smisel za čistočo Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom (popoldanska izmena). Prijave pošljite v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. ZAHVALA Ob prerani izgubi žene, mame, stare mame, hčerke, sestre, » tašče in svakinje JOŽEFE DURIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in krajanom Zlatega polja, ki ste jo številno pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se DO SGP Gradbinec, tozdu Tekstilindus in tozdu Iskra za podarjeno cvetje in vence, hvala predstavniku KS Zlato polje za poslovilni govor, godbi in pevcem. ŽALUJOČI NJENI: mož, sin, hčerka z družino, ata, mama, brat in sestri z družinami V SPOMIN Ni hujšega gorja na sveti kot so zadušene solze, ki jim na dan ni dano vreti, boleče padajo v srce. S. Gregorčič Mineva leto žalosti, ko nas je presunila vest, da je za vedno prenehalo biti blago, plemenito srce BERNARDE UŠAJ rojene KLINKON, učiteljice v Solkanu Hvala vsem, ki se jo spominjate, prinašate sveče, cvetje in obiskujete njen prerani grob. ŽALUJOČI VSI NJENI Nova Gorica, Podmelec, Sorica, Bohinjska Bistrica, Renče, Batuje ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre, tete in snahe MARIJE MALI rojene ŠKRJANC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Planika Kranj za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se pevcem, govornici in gasilcem. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo tako množično spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Kokrica, 3. septembra 1986 ^)®®3M©ISnGLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA OGLASI PETEK, 12. SEPTEMBRAjjS! p| MALI OGLASI tel.:27-960 ceifa J1A16 apaiail,iiyo|l Čevljarski ŠIVALNI STROJ singer, ^ industrijski ravni, in čevljarski REZKAR prodam. Tel.: 25-500_14952 Prodam nov varnostni LOK za traktor deutz ter traktorsko VLEKO za les. Sp. Otok 24, Radovljica_15122 Prodam nov COi varilni aparat, 200 A. Petrič, Trnovlje 36, Cerklje _15123 Dobro ohranjen črno-beli TV RR niš prodam za 10.000 dinarjev. Tel.: vsak dan do 8. ure zjutraj. Telefon 26-914, zvečer 22-576_15124 Prodam nov enofazni namizni VRTALNI STROJ na 5 brzin. Srednja vas 3, Šenčur_15125 Prodam malo rabljeno barvno TV iskra na daljinsko upravljanje. Britof 182_15126 HI-FI stolp 2x60W z ZVOČNIKI, deklariran, in tomos AVTOMATIK, star 1 leto, prodam. Tel.: 23-159 15127 Prodam motorno ŽAGO jonseres. Begunjska 56, Tržič_15128 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR tomo vinkovič TV 30, z originalno dodatno opremo, plug in plug za sneg in obračalnik. Tel: 81-941 int. 12 15129 Prodam avto RADIOKASETOFON z 2 zvočnikoma po 15 V. Tel.: 25-497 _15130 Prodam barvni TV gorenje. Tel: 81-820, od 19. ure dalje 15131 Prodam BAGAR radivoje dakič, letnik 76, dobro ohranjen. Tel.: 66-936 _15132 Prodam KOSILNICO SIP 135 in KRAVO, brejo 8 mesecev, 4. TELE ali 1-»' menjam za klavno. Sp. Brnik 15 15271 Ugodno prodam varilni APARAT gorenje. Cena in naslov v oglasnem oddelku^_15272 DIAPROJEKTOR LIESEGANG avtomat, nerabljen, prodam za 6,5 SM. Pa-gon, Mestni trg 36, Žkofja Loka 15273 Prodam SILOKOMBAJN SK 80. Sp. Bela 4, Preddvor_15284 FRIZERSKI SALON EVA BOŽIČ Jurčičeva 4 (pri fotografu Žumru) KRANJ, telefon 22 — 293 obvešča, da bo imel od 15. septembra dalje nov delovni čas: ponedeljek in četrtek od 13. do 20. ure torek in sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 20. ure gradbeni mal Ugodno prodam 300 kosov rabljenih strešnikov, cementni FOLC in 1000 kosov ŠPIČAK cementni. Kuraltova 4 _14711 Prodam »POBIJON«. Telefon 35-324 _14972 Prodam samotne TULJAVE 0 16, 27 kosov in zunanji blok z zračnikom, 27 kosov. Anton Tome, Sr. Bela 12, Pred-dvor, telefon 45-220_15144 Prodam 2000 kosov OPEKE bobro-vec, dobro ohranjena. Trstenik 2, Gol-nik_15145 Prodam zasteklena okenska krila. Srednja vas 3, Šenčur_15146 Prodam za 30% ceneje 200 kosov bele silikatne OPEKE. Zadraga 15, Du pije__15147 Zelo ugodno prodam 2000 kosov cementne strešne opeke (folc). Milan Slanovec, Tunjice 25. Telefon 061-832-135._ Prodam 100 m2 kombi PLOSC, de-belineScm. Sp. Brnik 10_15148 Prodam 2 m* fasadnega PESKA — špric fasada Stahovica, Kamnik, in PESEK za teranovo, 3 m', Sostro Ljubljana, ter lesen fasadni oder, bankine in PUNTE. Anton Zupan, Janševa 8, Radovljica, telefon 75-348 popoldne _15149 Prodam 200 kom POROLITA 12 cm. Telefon 38-232 od 14.30 do 16. in po 20. uri_15150 TUŠ z emajlirano banjo, še nerabljen in strešno OPEKO bobrovec, ugodno prodam. Telefon 21-345 15151 Strešno OPEKO in strešno OKNO, malo rabljeno, prodam. Telefon 82-973 _15152 Prodam 130 vreč TERANOVE za fasado. Franc Mohorič, ševlje 48, Selca _15153 Prodam 400 kosov OPEKE porolit, 8 cm. Vidic, telefon 79-053 15154 Ugodno prodam 350 kosov nerabljenih betonskih PLOŠČ 40 x 40 iz pravega peska. Telefon 41-009 dopoldne __15155 Prodam qovo PEČ za etažno central-no kurjavo emo central 24 in krovne PLOŠČE 1000 x 2000 x 0,55, primerne za žlobove in obrobe. Telefon 82-958 _15156 Prodam 5000 kosov rabljenih ZIDA-KOV 30x15. Telefon 82-782 15157 Prodam nov trofazni dvotarifni "STE~-VEC. Ciril Dominko, Trnovlje 32, Cer-klje, telefon 42-583_15158 Prodam rabljeno strešno OPEKO, okrog 1200 kosov. Telefon 22-429 _15159 Prodam nova garažna VRATA, ŽICO premera 1,5 in 2,5 in PPR 3 x 2,5. Boris Kožar, Zalog 29, Cerklje_15160 Prodam 30 rabljenih ŠPIROVCEV, dolžina 4 m. Slavko Kavčič, Gorenje, Dobrava 29, Gorenja vas_15255 Prodam PUNTE in BANKINE. Marjan Peternel, Brode 23, Škofja Loka _15256 Prodam novo strešno OPEKO folc. Telefon 70-513_15257 lian.oprema Prodam termoakumulacijski PEČI 3 in 4,5 KW, dobro ohranjeni. Krejič, Va-Ijavčeva 10, Kranj_15133 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in trajnožarečo PEČ. Znoj, Župan-čičeva 19, Kranj, tel.: 22-329 15134 Dve 3 KW termoakumulacijski PEČI aeg prodam. Tel.: 25-239_15135 Ugodno prodam TAM STADLER 35.000, gorilec calomat OG-3 in kovinsko cisterno 3 mJ. Tel: 46 531, Golnik 95_15136 Zelo ugodno prodam HLADILNIK gorenje, 120 I. Tel.: 33-161, popoldne _15137 Zelo ugodno prodam dobro ohranjen KAVČ z 2 FOTELJEMA. Tel.: 37669, Marija Junko, Tončka Dež-mana 4, Planina_15138 Prodam dobro ohranjen KAVČ in DVA FOTELJA. Tel.: 37-608 Kranj __15139 , Prodam nov KUHINJSKI KOT mar-les, MIZO in 2 STOLA. Tel.: 65-163 _15140 Za 6 SM prodam MIZO in 3 STOLE iz bambusa. Tel: 37-261_ 15141 Prodam nov regal vega. Čuden, Grajska 45, Bled _15142 Prodam kuhinjski JEDILNI KOT, MIZO, 2 STOLA in ženski KOSTIM velur, št. 40. Tel: 061/221-778, v dopoldan skem času 15143 Ugodno prodam nov jedilni tapici ran KOT in raztegljiv KAVČ. Oman, V Vlahoviča 7, Kranj, telefon 34-772 ___15238 Prodam KAVČ, 2 FOTELJA, jedini KOT, MIZO in 3 STOLE. Brajič, Zlato polje 2/a_15239 POTROŠNIŠKI KREDITI V DRUGI BANČNI ENOTI Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske obvešča občane, ki poslujejo z banko na območju poslovne enote Kranj, da bodo od ponedeljka, 15. septembra 1986 vse posle v zvezi s potrošniškimi krediti lahko opravili v drugi bančni enoti, to je v enoti JLA 4 v Kranju (pri nebotičniku). Za prostorsko preselitev smo se odločili z namenom, da čimbolj osebno in kvalitetno opravljamo storitve v zvezi z odobravanjem kreditov po Uredbi in po pravilniku o potrošniškem kreditiranju občanov. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:24-274 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Prodam novo barvno TV stereo ko-lor grundig. Telefon 37-729 15240 Prodam dnevno OMARO. Cankarjeva 12, stanovanje 3, Radovljica. Ogled ves dan_15241 Prodam niški pralni STROJ, potreben manjšega popravila, in električni štedilnik iz rosfreia. Telefon 60-144 _15242 Zaradi selitve prodam dobro ohranjeno SPALNICO, sedežno GARNITURO in KOPALNICO kolpa san, brez kadi, v modri barvi, ter 22 m* modrih PLOŠČIC. Telefon 80-189, v petek od 15. ure dalje, v soboto ves dan 15243 Prodam nizek pohištveni ELEMENT meblo, mere 183x74x40, bel furnir. Telefon 62-831_15244 Prodam kotno sedežno GARNITURO z raztegljivim kavčem. Kernc, J. Puharja 2, Kranj_15245 Prodam nov nerabljen namizni plinski ŠTEDILNIK z električno pečico. Te-lefon 82-534_15246 Ugodno prodam skoraj novo otroško SOBO s pisalno mizo in KUPERS-BUSCH. Podboršt 23/a, Komenda. Te-lefon 061/841-518_ 15247 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Nove so svečke za vžig, termoelementi in velika grelna plošča, cena 5 SM. Informacije po 20. uri. Telefon 81-034_15248 Prodam pralni STROJ gorenje po nizki ceni. Telefon 51-606_15249 Poceni prodam KUPERSBUSCH peč, dobro ohranjeno. Zgoša 5, Begunje_15250 Prodam 210-litrski HLADILNIK, star leto in pol, cena 6,5 SM. Jančar, Trg Prešernove brigade 1, Planina III 15251 Prodam novo PEČ za centralno, STADLER, 35.000 kcal. Poljče 23, Begunje*_15252 Prodam odlično ohranjeno CENTRALNO PEČ na olje VIESSMANN DUO-PAROLA. moč 63.000 kcal/h ali 73,3 kW, rabljeno eno sezono. Retljeva 12, Čirče, Kranj, Frigelj. Telefon 21-245 do 14. ure med tednom_15253 Ugodno prodam nov prenosni KAMIN, krapina, zelen. Telefon 82-861, interna 26 15254 Prodam črn ženski PLAŠČ, številka 40. Tel: 24-569_15073 PRALNI STROJ zoppas in dveletne sadike RIBEZA rondom prodam. Bre-zar, Cesta talcev 51, Kranj, tel.: 24-060 _15074 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. Tel: 51-216_15075 Nov SURF HI FLY 600 SC poceni prodam. Tel.: 61-830_15076 GAJBICE, nove, okovane, prodam po 700 din. Vodnjov, Retnje 48, Tržič _ _15077 Prodam domače ŽGANJE. Podbrezje 31_15078 Prodam skoraj novo 80-basno HARMONIKO. Urška Zoreč, Hrastje 39, (nasproti gostilne) _15079 Prodam jedilni KROMPIR igor in de-sire. Milan Debeljak, Podbrezje 72, Du pije, tel.: 70-069_15080 Prodam skoraj novi HARMONIKI frajtonarico in klavirsko, obe primerni za učenje. Tel.: 70-015_15081 Drobni KROMPIR za krmo prodam. Janez Stroj, Dvorska vas 30, Begunje _15082 Prodam 80-basno KLAVIRSKO HARMONIKO. Rajko Rozman, Ovsiše 17, Podnart_15083 Prodam stoječo silažno KORUZO, v okolici Cerkelj. Vinko Klemene, Glinje 1 15084 ZLATARNA Goldie MODERNE POROČNE PRSTANE-PRSTANE -OGRLICE -VERIŽICE - DOBITE V ZLATARNI GOLDIE NOVI TRGOVSKI CEN TER V RADOVLJICI. CANKARJEVA 70 #*********** razno prodam Prodam nov električni ŠTEDILNIK (4 električne plošče) in Z 750 po delih, motor, menjalnik, sprednji in zadnji pokrov, vrata, streha in stekla Tel.: 26-422 od 16. do 19. ure_14913 Ugodno prodam novo žensko rogo vo KOLO na 5 prestav. Tel.: 43 140 _14916 HRUŠKE, namizne, za vlaganje in JABOLKA prodajamo po konkurenč nih cenah, vsak dan od 8. do 20. ure. Cesta 1 maja 4, Kranj, tel : 21 582 _14918 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46 _15065 Prodam globok otroški VOZIČEK (temno moder žamet). Tel.: 26-683, Kokrica_;_15066 Neškropljena JABOLKA na drevju prodam Stanko Likar, Mlaka 7, Kranj _15067 Prodam bukova DRVA z možnostjo dostave na dom. Tel.: 27-128 po 18. ure_15068 PRIKOLICO, tovorno (osebni) 500 kg, s podaljšljivo roko, prodam Cesta na Belo 8_15069 Prodam 3 BIKE in 2TELICI, težke 400 kg, in TRAKTOR deutz, 48 KM, po ugodni ceni Janez Zupane, Voglje 38, Šenčur_15070 Prodam KROMPIR za krmo Sp Br nik 10_15071 Poceni prodam MOPED ATL, 4 brzi ne, 30 m2 stenske OBLOGE, 3. kvalite ta, ter GUME 8,25 x 20 Tel.: 70 083 15072 Prodam STAJICO. Tel.: 47-273 15085 Prodam bukove BUTARE. Tel.: 65-129 15086 Velika javna TOMBOLA na Poljanah nad Jesenicami 21. septembra 1986 ob 14. uri Glavni dobitki: dva avtomobila ZASTAVA 101 dva mopeda TOMOS pralni stroj, hladilnik, premog, betonsko železo, cement in drugi dobitki v skupni vrednosti pol miljarde starih dinarjev. Vabi Smučarski klub Blejska Dobrava Prodam brezova DRVA za kurjenje v kaminu. Ožbolt 9, Košir, Škofja Loka 15223 za ._no 8/a, Škof 15224 Prodam nove pletene KOŠARE pobiranje krompirja, sadja in podob (popoldne). Bogataj, Grenc 8/a, šk< ja Loka [Ni nama Škofja Loka L^MaJ ŠKOFJA LOKA "* PRITLIČJE: — kristalni kozarci Kristal Zaječar po polovičnih cenah — otroške pižame, puliji in puloverji po zelo ugodnih ce — ženske, moške in otroške nogavice - ugodno I. NADSTROPJE — moške srajce po 2.546 din SAMOPOSTREŽBA — nekateri mesni izdelki CITROS - 15% popusta — keksi, sardine, vložena mešana solata - ugodno HIŠA DOBREGA NAKUPA! Prodam novo in rabljeno trajnožarečo PEČ, široka PLATIŠČA za Z 750, vlečno KUUKO za Z 101 in otroško KOLO za starost 5 let. Arhar, Vincarje 42, Škofja Loka_15280 Prodam SILOKOMBAJN mengele, rezervni noži, in 1000 kosov rabljene strešne OPEKE bobrovec. Starman, Godešič 18, Škofja Loka_15281 Prodam Z 750, letnik oktoi prevoženih 28.000 km. Tomic. 1. maja 69, Kranj____—-0, VOLVO 144 EL, overdrive, ieV*.dA prodam. Plahuta, tel.: 28-244__ - Prodam GOLF J, letnik 77, z no opremo. Dare Ravnihar, Hatn « pot 12, Kranj vozila Prodam moško gorenjsko narodno NOŠO, škornji št. 42. Dare Bokol, Zmi-nec 23, Škofja Loka_15225 Prodam TRAKTOR zetor 5011, zgod nji semenski KROMPIR ter jedilni KROMPIR igor in DISERE. Kurirska pot 11, Primskovo _15226 Prodam KROMPIR za ozimnico. Adergas 12, Cerklje_15227 Prodam GAJBICE, po samo 700 din. Podreča 52, Mavčiče_15228 Prodam otroško POSTELJICO rjave barve Kranj, telefon 25-926 15229 ZX SPECTRUM 48 K, malo rabljen, ugodno prodam Vsak dan od 10. do 16. ure Poljanec, Retnje 15/a, Križe pri Tržiču__15230 Prodam KIMPEŽ in PRIKOLICO za moped. Logar, Zupanova 1, Šenčur __15231 Prodam RAČUNALNIK PHILIPS 7400 VIDEOPAK in 7 KASET, za 5 SM Ogled po 15. uri. Albert Bertoncelj, Gregorčičeva 12, Jesenice. Telefon 82 041_ _15232 Prodam RAČUNALNIK SPECTRUM 48 K z originalnim navodilom Telefon 37-416_15233 Prodam nov SURF HIFLY 755 in dvoredni IZKOPALNIK krompirja ma-jevica. Rado Pokorn, Vešter 19, škofja Loka_15234 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2 kW ter suhe smrekove DESKE in PLOHE. Telefon 43 105 po 20 uri _15235 Ugodno prodam nova dvokrilna garažna VRATA, s kovinskim podbojem standardne izmere, dva rabljena JO-GIJA in razne sobne PEČI na trda gori va, Kristan, Nova vas 17, Begunje _15236 Prodam športno opremljen R 5, GE-DORE in GESIPA orodje (netanje). Te-lefon 51 902_15237 Prodam ŠOTOR za 4 osebe in ČOLN ris zagreb z motorjem tomos 4 Ogled popoldne. Podnart 26_15087 Prodam nov 80 I KOTEL za žganje kuho, za 1,5 SM ceneje. Florijan Ajdo vec, Stružnikova pot 16, Šenčur 15088 Prodam KOMBINEZON za motorno kolo, srednja številka, otroško STAJI CO in JOGI za eno posteljo. Tel.: 43 821 od 15. ure dalje 15089 HARMONIKO, 80 basov, nerablje no, prodam Tel : 75 845 popoldne ______15090 Prodam POMIVALNI STROJ ei niš, žensko KOLO na 5 prestav in vlečno KLJUKO za tovorno prikolico Tel 76 146 15091 Prodam R 4 TL special, letnik 1979, prevoženih 67.000 km, registriran do julija 1987. Bajt, Zapuže 40, Begunje Prodam Z 126, letnik 77, registriran do 1.8.87. Marjan Škulj, Zelenica 8, Bistrica pri Tržiču_14889 CITROEN GSX 1,2, letnik 78, prodam. Peter Desančič, Proletarska 13, Tržič_14909 Ugodno prodam neregistrirano Z 750, za 6 SM. Tel.: 24-972 od 6. do 13. ure, Kržišnik_14574 MOSKVIČ, letnik 78, prodam celega ali po delih, 125 po delih prodam. Tel.: 70-135__ 14981 Z 750, letnik 74, registracija do 8. 7. 87, prodam za 22 SM. Ogled v petek in nedeljo. Šenk, Hotemaže 50, Preddvor_14982 Prodam 4 GUME 600 x 16, obnovlje- ne. Struževo 4, Kranj_14983 Prodam obnovljen KOMBI IMV 1600. Marjan Juvan, Milje 14, Šenčur _14984 Poceni prodam ali menjam za manjši avto zelo ohranjen OPEL REKORD, letnik 74. Hafner, Huje 23/a, Kranj _14985 Moper fog AVTOMATIC, dobro ohranjen, prodam. Miklavčič, Mlaka 40. Tel: 27-031_14986 Prodam R 4 TLS, letnik 79. Golniška 34, tel.:23-593_14987 Poceni prodam Z 101, letnik 81. Pan- telič, Zlato polje 3/c_14988 Prodam TAM 110 s cerado, dolžina kasona 560x240, letnik 79. Boro llič, R. Papeža 30, Kranj, Planina 14989 Prodam Z 101, letnik 77, dobro ohranjena. Ogled vsak dan. Batar, Juleta Gabrovška 21_14990 Prodam FIAT 750, letnik 79, karam-bolirano. Jama 48, Mavčiče 14991 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 84. Gli- nje 9, Cerklje_14992 Prodam Z 101 S, december 78, prva registarcija februar 79, prevoženih 73.800 km. Tel.: 34-729, popoldan __14993 Nujno prodam GOLF JL, letnik december 79, prva registracija 80, ali menjam za FIČOTA. Ljubno 51, Podnart __14994 Prodam DIANO 6 LC, letnik 80. Tel.: 28 937 od 16. ure dalje_14995 Prodam dobro ohranjeno Z 750. Tel.: 80 194_14996 Prodam GOLF diesel, letnik 83. čirče 24_14997 Prodam ohranjeno in obnovljeno Z 750, cena 250.000, letnik 75. Tel.: 26 124 _14998 Prodam Z 101 GT 55, letnik 83, pre voženih 39.000 km, lepo ohranjen. Tel.: 26 553, Kranj_14999 Prodam šasijo in oboja zadnja VRA TA s stekli in zunanja BLATNIKA za DIANO 6, vse je v odličnem stanju, ne rjavi. Ogled popoldne, Prebačevo 32/a __15000 Novo ŠKODO 105 L, letnik 69, vo-zen Franc Mulej, Krnica 77, Zgornje Gorje. Tel : 061/313-044, interna 22 44 15001 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! dam za 123 SM. Breg ob K°*\ttiJt Preddvor_______"ir^j Z 850, letnik 81, registriran^ p,, 29. 7. 87, prevoženih 40.000 km, ran, zaščiten, cena po ^r^iV^. Ogled popoldan. Žiganja vas 6», ^ffirj* Prodam GOLF diesel, letnik tek, sobota in nedelja do ^8^. Kranjska cesta 6, Šenčur_____ Prodam Z 850, letnik avgust 8_j0fcL 86 SM. Ziherl, Sr. Bitnje 86, tel.: __—jjr ŠKODO 120 L prodam. 061/612-049_ Prodam dobro ohranjen 14 M. Ivan Gorenc, Gradnikov^j^ KIE2J___rr-potf Pi Prodam GOLF JGL, letnik 81 ■ jjjjiljh čnik, Ješetova 6, Stražišče —-^fjt pj Prodam MOTOR 14 M tomos. va 9, Kranj____^-^fpj ALFA SUD, letnik 75, garažiran^jiU dam. Tel.: 43-034, samo sobota_^-^fa Prodam FIAT 126 P, letnik 30 SM. Tel.: 51-418, popoldne^J-^ Prodam Z 101 GTL 55, v ze'°žep^ brem stanju, staro 2 leti, Pre (gOjji 2 18.000 km. Tel: 82-307 Prodam VW 1300, letnik 69, : 77, vo* Tel.: 80-189, v petek od 15. ure ^gfllfjj v soboto ves dan motor v okvari, in R 4, letnik 77,^1(1 q Zadnji del ŠKODE 120LSTt"^ p nja vrata, prodam po delih. 00 [jr^&j poldne. Sonja Černe, Blejska D°"^^ 33_.---fitf&S Prodam HONDO CROS, kov, letnik 85. Tel.: 45-066 Prodam Z 750, letnik 74, karo* ^^ r o.'. 82.448, »™ nova, cena 35 SM. Tel popoldne Prodam Tel.: 24-133 ____-ČWk avto ASCONO, '•tn*g_| DNEVNI BAR ZORA KRANJ (poleg Planinskega društva |» — Bežkova vila) je odprt vsak dan od 9. df 24. ure, od nedeljah od 'e' do 24. ure. Vabimo vas. V prijetnem okolji ponudimo vse vrste osvežilnih pijač in hladna jedila. Prodam FIAT 126 P, letnik 7%tfh 10 SM. Valjavec, Sp. Veterno I. ■*» ___ Prodam osebni avto ŠKODA JJ^ letnik julij 82. Peter Križnar, J69,^ 5, Škofja Loka. Tel.: 62-662__^Jtf{r Prodam dobro ohranjeno S~$k 1301, letnik 70. Jože Jan, Sp. G°(\(M Prodam Z 128, letnik oktober 140 SM. Krmek. Tel.: 050/27-41^^ dan od 11. do 17. ure ^ffrM Prodam APN 6, star eno let01&fljb, 23 368____~<$k FORD TAUNUS, letnik 71, fljV no obnovljen prodam za 90 ^ ■)gO^ic gorčičeva 1, Čirče, Kranj____~~^/C Prodam MZ TS 150, letnik 79, P jyjf ženih 6.500 km, zji 16 SM. Rom*'^ horič, Davča 44, Železniki Ugodno prodam ZASTAVO c t_i^J*voienih 23.000 km, garaži Cena 52 SM nnvtam 52 SM, prodam, a 5, Lesce 15043 ■ ■ Z 750, letnik 79. dopoldne, 51-245 popold-15044 ipl r^^-~--______15044 i fe_Sv__^L__? P, letnik 80. Rajko jlBpgglaiZ, Podnart 15045 ■ L_ Prodam AMI 8. Zg. Brnik 85 1 «53_^-g-_______15046 *SSfffcE?C0 HORIZON, 1300 GL. _SSIh 50 000km in KOSILNICO 5^25*. T»i c? * kompletnim obračal- $&3c UG0 «• 'etnik 84. Pristava 4-*0d^T7;—- _15048 ISiSLS^25^ 'etnik 70. Ču-Pr^2=a__LBIed 15049 m prodi61, letnik oktober 81, u{ ■^T«! 7-i Potočnik, Riklijevo no Z 101, le-55 SM. Debe- ,_15050 * 1$ do°ro ohranjen VW 1303 J, ^S^^'^ V lil)"' M 7 87 ' letnik 76, registriran do ^M36 ' Dr°dam za 36 SM. Tel.: '^)o^nHr---, . . . 15052 igod-18, I^^^Od^r^--«._15053 rf^S-£oG0LF' letnik 78. I lastnik. 5> P?o>25t___15054 jjJSSoSf^TL. letnik 81, prevože-f°l8-S«im Ogled v soboto od 15. j Partizanska pot 10, Kokrica OPltT-rrt-- 15055 Vi t$«*S5F™' 'etnilTŠe, prodam. Tldan tZ ek Popoldan in nedeljo do-$L " ievr"kova 7. Orehek, Kranj ^ProdT—_ 15056 B, letnik 73, ' 0°VulrA 'a0, po 2elo ugodni ceni. *°vič. C. talcev 7/a, Jesenice __15057 letnik 74, vozno, ne-rezervne dele. Tel.: _15058 ^r"T_Prodam R 4. letnik 85 de-fc^!_42^7J9__15059 S*A. Ki« °Sebni avto VW 1300, za **n*n Lukanc, Selo 27, Bled -----15060 AMI 8. Dobravšce ^(^S^gl-^ 15061 ^ihn« -PLF' ,etnik 79. Anton Za te^^°-3________15062 &^r,iain8Lljene de'e za Z 101, mosori, streho s stebri, pokrov > vrata, levi blatnik, za rjatpr.Tel.: 27-452 15063 750, letnik 79. Cegelnica 226_15064 [ GTL, letnik 83. Zasavska :547 14394 l&zPHrn h Jetnik 77, december, RgM. j • oobro ohranjen, prodam za |AodB7^H!^niki^^ 15182 ^^T^a, Šenčur 15182 GOLF, le-15183 it !'li_rni GUuinu eskort, letnik 77, dve ff'n^OOv^"8''*6 9-00 x 20, dve ra-jgŽ^g^i»118 15188 X > do iPACKA. letnik 75, registri- m I0' S wa,af7' °9'ed možen od 8. i 8ob°to. Leber, Stražiška k^T^r^r-—_— flUM *8'strir ro ohranjen R 4, letnik HOT ,r"»n do maja 87. čimžar. Vi- ^^SPCFjTi----_l5^ B_S». 6«itnJk 77- odlično ohranjen, 1 i?5ia Ro?Jed v popoldanskih urah Vr^r^Irl!6 15188 JCa,n°vi2 V50 LE- 'etnik 84. Dušanka •rf^04n'..,okršk' breg 1, Kranj. Tele- •rf^?-04n ^PKr*ki breg •Brili 87 0 0hranjen, 15189 , registriran Prodam. Partizanska 33 15191 %'~m**n"** 1fJ1. letnik 81, s plinsko 5 nedik- telefon 27-520 llLHrt*^--15192 Kit yi —!----—_g1 _| a^rn'_tJn* 77, delno obnovljeno, fiS Sf00 000 din °flled v popol _rfL 88u pavel Pazlar. Ravne 17. ^Lrr0d^>^-- 15193 Prodam osebni avto ŠKODA 100, le-tnik 76, registriran do 16. 8. 87. Marko Frece, C. talcev 2, Jesenice 15199 FIAT 124, letnik 71, dobro ohranjen, prodam, registriran do aprila 87. Tele-fon 62-532, popoldne_15200 Prodam Z 101, letnik 77. Telefon 50- 310 _15201 Karambolirano Z 101, letnik 76, prodam. Prosen, Cesta jurišnega bataljona 100. Žiri, telefon 69-461 interna 269 __15202 LADO NIVO, letnik december 83, prodam za 230 SM. Jelovčan Zdravko, Martinji vrh 30, Železniki_15203 VISO super E, prva registracija januarja 83, prodam. Lončarič, Zupanči-čeva 27, blizu trgovske sole 15285 Prodam 126 P, letnik 78. Šturm, Na Kresu 19, Železniki_15286 Ugodno prodam osebni avto ZAZ ZAPOROŽEC, letnik 80. Terezija Ča-dež, Podlubnik 144, Škofja Loka 15287 Prodam PASAT, letnik 84, diesel. Niko Friškovec, Kamniška t, Mengeš ______ 15288 Prodam JUGO 45, oktober 83, 32.000 km. Telefon 37-101_15289 Prodam MERCEDES 200 D, letnik 74. Pajer, Beleharjeva 6/a, Šenčur _15290 Prodam Z 850, kombi, letnik december 82, ogled popoldne Preddvor 87, telefon 45-740_15291 Ugodno prodam Z 101 L, letnik 77. Meglic, Deteljica 7, Tržič, telefon 51- 614 v večernih urah_15292 Z 101, staro enajst let, ugodno pro- dam. Telefon 28-218_15293 Ugodno prodam FORD 20 MXL, odlično ohranjen, in mladiče nemški OVČAR, odličnih staršev. Milutinovič, Savska c. 24, Kranj_15294 Prodam Z 101, letnik 79, za 60 SM. Mlaka 41, Kranj_15285 Ugodno prodam R 4, letnik 78, prevoženih 60.000 km, registriran do aprila 87, ogled ves dan. Ciril Prša, Kidri-čeva 38, Kranj _15296 Prodam Z 750, ietnik 78. za 28 SM, in 126 P, letnik 77, za 26 SM. Telefon 70-073_ 15297 Prodam VW 1200, letnik 70, generalno obnovljen. Vrhunc, Rudno 20, Že-lezniki, telefon 66-050_15298 Ugodno prodam Z 750, letnik 77. Zi-ganja vas 59/a, Duplje, Tržič 15299 JUGO 45, letnik 84, prodam. Bukov-nik, Trboje 129_15300 Prodam Z 101, letnik 76, registriran celo leto. Dimčo Malčov, Trg Prešer-nove brigade 8, Planina III, Kranj 15301 Prodam Z 101 L, letnik 76. Telefon 47-225_15302 Prodam Z 101, celo ali po delih, motor po generalni. Vrhovnik, Mlaka 3/a, Kranj_15303 žtvall ^^Jlefr d,ese|. oktober 84 ?n74 958 pro-15197 Prodam KRAVO po izbiri. Franc Viz-jak, Breznica 8, Škofja Loka 15092 Prodam mlado KRAVO s TELETOM ali po izbiri. Srednja vas 41, Šenčur _ 15093 TELIČKI simentalki, stari 7 in 12 ted-nov, prodam. Bernard, Zg. Senica 18/a _15094 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca. Srednja vas 10, Golnik, tel.: 46-022_15095 Prodam BIKCA simentalca, za rejo, starega 7 tednov. Prebačevo 30, Kranj ___15096 Prodam 7 dni starega BIKCA simen talca. Zdraga 15, Duplje_15097 Prodam TELICO v 9. mesecu brejo-sti. Moše 18_15098 Prodam poceni PSA nemškega ovčarja, starega 1 leto. Žiganja vas 32, Tržič_15099 KRAVO v 8. mesecu brejosti prodam. Zofija Praprotnik, Brezje 52, pri Radovljici_ 15100 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nosnice in KOKOŠI za zakol. Cegelnica 1, Naklo, tel.: 47 226_ 15101 Prodam 3 mesece stare PISKE, rjave nesnice. Posavec 123_15102 Prodam 6 tednov stare MLADIČE nemškega ovčarja, odličnih staršev. Tel.: 27 841_15103 Prodam 10 dni starega BIKCA. Fran-cka Šparovec, Zg. Duplje 26 15104 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev. Slavko Sodnik, Klanec 15, Komenda _15115 Prodam vprežnega KONJA. Gorica 2, Radovljica_15116 Prodam OVCO in OVNA. Lovro Ple-vel Zalog 89, tel.:42-662_15117 Čistokrvne črne PUDLJE, brez ro-dovnika, stare 6 tednov, prodam. Tatjana Masterl, Kejzarjeva 6, Jesenice (pri avtobusni postaji ob železarni) _15118 Prodam BIKCA simentalca, težkega 200 kg. Grad 24, Cerklje_15119 Prodam od 45, 60 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart, tel.: 70-379_15120 Prodam brejo KRAVO simentalko. Rateče 9, Planica 15121 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, KRAVO s teletom in BIKCA, starega 8 tednov. Glinje 11, Cerklje, te lefon 42 886_15204 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, ali KRAVO po izbiri. Zalog 43, Cerklje_ 15205 Prodam 4 tedne staro TELIČKO fri zijko. Vasca 8, Cerklje_15206 Prodam KRAVO simentalko, brejo 4 mesece. Jože Pegom, Topolje 9, Selca _15207 Prodam BIKCA, simentalca starega 8 tednov. Kidričeva 29, škofja Loka _15208 Prodam TELICO, ki bo konec meseca telila, ali visoko breje KRAVE po izbiri. Habjan, Breznica 11, škofja Loka _15209 Prodam 6 tednov staro TELIČKO za rejo ali zakol. Draga 14, škofja Loka _15210 Prodam PUJSKE, stare 9 tednov. Sp. Brnik 60_15211 Prodam 14 dni starega BIKCA simentalca. Pokopališka 4, Kokrica, Kranj_ 15212 Prodam 4 mesece staro plemensko TELICO frizijko. Franc Ferjan, Luže 16, Šenčur_15213 Prodam pet mesecev starega BIK-CA. Kravanja, Podbrezje 129 15214 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Suha 33, Kranj_15215 Prodam 3 leta staro KOBILO nori z B rodovnikom in en teden starega bikca simentalca za rejo. Urbane, Zadra-ga 13, Duplje_15216 Prodam 6 tednov starega BIKCA si-mentalca. SorČan, Sr. Bitnje 27 15217 Prodam štirinajst dni stari TELIČKI frizijko in simentalko. Kropivnik, Zg. Brnik 7 15218 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Jereb, Podjelovo brdo 19, Sovodenj, telefon 69-050_15219 Prodam Visoko 39 KRAVO, ki bo kmalu telila. 15220 Oddam PSA labradorca, starega eno leto. Janez Šuštar, Ojstri vrh 10, Železniki 15221 itanoranla Medicinski tehnik išče SOBO s souporabo kopalnice za dve leti v Kranju ali okolici. Telefon 39-669_15165 Mlad par brez otrok išče STANOVANJE v Kranju. Telefon 25-461, interna 742 od 6. do 16. ure_15166 V Šenčurju najamem manjše STANOVANJE. Šifra: Do maja 15167 Zamenjam del hiše z vrtom v Celju, možnost obrti, za dvosobno v Kranju. Telefon 25-411_15168 Mlada družina išče dvosobno STANOVANJE v okolici Kranja. Šifra: Sep-tember_15169 Spomladi 87 najamem dvoinpolsobno STANOVANJE v okolici Kranja ali Jesenic v zasebni hiši. Plačilo v šilingih ali švicarskih frankih. Naslov v oglasnem oddelku._15170 Sobo s souporabo kopalnice ali GARSONJERO vzamem v najem ali kupim, v Kranju. Telefon 061/453-074 ali 062/771-715_15171 Vzamem v najem enosobno STANOVANJE ali garsonjero na relaciji Jesenice—Radovljica—Bled. Ponudbe pod šifro: Dobra plačnica_15172 Stirisobno STANOVANJE zame-njam za hišo ali prodam. Telefon 33-729__15173 Stanovanjsko HIŠO z vrtom, garažo in telefonom oddam v najem slovenski družini. Stanovanje je opremljeno. Ponudbe pod šifro: navedite ceno __15174 Najamem GARSONJERO ali sobo v Kranju za pol leta. Plačilo vnaprej, lah-ko tudi v devizah. Šifra: Mizar 14479 Iščem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju, šifra: Možno predplačilo_14925 Starejše dvosobno STANOVANJE z etažno centralno zamenjam s soglasjem za dvosobno s kabinetom, šifra: September_ Dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 89,3 m1, v Kranju, zamenjam ali kupim za enostanovanjsko HIŠO v Kranju ali okolici. Telefon 38-488 14778 potešil Kupim zazidljivo PARCELO ali staro HIŠO v okolici Kranja. Telefon 26-992_15258 Zazidljivo PARCELO ali staro HIŠO z možnostjo nadomestne gradnje kupim, do 15 km iz Kranja. Šifra: Zdomec _15259 Kupim STANOVANJE v Kranju ali Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku _15260 Ugodno prodam montažno leseno opremljeno VIKEND hišico, 7 x 3,5 m. Telefon 26-345_15261 GARAŽO v Radovljici, po možnosti blizu Žagarjeve, vzamem v najem. Plačam tudi vnaprej. J. Rozman, Žagarje-va 29. Telefon 75-364 _15262 Kupim starejšo HIŠO v okolici Kranja. Šifra: Hrastje_15263 GARAŽO vzamem v najem v Kranju. Tel.: 35-245_15264 Kupim STANOVANJE v Kranju ali Radovljici. Naslov v oglasnem oddelkih_15265 V Radovljici ali okolici kupim HIŠO ali večje STANOVANJE, šifra: Gotovina_15266 Na izredno lepem kraju na Ovsišah pri Podnartu prodam nedograjeno hišo; voda, elektrika, telefon v hiši. Helena Cilenšek, Prešernova 12, Radovljica_15267 Starejšo kmečko HIŠO z zemlji-ščem v Radovljici prodam najboljšemu ponudniku, informacije vsak dan od 20. do 21. ure. Telefon 75-937 15268 Manjšo kmečko HIŠO ali del hiše z vrtom kupimo ali vzamemo v najem kjerkoli na Gorenjskem. Torkar, C. revolucije 8, Jesenice. Telefon 82-352, dopoldan___15269 Kupim starejšo HIŠO ali STANOVA-NJE v bližini škofje Loke. Nekovič, Podlubnik 155, Škofja Loka 15270 zapoilltve Takoj zaposlim POHIŠTVENEGA MIZARJA ali mlajšega delavca z veseljem za priučitev OD po sposobnostih in učinku. Pogoj, odslužen vojaški rok Pohištveno mizarstvo Smolej, Kovor 63. Težič. Telefon 57 096_14782 Takoj zaposlim samostojnega ORODJARJA, rezkalca, strugarja ali ključavničarja Telefon 47-371 14960 Zaposlim 2 delavca v lesni stroki. Stano/anje in hrana začasno v hiši. Vestnemu, pridnemu delavcu nudim tudi zazidljivo parcelo po ugodni ceni. Telefon 62 618 _15176 Iščemo KURJAČA za centralno v bloku, peč 100 KW, za sezono oktober — maj Dogovor v soboto po 18. uri s hišnikom. Hišni svet, Valjavčeva 10, Kranj_15177 DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 13. septembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP Pri Peterčku, Kranj, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj, PC Planina II, Kranj, SP Planina—center, Kranj, SP Labore, PC Britof, SP Preddvor, PC Klanec, bP Stor-žič, Kokrica od 7. do 18. ure; Diskont Naklo od 8. do 12. ure; SP Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure; SP Klemenček, Duplje od 7. do 16. ure ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik JESENICE Delikatesa, Kasta 2, Jesenice in Delikatesa, Kasta 3, Jesenice TRŽIČ Mercator, SP Deteljica, Živila Jelka, Tržič in Mercator, Trg svobode 27, Tržič V nedeljo, 14. septembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: SP Gorenjka, Cerklje, PC Delikatesa, Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure. Honorarno zaposlim mlajšega UPOKOJENCA v čevljarski stroki. Telefon 37-452_15178 Zaposlim TESARJA. OD po dogovo-ru. Telefon 061/843-164_15179 Redno zaposlim DELAVKO za čiščenje poslovnih prostorov, delo od 4 do 5 ur. Telefon 42-530 15180 V nedeljo, 14.9. 1986, vas bo v dvorani na Primskovem zabaval ansambel OBVEZNA SMER, s svojim show programom, pričetek ob 17. uri. Pridite, ne bo vam žal._15282 PLESNI KLUB KRANJ vas vabi v Delavski dom. vhod 6 v PLESNE TEČAJE s pričetki: za mladino — torek 16. 9. od 19. uri, za starejše — torek 16.9. ob 20.30, za mladino in starejše — nedelja 14. 9. ob 19. uri NADALJEVALNI TEČAJ - za mladino in starejše — nedelja 14.9. ob 0.30 TEČAJ DISCO PLESOV IN ROCK'N ROLLA - nedelja 14. 9. ob 17.30 MALA PLESNA ŠOLA se prične 15. 9. po skupinah: — začetna predšolska skupina: ob 15. uri in 16. uri, nadaljevalna predšolska skupina ob 17. uri, skupina 1.—4. razreda ob 18. uri, skupina 5.-8. razreda ob 19.30 uri. VPIS v vse oblike dejavnosti bo potekal v Delavskemu domu Kranj, vhod 6, za plesne tečaje: eno uro pred pričetkom vsakega posameznega tečaja, za Malo plesno šolo: v dneh od 8. 9. do 12. 9. od 19. ure do 20. ure ter v nedeljo 14.9. od 17. do 20. ure. INFORMACIJE: po telefonu 064/37-949 vsak delov-nikod 7. do 19._15283 POINANIFTA Želim spoznati dobro, srčno žensko mirne narave, staro do 45 let, manjše postave, neporočeno, ločeno ali vdovo brez obveznosti. Slika zaželena, na zahtevo jo vrnem. Sem samski 50/164/68. Naslov v oglasnem oddelku. 15222 kupim Kupim MENJALNIK za ford cortino, letnik 66. Telefon 82-718 Jesenice _14967 Kupim 10 prm trdih DRV, lahko ne-suhih, hrastovih, prevoza nimam. Sre-brnjak. Smidova 3, čirče, Kranj 15161 Kupim PLETILNI STROJ. Telefon 40-304_15162 Kupim bele KUHINJSKE ELEMEN-TE. Telefon 62-418_15163 Kupim baterijsko CISTERNO za ku-rilno olje. Telefon 42-052_15164 Kupim TAM 2001 KIPER in vprežni izruvač za krompir. Naslov v oglasnem oddelku._15278 OBVllIliA Balkon ali teraso zasteklim (alumi nij). Telefon 061/558-285_14870 GOSPODINJE! če vaša zamrzoval-na skrinja rosi, pušča vodo ali ledeni, pokličite od 12. do 16 ure 45-352. Izolacija servis Kmetec-Ropret, Hotema-že 47/b, Preddvor. Popravilo opravimo na vašem domu. 15181 PLESNI KLUB vas vabi na disko plese ob petkih in MLADINSKE PLESE ob sobotah ob 20. uri v Delavskem domu v Kranju. 14871 IAHVALE Zahvaljujem se sosedom Pintarje-vim in Slavku Demšarju, sosedom iz vikendov ter vsem gasilcem, ki so pomagali pri gašenju požara na našem poslopju. Franc Tušek, Lenart 11, Selca 15279 OITALO Iščem primeren prostor za zimovanje camp prikolice (oktober—maj) v bližini Škofje Loke—Kranja ali Ljubljane. Plačilo po dogovoru. Lidija Eržen, Partizanska 41, Škofja Loka, telefon 60-595 15274 Nujno iščem varstvo na svojem domu za 10-mesečnega fantka v popoldanskem času. Dobro plačam. Telefon 38-921 ali 33-925_15275 Zanesljivo in ekspeditivno opra^ vljam vsa strojepisna, daktilografska in stenografska dela po dogovoru, lahko redno ali honorarno, šifra: Ekspedi-tivnost 15276 ciiimci ČESTITAMO Tatjani Okorn-Rebolj za uspešno opravljeno diplomo na biotehnični fakulteti v Ljubljani — za veterinarja. DOMAČI iz Besnice 15175 Izgubljeno 3. 9. sem izgubila ZLATO ZAPESTNICO, ki je bila drag spomin. Poštenega najditelja prosim, da sporoči na tele-fon 22-593, Bojan _15277 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, stare mame, tete, prababice in tašče IVANE GRAŠIČ rojene ZEVNIK se prisrčno zahvaljujemo dr. Kalanovi, sestri Marici in sestri Vojki, dr. Koselju in sestri Mariji, g. župniku in pevcem DU za vso dobroto. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vence, cvetje, darovane maše, izraze sožalja in zadnje slovo. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mami, hčerke, sestre, babi, tete, sestrične in tašče VIDE KRISTANC rojene KUHAR se iz srca zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažbo v najtežjih trenutkih, denarno pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in osebju bolnišnice Jesenice, DO Kokra Kranj, SDS Skupne službe in kolektivu Emona Market Stražišče. Posebna zahvala velja tudi pevcem, govorniku za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Britof, Srednja vas pri Šenčurju, 26. avgusta 1986 Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj (Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete ALOJZIJE ŠTULAR rojene ARH, Kokra 4 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje, na kakršenkoli način izrazili sožalje in nam pomagali v težkih trenutkih. Še posebno se zahvaljujemo dr. Petru Stu-larju za vsestransko zdravljenje in požrtvovalnost ter družini Tekavec za nesebično pomoč. Prisrčna zahvala Tončki Š., Po-lajnarjevim, sodelavcem Sava Kranj, DE Klinasti jermeni in sodelavcem DO Planika Kranj. Iskrena zahvala gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste kadarkoli kaj dobrega storili za našo mamo in v dneh žalosti sočustvujete z nami. Žalujoči: družine Grkman, Hrišel, Sajovic in Frelih v imenu vsega sorodstva Kokra, Preddvor, Kranj, Litija, Ljubljana, Velesovo, 5. septembra 1986 ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti dragega moža, očeta, sina, brata in strica JOŽETA JEKOVCA iz Nakla se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih nemo sočustvovali z nami in kakorkoli pomagali. Hvala, ker ste prinesli cvetje in vence, nam izrekli sožalje, njega pa v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom, KS Naklo, pevcem iz Podnarta, gospodu župniku za govor in obred, govornikoma iz krajevne skupnosti in Planike, delavcem in sindikatu Planike, Savi Kranj, Karlu Pin-tarju iz OŠ F. Prešerna iz Kranja, o. p. Tržič, Bolnici Golnik — odd. 400, sorodnikom, prijateljem in znancem. Žalujoči vsi njegovi GLASOVA ANKETA Živ-žav, Živ-žav... Otroci prav gotovo že veste, da bo v soboto v Stražišču spet veseli- Živ-žav, na katerem vsako leto lahko vidite in slišite znane ljudi, ki pojejo in igrajo le za najmlajše. Letos se bodo na velikem odru pod vodstvom Bojana Rakovca zvrstili mnogi pevci in igralci, nastopilo bo več mladinskih gledaliških skupin, folkloristov in ansamblov. V Stražišče bodo prišli. Božidar Wolfand-Wolf, Agropop, Svetlana Makarovič, Mladinsko gledališče iz Griž s hitom sezone, muziklom Ljubim-Ljubiš, mladinska skupina iz Radeč z igrico Rdeča kapica in še mnogo drugih gostov, ki jih poznate ali pa jih boste šele spoznali. Seveda pa še vedno velja, da se boste, v primeru, če vam dogajanje na odru ne bo všeč, lahko igrali po svoje. Na voljo vam bo vse tisto, kar vam je bilo že prejšnja leta,in še več. Za vse tiste, ki ne veste, kako priti do Stražišča, ki ne veste, kdaj vozijo redni avtobusi ali pa nimate denarja zanje, so organizatorji našli rešitev pri društvu šoferjev in avtomehanikov iz Kranja. V soboto bo namreč od Globusa mimo dijaškega doma, Vodovodnega stolpa, Primskove-ga, plinarne, po Cesti talcev in čez Delavski most v Stražišču vozil posebni avtobus. Ustavljal bo na vseh avtobusnih postajah in, pomislite, če se boste hoteli peljati z njim, ne bo treba prav nič pla- čati. Da pa ne boste sedli v napačni avtobus, morate dobro gledati. Pravi bo namreč tisti, na katerem bo velik transparent s sliko Živ-žava. Pridite v Stražišče z avtobusom, ceneje bo in ne bo problemov s parkiranjem. Potem, ko se boste naigrali, najedli in napili, ko boste morali domov, vas bo avtobus prek vseh teh postaj odpeljal nazaj. Držimo pesti, da bo sijalo sonce! D. Gortnar Gneča na žirovski cesti — Takole je bilo v torek na približno tri kilometre dolgem odseku ceste od Trebi je proti Žirem, ki jo širijo. Na de-lovišču je bilo šest bagrov in buldožerjev, petnajst tovornjakov je odvažalo material in z njim zasipalo bregove pod staro cesto. Tehnikovi stroji in ljudje, ki jim pomagajo tudi drugi, zlasti delavci Cestnega podjetja, hitijo, kolikor morejo: delajo izkope, oporne in podporne zidove, nasipe. Zaradi širitve oziroma obnove cesta sicer ni zaprta za promet, na ovire, zastoje in zamude pa je treba računati. Tudi posebna pazljivost ni odveč. — Foto: H. Jelovčan Zanimiv konec tedna Kranj, 11. septembra — Konec tedna bodo na Gorenjskem številne, predvsem športne prireditve. Včeraj, pred koncem redakcije, so nas obvestili še o treh. Delovna organizacija IKOS iz Kranja organizira 10. letne športne igre sozda ZPS. Začele se bodo jutri med 6,30 in 7,45 na Gorenjskem sejmu v Kranju. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji motokrosa. V nedeljo ob 13,30 bo na progi v Podljubelju začetek državnega in republiškega prvenstva v motokrosu za kategorijo 80 ccm ter republiškega prvenstva v kategorijah 125 in 250 ccm. Jutri in v nedeljo pa se bo začela tudi rokometna sezona. V najvišjem republiškem tekmovanju imamo kar tri predstavnike: Peko v moški ligi in Alples ter Kranj v ženski ligi. Peko je igral že med tednom, Kranj bo igral jutri ob 18,30 v Dupljah z Burjo (Kranjčanke so med tednom v pokalni tekmi premagale Alples in se uvrstile med 16 najboljših ekip v Sloveniji), igralke Alplesa pa gostujejo v Novem mestu. Igrali bodo tudi v drugih slovenskih rokometnih ligah. -jk V nedeljo Od spomenika do spomenika Naklo, 10. septembra — Telovadno društvo Partizan Naklo, KS, in ZB Naklo ter OO ZZB NOV Kranja so se dobro pripravili na deveti tradicionalni tek in pohod Od spomenika do spomenika. Prireditev bo v nedeljo v počastitev štiriinštiridesete obletnice legendarnega boja partizanov v Udinem bor-štu, kjer je padla glavnina II. bataljona Kokrškega odreda. Proslava bo to nedeljo, 14. septembra, ob 14. uri pri spomeniku v Strahinju. Tek in pohod Od spomenika do spomenika bosta v nedeljo od 9. do 14. ure. Tečejo lahko vsi, saj ni omejitve za kategorizirane tekmovalce in rekreativ-ce. Začetek teka je ob 9. uri ali kasneje s kateregakoli izmed šestnajstih startnih mest. Startnine za pohod in tek ni, vsi pa tečejo in hodijo na lastno odgovornost. Tek in pohod bosta končana najkasneje do 14. ure. -dh Veseli loški smojkarji Škofja Loka — 12. septembra — Občinska turistična zveza pripravlja jutri zvečer na vrtu hotela Transturist zabavno prireditev Veseli loški smojkarji. Prikazali bodo vrsto šaljivih tekmovanj, s katerimi bodo zabavali obiskovalce, posebnost prireditve pa bo nageljnov ples z izbiro kraljice nageljnov. Za ples bo igral ansambel Ivana Ru-parja. Glasov ■ v jez to BISTRE GLAVE V Tunjicah v kamniški občini so od lani zelo zagreti za avtokros. Prireditelji pa kar ne morejo pridobiti zaupanja v to priljubljeno dejavnost med mladimi pri kmetijskih strokovnjakih. Slednje bojda skrbi zemljišče, zato morajo organizatorji za vsako prireditev posebej po dovoljenje na občino. Morda ne bi bilo napak, da bi organizatorji avtokrosa povabili kmetijske strokovnjake na ogled ene takšnih prireditev v sosednji Avstriji. Tam si s tem ne belijo glav. Včeraj so poželi žito, danes naredijo progo za vožnjo čez drn in strn, potem pa zemljišče preorjejo in pripravijo za drugo poljščino. Imamo Gorenjci v ponedeljek mačka? Vesela druščina se je v ponedeljek želela dobro najesti (in napiti) v dobri domači oštariji. Vendar so se ušteli. Obiskali so vse gostilne od Kranja do Jezerskega vrha, vendar so se morali povsod obrniti pred zaprtimi vrati. Zaprto je bilo pri Ančki, Jerneju, Bizjaku, Kanonir-ju, Mici, Pri jezeru, Valeriji, pri Grabnarju in na Jezerskem vrhu. Očitno so oštirji prepričani, da vsi Gorenjci v ponedeljek zdravijo mačka. Turizem smo ljudje, pravi raklama. Vendar na avstrijski strani. Lačne in žejne goste so namreč ljubeznivo postregli takoj za mejo. Planinski pogovor na najvišji ravni: Viktor Avbelj, član sveta federacije, nekdanji predsednik PZS in sedanji častni predsednik slovenskih planincev dr. Miha Potočnik ter sedanji predsednik PZS Tomaž Bano vec. Upajmo, da so kakšno kritično izdrli, saj na tisoč metrov tudi to ni greh. Koliko so težki šolarji? V zavodu za šolstvo so izračunali, da je šest kilogramov težka pr vošolčkova torbica vredna 17 tisoč dinarjev, medtem ko stane devet in pol kilogramska torba za osmo šolca 31 tisoč dinarjev. Odstopanje je mogoče dvajset odstotkov navzdol ali navzgor — odvisno, kaj in koliko zahtevajo v posamezni šoli. Zanimivo bi bilo izračunati, koli ko so težki tisti, ki našim šolarjem oprtajo tako težke torbice! Poštarji so v minulem letu zamenjali kar veliko telefonskih številk, vendar naročniki ocenjujejo, da je bilo obveščanje o zamenjavi dokaj slabo. Bralec s Tominčeve ulice v Stražišču zatrjuje, da je po naključju zvedel, da ima drugo ste vilkc. Že nekaj časa se mu je prav sumljivo čudno zdelo, da je njegov telefon vseskozi tako tiho, znanci pa so mu zatrjevali, da ga sploh nikoli ni doma, kadar ga pokličejo. Ko pa so menjali omarico, je vendarle povprašal, kaj naj bi bilo narobe z njegovim telefonskim aparatom. Sele od soseda je izvedel, da ima najbrž drugo telefonsko številko. Res bi bilo bolj prav, ko bi po štarji naročnike pisno obvestili o zamenjavi številk. Bolje kot včasih,vendar.. Moste pri Komendi — Moste, Komenda in Križ, krajevne skupnosti v zahodnem delu kamniške občine, ležijo na robu, na meji s kranjsko občino. S tega območja se vsak dan vozi v Kranj oziroma na Gorenjsko kar precej krajanov, med njimi precej šolarjev in delavcev. Neredki pa se od časa do časa odpravijo v Kranj tudi po nakupih. Slednjih je sicer manj, saj so bolj navezani na Kamnik, Domžale in Ljubljano. Še nedavno tega je bilo na avtobusne zveze med Kranjem in Kamnikom precej pripomb. Kako je zdaj? -- Slavko Grilc iz Topol pri Mengšu: »Pred leti sem se vsak dan vozil v Kranj v službo, ker sem delal v današnjem Gradbincu. Takrat so bile zveze še nemogoče: hitreje si prišel iz Kranja v Ljubljano in naprej v Kamnik, kot pa iz Kranja v Kamnik ali obratno. Zdaj sem že 12 let zaposlen na bencinski črpalki v Mostah. Zveze so zdaj, posebno od lanskega leta naprej, precej boljše. Alpeto-ur je zares veliko naredil, da bi bila ta prometna povezava čim boljša. Sicer še ni vse tako, kot bi si želeli, vendar zdaj vsaj šolarji in delavci nimajo večjih težav.« Franc Svetel j iz Most: »Nisem pogost obiskovalec Kranja in še me ca pri kadar grem, se raje odpelje10 svojim avtomobilom. Avt?bllSL' povezave še vedno niso najbolj < so pa veliko bolje urejene, kot bile nekdaj. Vsaj za šolarje in °-lavce je zdaj kolikor toliko pos*. bljeno. Prepričan sem, da bi W drugi s tega območja raje odhaJ ^ li po nakupih in opravkih Kranj, če bi bile zveze boljše ne bi bilo treba presedati. Andrej U1*' Klan* Komendi: * Kranj sic* bolj rnal krat z* dem, ker hodim v solo v LjublJ* no v letnik tra strokovnih šol. Precej vrstnikov pa se vozi v Kranj lo. Proge med podjetjem ozirorn vožnje so dogovorjene in tudi v jih je kot še do nedavnega. Ve dar pa pogosto slišim pripomD < da so avtobusi neredni. Težaves tretji Cen- moJib v šo- predvsem zato, ker je treba na letališču prestopiti. Tu pa se avtobusi ne čakajo in če nastane z muda, čakajo potniki. Zveze Ljubljano so iz Most dokaj dobr_ Le avtobus, ki zjutraj ob 7. odp lje z letališča proti Ljubljani. 1 pogosto nereden; nič nenavadn ga ni, če sploh ne pride. Alpeto1^ bi moral prav za ta avtobus m& bolj skrbeti.« A. Žalar Tragedija v bistriškem predoru Podljubelj, 10. septembra — Neprimerna hitrost je botrovala hudi prometni nezgodi, ki se je pripetila danes ob pol dveh popoldne na magistralni cesti Podtabor—Ljubelj v bistriškem predoru. Voznik osebnega avtomobila Ante Jurić, 1964, iz Sinja je vozil od Pod-ljubelja proti Podtaboru. V desnem ovinku pred predorom ga je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo v levo Strelec si je sodil sam Kranj, 11. septembra — Uprava za notranje zadeve Gorenjske nam je sporočila, da je v četrtek ponoči okrog druge ure in 40 minut neznanec streljal na tovarno Planika v Kranju. Strelec je poškodoval okrog 10 oken v obratih po-liuretana, montaže in šivalnice. Več iz-trelkov je zadelo fasado, neonske luči in električno napeljavo. Komisija je ugotovila, da je bilo izstreljenih od 40 do 50 nabojev. Preiskovalci so iskali stoj no točko neznanega strelca in ugotovili, da je stal na levem bregu Save pod vasjo Čirče. Delavci UNZ Kranj so ob pregledu tega terena našli truplo moškega in puško. Ugotovili so, da si je strelec sodil sam s strelom v usta. Ugotovili so tudi, kdo je bil neznani storilec. To je bil 28—letni Darko Uranič, stanujoč na Smledniški 104 v Kranju, delavec Planike. Pokojni Uranič je v tovarni pred dejanjem pustil poslovilno pismo. jk na nasprotni vozni pas, po kate I je nasproti pripeljala z avtom 09 žarska državljanka Eva Buzas, «9 Čelno trčenje je bilo silovito. Za / zasovo je v primerni razdalji f voznik tovornega avtomobila s & klopnikom Martin Schvveiger. 1 iz ZRN. Ni mogel dovolj hitro uSg ti in je trčil v vozilo Buzasove, , so trije ljudje ostali vkleščeni v^ čevino. j Po dosedanjih ugotovitvah kraju pod'egla potnika v skem avtu Tunde Matus, 1963, ^ nos Monus, 1962, medtem ko je Eva Buzas hudo ranjena. . jj Zaradi nezgode je bila cesta d | ure zaprta. Cesto na Korensko sedlo popravljajo — Cestno podjetje iz Kranja obnavlja asfaltno prevleko na cesti do mejnega prehoda na Korenskem sedlu. CeS je ob delavnikih zaprta za ves promet med 7. in 17. uro, ob sobotah in n deljah pa je promet normalen. V Cestnem podjetju Kranj so povedali. 0 bo popravilo že ta teden končano, (jk) — Foto: F. Perdan Alojzija Vari je bila stara 90 let — V ponedeljek so predstavniki kraja' nov Primskovo obiskali Alojzijo Vari iz Žanove ulice na Primskovefl1' Alojzija je bila 18. junija stara 90 let. Breme starosti ji še ni v preveli^ nadlogo. Sama si kuha, sama pere, samo čiščenje stanovanja ji p°v zroča nekaj preglavic. Sicer so v njeni družini prave korenine. Sest** Neža, ki živi v Torontu v Kanadi, je celo tri leta starejša, brat Ivan, ki živi v Šmarju Sap pod Ljubljano, pa je star 82 let. Varlova mama Jf imela tri otroke. Hčerki Dana in Mara, poročena Slavec, sta že un>n|| živ pa je še sin Jože. Na sliki: Mimica Trebeč s KO RK predaja jub»* lantki darilo (jk) — Foto: F. Perdan. .