PREIS - CENA L 0.6® IiOMr&miub V Ef ubij a ni 17. novembra 1943 V*^ ^ . V d ublf a nI 17. novembra 1943 56-Slev. 44 r Ho iffljcS svol značati Ne postani pijanec! Kdor je te žalostne čase vsaj malo pogledal v vrste komunističnih tolovajev,x ki so tolikanj gorja zvrnili nad naš narod, ta je lahko spoznal, da so zraven docela skvarjenih gosposkih sinčkov, ki bi radi vsi postali rdeči ministri med komunističnimi razbojniki, glavni ljudje po pijači hlepeči pijanci. Tako na primer nam je znano, da je na Tolminskem poglavar teh rokovnjačev neki kovač iz Baške doline, ki je zapil svojim otrokom že vse posestvo, pa zdaj misli, da si bo z rokov-njaštvom spet opomogel. Takih je na Dolenjskem in Goriškem kar na kupe. Ko bi ne bili udani pijači in pijanosti, bi bili morebiti ostali pošteni ljudje s srečnimi družinami. Tako pa so nesrečill svojo družino ter zdaj onesrečujejo ves narod. Kdor se enkrat pijanosti uda, ta je izgubljen. Nima nobene volje do dela, vsak napor mu smrdi, lenoba se ga prijemlje, dolžnosti zanemarja ia vsaka beseda je bob ob steno. Poznam moža, ki ja bil nekdaj imeniten delavec, strokovnjak svoje vrste, ki ga je zaradi njegove sposobnosti vsak mojster rad imel. Pa se je udal pijači, vedno bolj strastno je popival, zapil vse, kar je zaslužil. — Zaslužil pa je kot dober delavec veliko. Vse je šlo za pijačo. Sreča še, da mož ni imel družine. Zdaj ja pri neki hiši, kjer ga imajo, da okoli hiša pospravlja in pri hiši kaj postori. In dobro stori, dokler je trezen. Kakor hitro pa v žepu začuti božjaka, je že vrag v njem — gre in pije toliko časa, da je spet suh. Polem je spet priden. Njegov gospodar mu je lani kupil lepo obleko in suknjo ter dva para novih čevljev. Denarja pa mu no da, ampak hrani on zanj. Zato se je gospodarju čudno zazdelo, da njegovega — recimo nm Tineta — od nikoder ni. Kmalu izve, da spet za žive in mrtve pije. Kje je dobil denar« To ja bilo vprašanje, ki pa je bilo skoraj pojasnjeno. Tine je prodal par čevljev, ki mu jih je bil gospodar kupil, in nekaj obleke, da je imel za pijačo. Vprašam te, dragi lant, ali si želiš tak postali? Mislim, da si si za prihodnjost ustvaril drugačne načrte. Zato glej, dn ne postaneš pijanec, ('e si enkrat zapisan temu hudiču, ki se imcnuja Alkohol, si izgubljen, ker noben pijanec skoraj — izjeme so le redke — se prej ne spreobrne, dokler se v jamo ne zvrne. Tako pravi slovenski pregovor. Mogoče je sicer, da se kdo pravočasno t vsemi svojimi duševnimi silami odvrne od pijače, toda taki, ki bi imeli v sebi še tako silo. so redki, kaj redki. Zato se človek ne sme navezati, na pijačo, ne v mladosti, ne v starosti, ker starost in leta človeka nič ne utrde zoper to nevarnost. Na Nemškem imajo za take nesrečneže posebne zavode, kjer pijance zdravijo, da postanejo spet trezni in delavni ljudje. Toda tak, ki se vrne iz tega zavoda, ne sme nikoli več pokusiti pijače, ker mu drugače njegova volja takoj spet upade. Velikanska škoda je, da pri nas nimamo še takih zavodov, kjer bi bil prav gotovo marsikdo rešen, marsikatera družina obvarovana, marsikak kmečki, grunt ohranjen. V novih razmerah bo treba tudi na to misliti, kar so Nemci že davno uvedli. Ponekod v Evropi imajo tudi take posla-ve, da pijanca javno kaznujejo, če ga policaj dobi na cesti pijanega. Tudi take postave bi za naS bile potrebne. Zdaj bi bila prilika, da se to uvede — vsa v večjo korist našega naroda. Ti pa, moj fant, glej, da no postaneš pijanec, da za te ne bo treba ne takih zavodov ne takih postavi Pred Vipavo «Ha koncu stoji zmaga!» Mogočen Hitlerjev govor v Monakovem Dne 8. novembra je Hitler ob dvajsetletnici narodnosocialističnega pohoda pred polno dvorano v Monakovem govoril svojim zvestim pristašem o tem, kakšna razlika je med nekdanjo Nemčijo in sedanjo. Cesarska Nemčija je bila demokratična država, v kateri pa so judje nnj-podleje izkoriščali nemško ljudstvo, kar sc je zlasti godilo po njenem zlomu leta 1918. Nato navaja, da sc je žc tedaj sklenil upreti nasil-(tvom, ko je bil preprost vojak. Zato je započel veliko narodnosocialistično Ribanje, ltatero je dne 8. in 9. novembra leta 1923. napravilo svoj Zgodovinski pohod. Glede na tisti veliki zgodovinski dogodek je Adolf Hitler v svojem govoru dejal med drugim: »Kaj bi zdaj bilo z Nemčijo in Evropo, če ne bi bilo tistega 8. in 9. novembra 1923 in če se bi bila narodnosocialistično miselnost osvojila vse Nemčije? Tega dne je bilu prvič izvršena opredelitev duhov za mlndo gibanje, slabiči to bili odstranjeni, močne pn jc prevzel fanatizem... Ne glede na ta, kakšna bi sicer Nem-Bja bila, bi namreč vzhodnoevropski in notra-Bjenzijski boljševiški kolos dovršil svojo oborožitev ter ne bi nikoli izpred oči izgubil svojega cilja: uničili Evropo. Le Nemčija bo rešila Evropo Ta boljševiški kolos bo toliko časa napadal Evropo, dokler končno sam ne bo zlomljen in premagan. Ali mar more kdo trditi, da je Finska ogrožala svetovni mir? Pa je vendarle bila napadena ter bi bila brez nemške pomoči že leta 1941. strahotno preskušena. Nihče tudi ne bo resno verjel, da so Estonci, Letonci ali pa Litavri Imeli namen osvojiti si Ural. Res pn ic, da je Sovjetska Zveza sklenila izgnati te ljudi iz njih dežel in jih odpremiti v Sibirijo. Tudi Romunija ■e najbrž ni nameravala polastiti Kavkaza in petrolejskih ležišč v Bakli ju, dočim Rusi jn vztrajno zasleduje cilj, polastiti se poleg izliva Donave tudi romunskih petrolejskih vrelcev in sploh vsega Balkana, ki ga hoče uporabiti kot odskoč-■o desko za svojo nadaljnjo ekspanzijo. Temu Vedno znova se ponavljajočemu in že skoraj dva tisoč let z vzhoda Evrope pretečemu navalu •e lahko uspešno upre le ena sama država in to je Nemčija. Židovska demokracija zapada bo namreč prej ali slej sama končala v boljševizmu in isti naivni ljudje, ki še mislijo, da so našli v Stalinu poveka, ki bo šel zanje po kostanj v open j, bodo morda prej kot so si predstavljali, doživeli, da jih bodo duhovi iz podzemlja, ki so jih klicali, v njihovih lastnih deželah zadavili. Nekaj je gotovo: ako ne bi bilo 8. novembra 1923, bi narodnosocialistični pokret ne postal to, kar je danes. Brez narodnosocialisticncga pokrita pa ne bi bilo nemškega Reicha, brez nemškega Reicha, ki je brez dvoma vojaško najmočnejša država Evrope, bi pa že ne bilo vet nikakc evropske bodočnosti. Poleg našega velikega zaveznika v Vzhodni Kzlji so tudi evropski narodi jasno spoznali veličino zgodovinskih nalog in so se temu primerno žrtvovali. Ce so žrtve z nami zvezane največje evropske države končno bile bolj ali aunj brezuspešne, je tega kriva le načrtna sabotaža usmiljenja vredne klike, ki je po dolgoletnem kolebanjn končno storila dejanje, zaradi tigar nesramnosti bo nekoč v zgodovini lahko zvez dvoma* zahtevala edinstveno prvenstvo. Vesel sem. da nam je nspelo rešiti iz rok teh . najbednejših pojav sicer tako velikega časov- ' ■ega obdobja, moža, ki je vse storil, da bi nje- «ov narod postal velik, močan in srečen ter da i končno lahko tudi sodeloval pri borbi, ki bo dokončno odločila o usodi in kulturi tega kontinenta. Da italijanski zlom z vsemi svojimi po-aledicami ni ostal brez vpliva na skupen vojaški položaj, je jasno. Toda kljub temu so ostale nade naših sovražnikov tudi tu neizpobij Ni se zgodilo to, kar so pričakovali v pm-etku ^ne bo prišlo do tega, kar so pričakovali v dočnosfi. Upgli so, da bodo nemške divizije 1» JReitjl - z enrm samim udarcem odrezane In 2' uničene, da bodo izgubljene nemške posadke nn otokih, da jim bo nadel Balknn v naročje kot zrel snd in dn bodo potem z enim samim udarcem zanesli vojno, na nemške meje. Naval na Brenner je postal polževa ofenziva daleč jnžno od Rima. Zadnja bitka bo odločilna Boj na vzhodu jc najtežji, kar jih je doslej moral izvojevati nemški nnrod. To, knr prenašajo tamkaj naši možje, se sploh ne more primerjati s tem, kar opravljajo naši sovražniki. A vseeno sovražniki ne bodo dosegli poslednjega cilja, namreč zloma nemške fronte, ker bo kot vedno v zgodovini, prinesla odločitev zadnja bitka. To bitko pa bo dobil oni nurod, ki se bo pripravil z največjo notranjo vrednostjo, z največjo vztrajnostjo in z največjim funn-ti/.raom na odločilno uro. Zaradi tega jc to, kar zahtevam od nemškega vojnka, neknj ogromnega. Naloga bojišča je, da končno omogoči to, knr Je navidezno nemogoče, in naloga domovine, da podpira bojišče v bojntproti tem navideznim nemožnostim in ga krepi, da se popolnoma jasno zaveda, kako zavisi usoda vsega našega naroda, usoda žen in otrok in vsa naša bodočnost od dejstva, da bo z združenjem vse moči izsiljena odločitev v našo korist; da ni nobena žrtev, ki jo danes doprinašamo, v nikakem razmerju z žrtvami, ki hi jih od nas zahtevali, če ne bi vojne dobili, in da torej sploh ne sme imeti nobene druge misli kot misel na brezobzirno nadaljevanje vojne z edinim ciljem, doseči zmago, pa vseeno, kakšen je trenuten položaj in brez ozira na to, kje sc bomo morali boriti. Nobene kapitulacije! Oni laliko gojijo npanje, da nas bodo s težkimi krvavimi žrtvami spravili na tla, vendar tokrat padajo te krvne žrtve tako, da pridejo nn vsako nemško dve, tri ali štiri žrtve naših nasprotnikov. Kakor težke so te žrtve za nas, tako nam morajo naložiti le še večje dolžnosti. Nikoli več se ne bo primerilo, da bi, kakor v svetovni vojni, v kateri smo izgubili dva milijona in so končno bile te žrtve brezsmotrne, danes tudi žrtvovali zaman zgolj enega človeka. To bo tudi razumel vojak na bojišča, če pride po težkih nrah in po najhujših naporih iz besnenja materialne bitke zopet k zavesti: žrtve, ki jih tukaj doprinašamo, ne smejo biti zaman; iz njih mora zrasti korist za naš narod in ne zgolj za noš narod, temveč končno ze vso Evropo. Preveč podrobno sem itndiral zgodovino, da ne bi vedel, da so bile velike zmage Izvoje-vnne le po najtežjih protiudorcih. V svetovni zgodovini ni nilcakih velikih jnnakov, ki ne bi stnnovitno zdržali najtrše obremenitve. Sleherni lahko prenese sončni žarek, toda če se bliska in grmi, potem se šele izkažejo trdni značaji in potem spoznamo tndi slabiče. Ce kdaj postane težko, potem se šele pokaže, kdo je zares mož in ne izgubi v takšnih arah živcev, temveč ostane trden In stanoviten ter ne misli nikoli na kapi-, tulacijo. ' Na koncu stoji zmaga Moj zagrizeni boj v pokretu za duše nemškega naroda in širokih množic, za milijone delavcev in kmetov, ta boj me je šele prav ojačil. Šele ta boj mi jc dal spoznati najdražje, kar obstaja: nepokvarjeno moč široke množice, milijonov sonarodnjakov, iz katerih je končno vzniknila nnrodnosocialistična državna misel. Kajti le iz te je zrasla narodna skupnost. Mi nismo prejeli od Previdnosti ničesar drugega kot blagoslov. Ponosen sem, da sem Fiihrer tega naroda ne samo v njegovih srečnih dneh, temveč ravno v težkih. Srečen sem, da lahko v takšnih dneh dajem narodu iz sebe moč in zaupanje in mu lahko rečem: nemški narod, hodi popolnoma pomirjen. Kar koli utegne priti, mi bomo to obvladali! Nn koncu stoji zmaga! Vojni dogodki preteklega tedna* Velike sovražne izgube v Italiji Nemško uradno poročilo od 8. t. m. spi), roča, da je sovražnik trdovratno napadal nem. ški: položaje severozahodno od \olturna m imel pri tem hude izgube. Nemško uradno poročilo od 9. novemlirj pravi, da je sovražnik vrgel tukaj v boj nove sile, du je sicer dosegel krajevne vdore, ti pa so bili takoj odrezani in je sovražnik imel velike izgube, NemJlco uradno poročilo od 10. novembra naglaša, da se bitka zahodno od Volturna z nezmanjšano silo nadaljuje. Nemci so tukaj s srditimi protinapadi zajezili krajevne vdore ali jih očistili ter zajeli več sovražnikov. -Ncmškn letala so bombardirala ladje v nea. peljskem pristanišču. Nemško uradno poročilo od It- novembra pripoveduje, du Nemci trdovratno branijo vi-sinske postojanke zahodno od Volturna ter m sovražniku iztrgali spet dve poprej izgubljeni postojanki, pri čemer so mu prizadeli nove krvave izgube- Nemško uradno poročilo od 12. novembra naglaša, da je sovražnik brez uspeha napadi! junaško branjene višinske nemške postojanko pri Volturnu in so Nemci južno od Mignam celo spet osvojili poprej izgubljeno višino in en kraj. — NVinška lotulu so potopila v \odai vzhodno od Orana 4 tovorne parnikc in dva rušilen. Ogorčeni boji v Rusiji Nemško uradno poročilo od 8. novembra naznanja, da je bila južno od mesta Niknpolj razbita obkoljena sovražna skupina in so Nemci ujeli mnogo sovjetskih vojakov. — Pri Kijevu sovražnik z nadmočnimi silami nn široki fronti napada, Nemci sc mu srdito upirajo. Pri Ncvefu so Ncmci izjalovili vse sovražne predornc poskuse. Nemško uradno poročilo od 0. novembra razclaša, da je bil pri Kcrču odbit soi ražii poskus izkrcavanja. Sovražnik jc pri Dnjepro-petrovsku imel hude izgube, ko «o tamkaj Ncmci napravili uspešen protinapad. Pri Kijevu ponekod sovražnik počasi napreduje, drugod pa so nemški napadi sovražniku iztrgali že zavzete kraje. Pri Smolensku je bilo vtč vdorov odrezanih, pri Nevelu pa je bil srn-rožnik t pro'!napadom vržen iz njegovih postojank. Nemško uradno poročilo od 10. novembra govori, da so Romuni pri Perckopu spet zavzeli mimogrede izgubljene postojanke in da je sovražnik na Dnjeprovcin bojišču zaman napadal. Zahodno in severozahodno od Kijeu so se nemške čete umaknile na nove položaje, južno od Kijeva pa jc nemški protinapud osvojil več poprej izgubljenih krajev in uničil 4"> oklepnikov. Pri Nevelu je sovražnik bi! vržen nazaj. Nemško uradno poročilo od II. novembra naznanja, da se pri Kiievu boji,nadaljujejo in da je jugozahodno od Kijeva sovražoik imrl hude izgube. Pri Černigovu je sovražnik sila') napadal, pri čemer je bilo uničenih več oddelkov sovražne konjenice ter uničenih 18» tankov. Pri Nevelu so nemški protinapadi ipc-li popoln uspeh. Nemška uradno poročilo od 12. novembra pravi, da so sovražni napadi na Krimu skušali mostišče pri KerČu razširiti, da pa so jih nemške in romunske čete uitavile. Sovražnik J" pri Nikopoliju skušal prekoračiti Dnjcper, p" je nemška silo to preprečila. Boji pri Kijevu divjajo z nezmanjšano silo naprej, pri čemer so na južnem odseku Nemci s protinapadom osvojili ve$ poprej izgubljenih krajev, r Černigovu je sovražni napad popustil, kfr,' sovražnik tukaj imel prehude izgube, venaa ie bilo tukaj uničenih 57 sovražnih oklepn' kov. Novi napadi pri Smolensku so bili us'» I jeni ali odbiti. Pri Nevelu je sovražnik zamna skušal razširiti vdorno mesto, pri čemer je gubil 40 oklepnikov. • ti na Vsega skupaj so zadnja dva dni S»v!'' vzhodu izgubili 411 oklepnikov iu 98 Ictai' 900 Slovencev so pobili komunisti samo na Kočevskem Morišča Mozelj, Jelenov žleb in Grčarice v krvavi komunistični zarji Po vsej naši domovini se po dveh mesecih najbolj črnih dni slovenskega naroda, proli kateremu sla |K> 8. septembru nastopila skupno slovenski komunist in njegov pajdaš Badoglijev vojak, ustanavljajo že leden dni domobranske posadke. Vedno bolj močne in številčne so nove domobranske legije, katerih fantje so po bridkih preizkušnjah v nekaj dnevih prisilnega življenja v tako imenovani »osvobodilni« vojski ojekleneli in izšli iz teh bojev še trdnejši, poslali še odločnejši nasprotniki komunizma, ki Je prav v teh zadnjih dveh mesecih pripravil našemu narodu toliko gorja, da ga bo zgodovina težko prav popisala. Tisoče novih žrtev je padlo zaradi komunistične revolucije na Primorskem, tisoče na lepem Dolenjskem. Domobranci, ki so se rešili komunističnega pekla, pripovedujejo o 'komunističnih grozotah nad našim ljudstvom. Ena zgodba je groznejša od druge, vse pa popisujejo nepopislji-vo trpljenje zavednih Slovencev, ki so padli pod komunističnimi kroglami in noži prav zaradi ljubezni do rodne grude in idealov slovenskih mater: vere in upanja. Pred dnevi je prispelo v Ljubljano okrog 1?0 turjaških junakov, ki so se rešili od 7()0 turjaških liorcev in pridružili domobrancem, da maščujejo nasilno smrt svojih tovarišev. 900 žrtev so pobili komunisti samo na mn-rišfu v Mozlju. v Grčaricah in Jelenovem žlebu; 35 ranjenrev blizu Turjaškega gradu; okrog fin žrtev je padlo pod komunističnimi kroglami v Velikih I.aščah; 31 škocjanskih junakov je pobil morilec Daki na Velikem Osolniku; nad 50 irtev je padlo na Mačkovšku! Za vse le so znana skoraj vsa imena, toda prihodnji dnevi, ko bodo cjiščeni vsi naši kraji, I .o slovenski narod lahko zvedel še groznejše podrobnosti o vseh komunističnih zločinih po vsej naši zemlji. Poročilom o komunističnih umorih v Mozlju, v Grčaricah ler v Jelenovem žlebu marsikdo dolgo časa ni verjel, Šele, ko ie komunistično gla-fcdo objavilo prve žrtve, ftele ko so prišle v Ljubljano stotere žive priče teh zločinov, šele ko je prišel med nas kaplan Mavec, obdolženec v »vele-izdajniškem procesu: in nam pripovedoval, tedaj smo se zgrozili, tedaj so se zgrozili tudi taki, ki so do poslednjega verjeli komunističnim zagotovilom in hodili pot zlate sredine, pot previdnežev, rili kakor ji imenujemo v Ljubljani, pot »015«. »Kočevska sodna komedija« Imena umorjenih šestnajstih žrtev v Kočevju smo objavili že v zadnji številki. Tudi nekaj vrstic o tej komunistični sodnijoki tragikomediji smo napisali, iz katerih so bralci lahko sodili ta zgodovinski proces. Tokrat pa slopa pred nas duhovnik, ki je sam doživel in preživel la proces. »Na obletnico kraljeve smrli bomo izlrebili bele in plave izdajalce.' lako je dejal komunistični tožilec odvetnik Strnile, ko so privlekli 21 na vrvi zvezanih obtožencev. Proces je bil v kočevski kino-dvorani, ki je bila vsa prevlečena z rdečimi ogrinjali In polna komunističnega, nalašč za ta proces zbranega občinstva. »Smrt izdajalcem, smrt tarjemU, to je bil njihov pozdrav nam, med seboj pa so se pozdravili z dvignjeno pestjo. — Karikaturist Nikolaj Pirnat je tudi tukaj v tej dvorani ovekovečil na teh žrtvah svoje zmožnosti, fotografi, kinosnemalci pa so slikali, da tako tudi zgodovini ohranijo dokumente sramotnega procesa 8. in 9. oktobra. Najpodlejše zločine so očitali obdolžencem in odvetnik Štante je za vse predlagal smrt. Kaplanu ftinkarju so očitali celo umore »v imenu Kristusovem«, dalje organizacijo bele garde, ki da j" je organiziral celo v papeževem imenu, kaplanu Mavcu pa da je organiziral hujskaške pobož-"osti prvih petkov,'častnikom, dijakom in delav-r(,m pa, da so sodelovali z izdajalsko belo in pla-Vo gardo itd. Konečnik Ljubo je bil obložen izdajstva svo-)°Ra sorodnika znanega komunista Lovra Kuhar-1" — Prežihovega Voranca, ki so ga zaprli Ba-"oglijevci in ga dobro varovali ler mu celo pulili p0 njegovih hčerkah zveze s svetom, da je ta zločinec še za jelniškinii zidovi dajal navodila za zločinske komunistične naslope v Ljubljani in na deželi. Skoraj leto dni so Badoglijevci tako varovali Prežihovega Voranca. Obtoženci so se s ponosom in z dvignjeno glavo zagovarjali pred krvavimi sodniki in jim brusili v obraz resnico, da so li bili večkrat v zadregi. Vedeli so, da je krvavi sodni zbor že sklenil — smrt. Ta'k je bil tudi pozdrav »generala« tovariša Avšiča, ki je prišel v sodno dvorano in nastopil kot priča proti svojim bivšim tovarišem, jugoslovanskim častnikom. Sramotil jih je, sramotil vojsko, kateri je nekdaj pripadal in vlekel od nje visoko plačo, nato pa odšel z naslednjim pozdravom: »Smrt izdajalcem, svoboda narodu!« Sodni predsednik Kržišnik se blamira Komunistični partijski sodni zbor je za to komedijo že prej pripravil tako imenovane priče, ki so nastopile proti obtožencem. Navajamo samo primer nastopa priče proti kaplanu Šinkarju, nekega Sentjernejčana. Ker so se vse priče s popolnoma nejasnimi izpovedbami proti obdolžencem izjavljale: »To smo slišali od drugih, videli seveda nismo!« itd. je predsednik Kržišnik poklical omenjenega moža, s katerim se je hotel partijski hlapec poslužiti, da bi popravil nerodnosti že nastopajočih prič. »No, tovariš, ti gotovo dobro poznaš zločinca Sinkarja? Pokaži mi ga!« Ta je odgovoril, da ga celo v mraku ali tudi ponoči pokaže, če je treba, kaj ga ne bi v tako razsvetljeni dvorani. Obrnil se je proli obdožencetn, preletel z očmi «zločince» in pokazal kaplana Mavca. Ta je vstal dejal: »Oprosti, zmotil 6i se, moje roke so tudi nedolž-nel« Sodni zbor je poslal nervozen. Da bi »priča* popravil svojo zmoto, je pokazal še tri druge obtožence, ki ni bil nobeden pravi. Predsednik je vos obupan dejal: »Kaj pa če ni tale?« in pokazal na Sinkarja. Priča je rekla takoj: »Ja, ja, tale bo!« Malovrh France, kaplan iz Kranja, kaleremu so očitali organizacijo bele garde in sodelovanje s četniki, je pojasnil pred vso dvorano s ponosnim glasom, da je niegovo delo bilo za pravo korist in svobodo slovenskega naroda. Mnogi med navzočimi so ga poznali kot požrtvovalnega in nesebičnega delavca za narodno stvar, saj je v Ljubljani in na deželi rešil gotove smrti nad slo Slovencev iz rok Badoglijevccv, komunističnih zaveznikov. Častniki so skoraj vsi enako govorili: »Kar smo delali, smo delali, ker smo bili zvesli častniški prisegi in vesli.« Kaplan Malovrh pa je zaključil svoj govor: »Vse svoje minilo življenje sem daroval službi domovine in njeni koristi na tisli strani, kjer sem spoznal da je narodu nnj-korislneje. Ce pa je moje življenje polrehno, da ga dam za slovenski narod, potem sem pa Iudi na lo pripravljen « Tonček Sinkar pa je deial: »Sodniki, moje roke so čiste in niso omadeževane s slovensko krvjo. Ce pa je potrebno, da dam tudi jaz svojo kri za slovenski narod, tukaj sem!« V času ko se je sodni zbor umaknil »k posvetovanju« — smrt so že davno sklenili — je komunistična drhal obslopila obtožence, jim pljuvala v obraz in jih zasramovala. Sodba Ob 11 dopoldne je krvavi sodni zbor razglasil sodbo: »Na smrt so bili obsojeni vsi obtoženci, razen kaplana Mavca, Bačnika Marjana, Jermana Marjana in .lesenovca Gabrijela, ki so jih obsodili na prisilno delo. S ponosom so vsi obtož"nci sprejeli obsodbo v zavesti, da bodo lahko darovali življenja za najsvetejše, kar so nosili v srcu:'za domovino in vero. Na morišče v mozeljski gozd Na večer 12. oktobra so morilci potrkali na vrala celice št. 1. v kateri so bili zaprti na smrt obsojeni junaki. Ključi so zarožljali, zapahi so se odprli in nedolžne žrlve so morale v smrt. \st so se dobro pripravili na smrt in sprejeli tudi sveto Popotnico, ki jo jim je prinesel kočevski 1 kaplan Bartol. Polem so jih zvezali z žico na hrbtu in odpeljali s tovornim avtomobilom v gozd pri Mozlju, kjer so zapele strojnice smrtno pesem. Padli so junaki: Strniša Marjan, Vošnjar Pavle, Sinkar Tone, Malovrh Franee, Milovanovi« Mladcn, Marinčič Rudolf, Lisac Ivan, Konečnik Ljubo, Končan Marjan, Tomažif Drago, Kien Vladimir, Štepec Jože, Mam France, Mihclič Franc, Capuder Gabrijel, Habič Viktor. Nepozabno bo slovo junakov, ki so odhajajo« iz celice klicali svojim zaprtim prijateljem: »Z Bogom fantje, korajža. na svidenje!«« Malovrh je naročil kaplanu Mavcu: »Po zdravi moje prijatelje. Povej jim, da odhajam nedolžen na morišče. Povej v Ljubljani, da je samo v slogi moč. Vsi medsebojni prepiri naj nehajo, sicer bodo terjali nove žrtve!« Imena nek?!erih v Mozlju umorjenih Na tem morišču so padli 12. oktobra naslednji: aktivni kapetan Vošnjar Pavel iz Ljubljane, aktivni žand. poročnik Strniša Marjan, aktivni poročnik Rusjan Saša iz Ljubljane, Tcply Marjan, aktivni kapetan iz Novega mesta. Malovrh France, kaplan iz Kranja, Sinkar Tonček, kaplan iz Mirne peči, inž. arh. Lah Boris iz Ljubljane, Milanovi? Mladen, žand. narednik iz Srbije, Capu-' der Gabrijel, abiturient iz Ljubljane, Gorenje Jože, Ajdovšek Anton, Šinkovec Jože, Cnfar Janko, Skofca Jože, Jorga Jože, Kralj Jože, vsi kmečki sinovi in delavci, Kušler Franc, mizarski vajenec iz Rovt, škedelj Stane, posestnikov sin, Pavlin, posestnikov sin iz St. Jerneja, Ambrož Janez, poklici! gasilec iz Ljubljane, Siberer Lado, dijak iz Ljubljane, Lnvrič Lutlovik, posestnikov sin iz Ajdovca, Sare Peter, trgovec iz Ljubljane, šare Maks, mizarski mojster, Kien Vladimir, trgovski pomočnik. Ribnikar Branko, časnikar, dr. Avgust Plajh, notarski in sodni pripravnik iz Ljubljane, Marinčič Rudolt, uradnik iz Ljubljane, Mihelič Janez, študent iz Ljubljane, Stepec Jože, mesarski pomočnik iz Št. Ruperta, Habič Viktor, mestni uslužbenec, Kralj Drago, krojaški pomočnik, Kralj Dnšan, bančni uradnik iz Ljubljane, Tomažii Drago, zasebni uradnik iz Meže, Lisac Ivan, trgovski pomočnik iz Ljubljane, Gnidovec, posestnikov sin iz Ajdovca, Mnrn Frank, krojaški pomočnik iz Stopič, aktivni častnik Stojan I., Brce Boris, aktivni častnik iz Ljubljane, Belej Franc, akademik iz Laškega, Cineljka Lojze, aktivni častnik iz Ljubljane, Abram Lavnslav, aktivni kapetan iz Ljubljane, Gbibelnik Edmund, aktivni častnik iz Celja, Višič Julij, aktivni častnik. Višek Ivan, delavec, štricelj I., orožnik, Karel Beg, posestnik iz Gor. Sušice pri Toplicah, Aršič Jure. orožnik, Kramar Vladislav, dijak iz Celja. Končan Marjan, elektrotehnik iz Celja. Zelejnik Polile, Ko-leša Lojze iz Mirne. Ilija Kalinič iz Kočevja 139, Znidaršič Ervin. aktivni kapetan iz. Ljubljane, Zlobkn, posestnikov sin iz Kostanjevice, mornariški podčastnik in telegrafist Lipnšček. Dne 15. oktobra ob 8 zvečer so na morišču v Mozlju ustrelili Se več žrtev, od katerih so znana naslednja imena: Kovač Boris, tičiteljiSčuik, po rodu iz Celia, Delaf, stražnik iz Broda pri Fari, bivši rudniški delavec in paznik v ietnišnici Zupančič, jetniški paznik Bogataj iz Kočevja, žena finančnega uslužbenca Otnrepee I. in njena 84 letna gluha in balna mati, posestnikov sin iz Jurjevice pri Ribnici Lovšin L, Žitnik Franee, kontrolor na tehničnem oddelku železniške direkcije, Škerlj Marija. 70 letna mali iz Stare cerkve. Z njo so ustrelili tudi njenega 22 cinega sina Ivana in še zeta. Zaradi prihoda nemških čet se je komunistično sodišče z ujetniki preselilo v Gičarice. Tu jo 2. oklobra padlo od preostalih žrtev iz Grčaric šo 23 mož. Med njimi so znani: cistercijanec p. Pla-cid Grebene iz. Stične, begunjski župnik Tiirk Viktor, dr. Blaško Vinko, notarski pripravnik iz Celja, aktivni kapetan šiiancc Ernest, zasebni uradnik Pertot Boris iz Celja, zdravnik dr. Graji in njegov brat, oba po rodu iz. Maribora, in Štal-cer, poseslnik iz okolice Grčaric. Isll dan so komunisti pobili blizu župnišča * Grčaricah naslednje ranjence: (Daljo na 4. strani). >» Pretresljiva beseda ljubljanskega škofa dr. Rozmana »Ti grobovi oznanjajo, kam vodi brezbožni komunizem! _ _ . m , : . v _______V . I f M a«. 2 ! m I M ■■ »■»«! ,l«l» .* 1 .. ■ ■ .. I f 1 i 1L tTikK«V. Od 12. oktobra že od osmih zvečer do 13. oktobra do treh zjutraj so komunisti odvlekli Iz sodnijskih kočevski Ji zaporov 114 žrtev. — Očividci pripovedujejo o pretresljivih dogodkih, ko so se srečali z žrtvami ln se od njih poslavljali. Morišče pri Mozlju je bilo priča vseh mogočih mučenj In trpinčenj, saj so po pripovedovanju očividcev komunisti nekatere žrtve celo križali! Prisilni mobiliziranci, ki so pokopavali žrive v posebnem krogu blizu morišča v gozdu pri Mozlju, pripovedujejo, kako so pošastne komunistične zveri planile po okrvavljenih žrtvah, jih slačile in si delile plen. Isti pripovedovalci in očividci teh zločinov so se danes že pridružili domobrancem, da tako pravično poplačajo vse te zločine, ki so bili tudi vzrok naše napačne ljubezni in našega nerazumljivega popuščuuja! Zadnje dni so domobranci prinesli tudi novice iz vseh krajev nu Dolenjskem. Vsi pripovedujejo o števinili komunističnih zločinih, vendar je od stoterih žrtev, ki so padle na raznih moriščih, znanih le nekuj imen. Med drugimi so komunisti ubili v Mozlju še nekega Mil h koto, Brodnika Badovana, Pre-čcnico Vasilija, Korošca (vojaško ime), Veni (vojaško ime), Saksa Mirka, trobentača (neznanega imena), nekega Slovena (vojuško ime), kapitanu Bukovakn, I.ipovška Vinka, švala Antona, akademika Jereba Ivana, Jeriča Franceta, nekega Silvestra (vojaško ime, poročnik), Ka-stelicn, Murglja Antona, Puretrerja Janeza, Zrinško, Sedeja, nekega Martina (vojaško ime), Pungerearja Jožeta, nekega Jonesa (vojaško ime), Pušovca, Longeta Janeza, Kmeta Slavka, Kolešo Alojzija, nekega Sašo (vojaško ime), Tonhovskeg« (vojaško itne). Marino Kda, nekega Poldeta (z vojaškim imenom Strojcniir) in Muleja Franceta. Strahoten pokolj v Jelenovem žlebu ielenov žleb nad Dolenjo vasjo bo tudi ostal v zgodovini našegu naroda kot kraj, kjer je komunistična zverina kur v množicah morila svoje brate. Samo tukuj jc bilo pokluuih nad 200 veri, narodu in domovini zvestih slovenskih mož in fantov. Tukaj so v glavnem padli tisti nesrečneži, ki so ji ii iz kočevskeg apekla pripeljali v Ribnico, kjer je že poprej bilo polno ujetnikov z Notranjskega. Tudi te su nekatere že poprej pomorili, dasi nam niso znanu vsa njihova imena, kar se bo še dognalo. Iz Kočevja pa so v začetku oktobra pripeljali 460 tamkajšnjih lijetnikov ter jih začeli zasliševali. Sicer pa noj govori priča, ki je sam v polni meri okusil vso grozoto tistih dni iu krajev. Funt, ki nam to pripoveduje, nam je osebno znan in Do-moljujjov urednik jamči za njegovo ime, ki ga pa ne pove v listu, da ne bi kdo njegovih domačih, ki so morebiti še v rokah podivjanih komunistov, znradi tega ne trpel, saj je dovolj, kar je siromak okusil. Naj govori sam, da vam bodo lasje nu gluvi vstajali: Iz groba vstal v žfvlfen;e Ko smo prišli v Ribnico in so nas imeli tamkaj tri tedne zaprte, so nas dne 22. oktobra začeli posamič klicati na zaslišanje. Med drugimi so iz skupne sobe pokliculi tudi mene. Ze poprej so jih klicali, a ise izmed njih nihče več ni vrnil med nus. Za usodo tistih ne vem. Torej dne 22. oktobra sem bil zaslišan, nakar so me premestili z več drugimi v drugo sobo, češ da bodo sobo čistili. V novi sobi nas je bilo zdaj zaprtih 95. Ob 9 zvečer so prišli s tovornim avtom, poklicali deset ven, med tistimi sem bil tudi jaz. Odpeljali so nas nn spodnji hodnik, zvezali roke na hrbtu z žico ter nas zopet pritrdili na vrv. Tako so nas naložili na tovorni avto. Na avtu smo klečali in molili sv. rožni venec, ker smo vedeli, dn nas peljejo v smrt. Peljuli so nas proti Jelendolu. Ustavili smo se sredi gozda na cesti, nukar so nas raz-tovorili ter se takoj odpeljali po druge. Naši stražarji so takoj odbrali šest, jih odgnali naprej v gozd, kjjpr so zakurili močan ogenj poleg že v naprej pripravljene veliko jame. Od daleč sem slišal strele, postrelili so prvih šest. Nato so prišli po ostale štiri, ki smo čakali na cesti ter nns odpeljali k jami. Stražila nas je skupina 20 i h s strojnicami oboroženih stražarjev, ki so bili večinoma vsi Ljubljančani. Med njimi je bil eden, ki je 1> i 1 komu j 14 let star. Pri jami sta me dva prijela, odvezala od skupne vrvi, mi odvzela vrhnjo obleko in kar sem imel pri sebi. Tudi čevlje in nogavice stu mi sczulo- Streljan Postavili so me nato pred skupen grob z rokami zvezanimi na hrbtu, mi zvezali z električno žico tudi noge. Nato je zapela strojnica. Dva strela, namenjena v glavo, sta švignila tako blizu mene, iu tako od blizu, du me je zračni pritisk iz strojne puške vrgel v jamo, streli sami pa mc niso zadeli. Padel sem v jamo, kjer je ležalo že prej postreljenih šest tovarišev. Priletel seiu na svojega prijatelju Bajžlja Jožeta iz Vevč, ki je ležal mrtev z razbilo gluvo. Ko sem se zuvedel in spoznal, da nisem ranjen, sem se bal, da me bodo živega pokopali. Stisnil sem se ob steno jume, v tem pa je že padel naslednji tovariš name, na prsi. in to s tako silo, da sem od bolečin zavzdihnil. Ko so to slišuli komunisti, je eden od njih stopil h grobu in začel s strojnico streljati vanj. A tudi ti streli me niso zudeli, ker sem bil stisnjen ob steno in sem bil tako v temi, du me komunist ni videl. Nuto sta pudlu šc dva tovarišu v jamo z ruzbito gluvo. Živ v grobu Pri jami sta nato stala dva stražarja, ostali komunisti pa so šli na cesto, čnkut, da pripeljejo ostule jetnike. Stražarja sta imela naročilo, da zateinnita ogenj, če bi se pojavilo nemško letalo. Pričakovali so namreč takrat nrmškn letala. Letalo je res prišlo, stražarja sta zaradi tega nemudoma zatemnila z vejevjem ogenj, tuko da je postalo mračno. Takrat sem se z vso silo dvignil, vezi na nogah so so mi namreč že prej pri padcu razvezule, splezal sem ne vem kako iz groba in zbežal po gozdu. Se danes nc vem, kako se mi je moglo posrečiti, da sem se rešil iz jame z nu hrbtu zvezanimi rokumi. Prepričan sem, da mi je Bog pomagul. Rešen! Stražarja sta opazila moj beg in sta začela s strojnicami streljati za menoj. Jaz pa sem bežal in sc opotekal, a streli mc niso zadeli. Padel sem zopet in zopet in po dobrih sedmih uruli begu po temnem gozdu sein se zatekel v neko hišo, kjer so bili v bližini še komunisti-Tu sem se zdravil približno 18 dni, dokler me ni rešila nemška vojska. Tu je legionar končal svojo burno in pretresljivo zgodbo. Bil je nuruvnost čudež, da se je rešil že skoraj gotove smrti. Umolknil in se otožno zamislil. Zamislil se je nad vsemi tistimi svojimi tovariši, ki so zgubili svoje mludo življenje in troline sedaj njihove kosti po nepristopnih kočevskih in ribniških gozdovih. v n ('blagoslovi jeni zemlji- Zgubili so svoie življenje zaradi tega. ker jih .ie ubil lasten brat, ker so jih pognali v razsulo lastni izda; jnlci, ker so jih pustili na cedilu ljudje, ki bi iim moruli pomagati. bov življenje več ne ho vzklilo: ne iz (istih, ki jih je rok« komunistov direktno odprla, ne i,, onih, ki jih je indirektno izkopala. I)a, 'tudi oni grobovi tam v drugem kotu _ koliko jih je -- so delo komunistične OF, zaradi njenega /a narod pogubnega nastopanja so se bili odprli in vzeli vase toliko močnih mladih življenj, koliko idealnih, najboljših ljudi našega naroda je , grobovih širne naše zemlje, ljudi, ki bi jih narod v sedanjosti in bodočnosti bridko potre-j^val, a ne bo jih več. Vsemogočni Bog naj njihove duše vzame k sebi, da v Njem dosežejo svoj cilj, počitek in večni mir. Ti grobovi dovolj umljivo oznanjajo, kam vodi brezbožni komunizem narod, ki se podv pod njegovo brezobzirno trdo vodstvo. Njegov« pot je zaznamovana z grobovi in ruševinami. Težko bo iz teh ruševin zgraditi nove domove — a življenj iz grobov obuditi nihče ne bo mogel do dne vesoljnega vstajenja. I/ teh grobov prihajajo vprašanja — mirno in resno prisluhnite, ne morete jih preslišali — vprašanja: Zakaj še vedno silite v smrt? Ali niso zadosti še nnše ž.rtvef Čemu jih še mno-žitef Komu koristijo! Narodu ne! Narod ho izkrvavel. komu naj bodočnost naklanja svoje vence? Ostali bodo le še narodovi krvniki. ljudje slovenski, streznite se vendar že, streznite sc vsi v tej skrajni stiski, v kateri je narod na tem, da pogine. Spoznajte vsi, prav vsi, edino pravo pot, ki vodi unrod od grobov k življenju, pot trdne vere v Boga, brez katere noben narod ne more postati velik in srečen, pot požrtvovaluega dela v medsebojnem sporazumu, poštenju, pravičnosti in ljubezni, pot načelnega in vztrajnega odpora proti brezbožnemu komunizmu, ki je največji škodljivec, kar jih je kdaj slovenski narod napadlo. Vi vsi pa, ki ste postali direktne ali indi-rektne žrtve blodnega brezbožnega komunizma, počivajte v božjem miru. Vaš spomin bo toplo živel v naših pobožnih molitvah. Vi pa tam, kjer morete v Bogu gledati našo bodočnost, prosite za vse Slovence brez izjeme, da vztra-jimo ncomahljivo v resnici in pravici in da se vsi, ki so zahlodili, spreobrnejo kmalu in popolnoma spreobrnejo. Potem ho kdaj zasijal srečni dim, ko bo Slovenec Slovencu v vsem pravi brat in narod narodu spoštovan in ljub sosed. V tem vidimo oni trajni mir, ki si gn nnrodi sveta žele in po njem vzdihujejo. Vsemogočni in usmiljeni Bog. daj po Mariji, naši Pomočnici, našemu ubogemu, zbeganemu narodu doživeti ln mir. Zaradi tolikega števila nedolžnih žrtev prizanesi našemu narodu, da nc ho po lastni krivdi in nespameti izginil s površja (e lepe zemlje. Vsem ži.vain,, ki »e jih danes pobožno spominjamo, daj večni pokoj in večna luč naj jiin »teti. Amen. Fantje in možje iz Rovt so vsi enega duha! Zadnjo nedeljo v oktobru so v Hovtah slavili nenavadno slavje: domobranci rovlarskega bula-(lona so tega dne izobesili slovensko tribarvnico jn so pri tej priliki priredili slovesnost, ki se za !«* dogodek spodobi. Domobranci so na prostem Hirali dramataki prizor »Za boljšo bodočnost«. — pevci so zapeli več narodnih pesmi ter domobransko pesem. Na sporedu so bile tudi deklaracije in recitacije. II koncu je bataljonski povelj-, Kogovšek Fraore imel prelep govor, ki je poslušalcem segel v dno duše. Marsikatero °ko se je orosilo, ko je govornik govoril, koliko *™wt smo že doživeli, in ko se je spomintal ti-'!£• ki že počivajo v zemlji, ko za vsakega izmed 'I"! niti Se ne vcmo k:0 njeg0vo truplo čaka vsla-- Trpljenje, ki smo ga prestali pri nas 3 ie vse dvignilo v eni sami skupni misli, tako Z ?mo ('an°s v Rovtah vsi fantje in možte enili misli in enega duha. Ko bi bili tudi drugod po slovenski domovini tako storili, kakor smo ' Pr! nns, koliko strašnega trplienja bf ono ""•»i narodu prihranjenega. - Slovenska za- 80-Ietnica Martina Trčka Dne 8. novembra 19« je v žažarju v krogu svojih otrok, petdesetih vnukov in vnukinj, številnih sorodnikov in prijateljev obhajal svojo osemdesetletnico prava kranjska korenina in zvest Domoljubov naročnik Martin Trček, rojen 6. novembra 1863 v Žažarju nad Vrhniko. Našemu vzornemu jubilantu lahko še posebej čestitamo, saj . ,. . .... . se lahko danes postavlja da ni bil v-se do svojega 80. leta nikoli bolan. s svojim veselim temperamentom je bil vedno v veselje in pomoč vsem in povsod. Tndi se sedaj si je želel le vesele družbe med mladimi fanti ter z njimi kot dober pevec veselo zapel. Mnogo se jc udejstvoval tudi v javnem življenju. Bil je mnogo let člun občinskega odbora na Vrhniki in takrat veliko pripomogel k zgraditvi modeme šole v Znžarju. — Našemu dragemu jubilantu želimo vsi žažarčnni in drugi znanci še mnogo let! d Zlato poroko sla praznovala Ivan Golias, mornariški nadkomisar v p. in Valentina rojena Druškovič, sedaj v Ljubljani. Oče zlaloporočenca Ivan Golias star. je tudi doživel 1. 1912 na Bledu zlato poroko. d Zlato poroko sta praznovala te dni v Radovljici železniški uradnik Jože Krorner in njegova žena Lojzka. d Napredek. Počenši s šolskim letom 1943-44 bodo odprli sedmi semester na medicinskem oddelku vseučilišča v Ljubljani. d Nenavadno lepo knjigo je izdala Ljudska knjigarna, lo je: »MOJA MLADA LETA«. Tekste izbrala Krista Ilalner. Zunanja in notranja oprema: arh. Vlada Gajška. Ta svojevrstna, moderna spominska knjiga je namenjena slarSem in otrokom. Staršem kot darilo svojim otrokom in mladini kot dragocen spomin na lela otroštva, kot kronika od rojstva do končane ljudske šole. Za prvo posvelilno pesmijo slede strani s primerno izbranimi verzi naših pesnikov, s podobami ustre-zajočimi otrokovi domišljiji in z rubrikami, kamor najprej starši, kasneje pa otrok sam vpisuje podalke o svoji telesni in duševni rasli, o svojih sorodnikih, znancih itd. in kamor lepi tudi temu odgovarjajoče fotografije. »Moja mlada lela« je knjiga, ki bo kot dober in ljub drug spremila otroka v življenje. Na njenih slraneh mu bo kot v zrcalu odsevala nežna podoba njegovih najlepših let. z nadihom toplega spomina na mater in očeta Elegantna, v večbarvnem tisku opremljena knjiga slane kart. L 55, v polplatno vezana L 60. d Poziv. V zadnjem času se je ponovno pripetilo, da so bili otroci pa tudi odrasli poškodovani od preostalih bomb in podobnih vojnih predmetov, s katerimi so se nepazljivo igrali ali jih pa spravljali. Zato uprava policije opozarja predvsem starše, da primerno pouce otroke, naj se s kakršnimi koli predmeti, ki so preostali izza vojne, ne igrajo nego jih izroči najbližjim vojaškim ali varnostnim oblastem. Uprava policije. , . d Kakšna bo zima. Ce se vremenoslovci nis„ zmotili, poleni laliko računamo na-milo zimo kar se pravi, da ne bo prehudega mraza. T„rej vendar le eno upanje za tiste, ki se niso mogli založiti s kurivom. »lorilj slava i, |,i illl.lll|>-ii-- • . .. Pa, okoli katere se bomo poslej 'hirali hoievall, naj nas vse spodbuja k skupnosti in vzajemnosti, kar bo našemu narodu le v prid Tako bo zdaj prvikrat v zgodovini naša slovenska zastava vodila slovenske junake v boj za križ sveti in svobodo zlato da ne zapademo v ob ast temo, hudobije in peklenske sile. NO V I G R 0B0 V I V Trstu je umrl zasebnik Mario Perhavec, sv.°ici žive v Trstu, Ljubljani in Mariboru. V Stični je zaspal v Uospodu 67 letni župnik od Sv. Jakoba v Koprivni g. duh. svetnik Ivan Hoj-X Ljubljani so umrli: bivši šolski upravitelj v Dolskem Alojzij Vodopivec, posestnica in trgovka Katarina Ahlinova, zvaničnik v p. Josip »izovičar, Amalija Kraševec roj. Saunig, usnjarski obratovodja v p. Joško Pečan, žena uradnika Mara Slamič roj. Hafner, šolski upravitelj v p. MJ letni Jože Križnar in upokojenka tobačne tovarne 72 letna Antonija Ažman. - Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bog! (■Mlllllltllllllllllllllll d Kot žrtve komunističnega napada so ta Šoštanju slovesno pokopali brambovce: Vihia hosija, Franca Korena, Aniona Krušer-ja, Maksa Pepelnika in Franca Sinčka. d Rok za vlaganje prijav za terjatve proti italijanskim oboroženim silam je do nadaljnjega podaljšan. Tako sporočajo iz predsedstva pisarne pokrajinske uprave. d Za uvedbo tobačnih nakaznic se zavzema dnevno časopisje. Saj res prej ne bo reda. d Nove odredbe pristojnih oblasti je priobčilo časopisje pod naslednjimi naslovi: Odgoditev vzpostave upravnega sodišča, Naredba o trgovini s sadjem. Sprememba cenika za surove kože, Sprememba predpisov o poseku določenih gozdnih pasov, Nakazilo bencina. Nove določbe o izvrševanju sodstva in Navodila za klanje prašičev, Naredba o dopolnitvi predpisov za porazdeljeva-nje tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov, Podaljšanje roka za zamenjavo poslovnih knjižic, Naredba o začasni ustavitvi predavanj na univerzi v Ljubljani. d Okrog 300.000 otrok bodo cepili na Stajer« skem proti škrlatici in davici. d 40 let zvestega dela je praznoval v oktobru Ivan Cernec, ki je zaposlen kot pomožni delavee vso dobo v Lavričevi tovarni usnja v Konjicah. d Potovanje v Gorico. Nemško vojaško povelj« stvo v Gorici je odredilo, da se v času od 6. da 18. lahko potuje iz Gorice ali v Gorico brez vsakega posebnega dovoljenja. Oni potniki, ki name* ravajo potovati z vlaki po 18. in pred 6., pa iiio< rajo imeti posebno dovoljenje nemškega mestnega vojaškega poveljstva. d V Istri je padel pod streli komunističnih oddelkov dr. p. Melpignano. Bi! je dolgo vrsto let tajnik šolskega nadzorstva v Gorici, pozneje so g« premestili k šolskemu nadzorstvu v Trst. d Smrtne poškodbo je dobil pri eksploziji naboja 16 letni Albert Goljevšek iz Plav v Soški dolini. — Zaradi slične nesreče so bili ranjeni: 29 letni kmetovalec Josip Pleniear in 3"i lelna kmetica Josipina Filej iz Grgarja pod Pveto Gor« ter 11 letni Ignacij Mičusiis iz Ajdovščine. d Avtobusno zvezo Trst—Pulj so vzpostavili s 1. novembrom. Vožnja traja 3 ure. d Nor ollar Srca Marijinega so blagoslovili v nedeljo 7. novembra v cerkvi na pokopališču v Stepanji vasi pri Ljubljani. d Spominsko svečanost za padlimi junaki so imeli pred kratkem v Šoštanju. Navedli so sledeča imena: lovec Ivan Povše, vojak Janez Stropnik, lovec Franc Napotnik, grenadir Adolf Vasle in planinski lovec Stanislav Ramšak. d Vstop v urade Pokrajinske uprave. Pokrajinska uprava v Ljubljani razglaša: Strankam J« dostop v urade Pokrajinske uprave dovoljen samtf ob-delavnikih in to zgolj od 10. do 12. ure. Izven tega časa sinejo vslopiti samo one osebe, ki e00.000 km® in šteje okrog £0,000.000 prebivalcev, ki so: a) prvotni prebivalci, b) tujci in c) ruski naseljenci. Zadnji imajo v svoji posesti najbolj rodovitne kraje in »e pečajo s poljedelstvom, živinorejo in rudar-ttvoin. Tujerodci so: Ostiaki. Vogulji, čukči. Kamčadali, Burjati, Korjaki, Kalmiki. Tunguzi, Samojedi, Jaknti in kirgizi. Vsi ravnokar našteli m> zvečine nomadski narodi, torej brez »talnega bivališča, potujoč iz kraja do kraja. Sibirske vode merijo v daljavo 1V).V% km. od teli je nad 50.000 km uporabljivih za vožnjo t splavi, nad 45.000 km pa za promet s paro-brodi. Velike sibirske reke so zlasti: Ob z Ir-tišem, Jenisej in Amur. Največja je Lena. Si-Ilirija ima obilno jeze-*. Naj imenujemo samo znano Bajkalsko jezero. Podnebje je v Sibiriji kontinentalno: poleti je zelo vroče, pozimi pa velik mraz. V zahodni Sibiriji doseže mraz 40. v Jakutsku 62, v \er-hojan-ku celo 66 stopinj pod ničlo. V pokrajinah ob Severnem Ledenem morju ]e Sibirija brez drevja, lam je tako imenovana tundra, poraSčenu z mahom in lišuji. Dalje D.I jug se razprostira neizmerna tajga (gozdai V Sibiriji je bilo pred dobrimi 10 leti — novejši podatki nam niso znani — 216,566.000 hektarov koristnega sveta, iu sicer ')% njiv, 5?o travnikov in pašnikov, gozda in gr- movja. Zasejana površina je znašala 6,006.000 hektarov. Od teh jc bilo posejanih 14^1 z ržrjo, 51 % s pšenico, 25% z ovsom, 2% z ječmenom in s krompirjem. Živinorejo goje posebno nn planjavah ob sibirski železnici, na tudi ob Altaju in v bližnji in daljni okolici Bajkalskega jezera. Pred dobrimi 10 leti so našteli v Sibiriji skoraj 4 milij. konj. do 6 milij. goveje živine, 10 milij. ovac in več kot dva milijona prašičev. Brezkončni sibirski gozdovi merijo 264.503.000 hektarjev. Važna pridobitna panoga Sibirije je ribolov. zlasti ob reki Amur in ob morju pri Kam-čatki. Tajga se ponaša s celo mno/ien divjih živali, ki dajejo nekatere dragoceno kožuhovino. Tam žive med drugimi': medvedi, volkovi, lisice, divji prašiči, veverice, zajci, jeleni itd. Ob reki Amur prežijo nn svoj plen tigri, v Bnj-kaNkem jezeru pa morski psi. V Sibiriji je še obilo najrazličnejših ptičjih vrst in plazilcev, tudi strupenih kuč ne manjka. smo, da bo postala Sibirija za nove milijone ljudi življenjski prostor sijajne bodočnosti, če lx> našla gos|x>darja, ki bo imel voljo in s|H>-sobnost za njcuo pravilno ureditev in pumctiio izkoriščan je ladivostok — sovjetsko pristanišče na Daljnem vzhodu Nadzorstvo nad prisilnim delom n Sibiriji svet) tja na Vzhod do Velikega oceana. Proti jugu prehaja tajga v bolj ali manj rodovitne travnate planjave (v etepo), ta pa po/ncjc v polstcpo in — južno ou kirgiške polstepc v pravo puščavo. VOJNIH ustnikov V TCMtSHU Glavna gospodarska panoga Sibirije jc poljedelstvo, ki ga omogoča, ne da bi jo bilo treba gnojiti, silno rodovitna črna zemlja, iu sicer predvsem ob pokrajinah, ležečih ob sibirski železnici in ob Altajskem predgorovju. Pokrajine Daljnega vzhoda pa so manj rodovitne in zato nnvezune nu uvoz. Rudarstvo ni razvito v toliki meri. kakor bi bilo lahko. Mnogo milijard ton premoga in raznih, tudi dragocenih rud še vedno čaka podjetnih liudi. V Sibiriji pridobivajo precej zlata, in sicer ob reki Jeniseju, v gorovju Altuj in ob rekah Leni iu Arniirju. Glavno sibirsko prometno sredstvo je dvo-tirna sibirska železnica z nekaterimi stranskimi progami. Važne so zn promet velike, globoke reke, ki tečejo večinoma z juga proti, severu in se izlivajo v Severno Ledeno morje. Škoda le, da so v zgornjem toku večino leta zamrznjene in zato za plovbo le deloma uporabne. Izm^d nomembnejšili sibirskih mest nni tu omenimo: Toliolsk, Omsk, Tomsk, Novo Niko-lajevsk (sedaj Novo Sibirski. Jakutsk in ne na zailnje edino rusko večje pristanišče na Daljnem vzhodu — Vladivostok. Izven Sibirije, tam v sredi obmejii'—n Tirolskega pogorja naj omenimo Sverdlovsk. Tako se je namreč pisal mož, ki mu bo priimek napisan v zgodovini, ker je v označenem mestu umoril zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Aleksandrovima in njegovo družino. Sibirija torej ni, kakor neredki še vedno domnevajo, nek/i k Min divja, nerodovitna dežela večnega snega in inra/a. Nasprotno. Prepričani Turguzinja d sibirskem 1'oamurju Sibirike ženske pri težkem delil C. Mioni — V. LovSin Zgodovinski roman iz {asov sv. Pavla U »Raliela ki jo je on ljubil, zaročena z Brugiin! S kom?« Raliela ni govorila o kakšni zaroki, ki je ie bila, marveč ki se bo šele izvršila. Zato jo ie bilo še vedno mogoče razdreti in poročiti lepo deklico. On je mislil o sebi da ni te vrsle, da bi ie ga zaničevalo, len, plemenitega rodu, bogat in pripravljen, ako bi Anauija zahteval, vrniti ae k saduccjem. Gotovost, ki obstoja sem in tja, napravi smrt manj grenko; toda on se je hotel veseliti življenja in da bi bil srečen tu, je potreboval Ralieliiic ljubezni. Se to jutro je liotel o tem govoriti z Ana-Bijem. Kako dolg je razgovor velikega duhovnika flzmaeloui! Kdaj neki bosta starca končala? Ji mogel več brzdati svoje nestrpnosti. Pre-jncrjal je vznemirjen dvorišče, ne da bi se umiril. Kakor hitro bo oni odšel, bo takoj »kočil k velikemu duhovniku; najrajši bi pograbil starega Izjnaela za vrat in ga treščil |k> 6topuicab. Zakaj se ta odurni starec ne podviza? Čas mu je tako počasi tekel; minute so mu bile cela večnost. Stopil je ponovno k vratarju in ga vprašal: »Ali Izmnel, Fabijev sin, Se zdaj ni odšel?« Pn je dobil vedno isti odgovor: »Ni še odšel.« Končno je stopil Ananija na stopnice k •larim duhovnikom. Ozej se je oddahnil. Seduj Jc vrsta nn njem. Bil je olločilni Irenutek. Staviti je hotel velikemu duhovniku ■vprašanje, od kuterega je zavisela njegova bodoča sreča. Ako bo odgovor ugoden, ali morda neugoden... Kaka jeza bi pograbila njegovo srce, ako bi si bil mogel predstavljati razgovor, Iti se je malo prej vršil v lioljši sobi vcliko-Iduhovniške palače. Dva starca sla sedela tu pri isti mizi. Bila kta oba častihlepna, dozorela lisjaka, 'ki sla se hI i n 11 a drug drugemu prijatelja in sta bila irlrug do drugega zelo ob/irna, sta se pa tndi besno sovražila, hoteč drug drugega strmoglaviti, ker je vsak videl v nasprotniku večjo oviro zn dosego lnstnih ciljev: eden ž(Tteč drugega uničiti in napraviti naklonjenega lastnim zahtevam, toda zato plačati čim manjšo ceno; drne pa je bil zopet odločen prodnti svojo pomoč 7.a finivišjo ceno, loliko vi.Sjo, kolikor bolj je stiskala znsovražcncgn nasprotnika. Veliki duhovnik Ananijn je prosil svojega 'dragega prijatelja in tovariša, velikega duhovnika T/jnaeln, Fnbijcvega sina, nnj pride to jitlro k njemu, ker mu mora zaupati neko zadevo, ki je silne važnosti. Drugi si ni dal dvakrat reči. »Zato sem zanemaril tudi veliko daritev.« »Oprosti, da nisem prišel jaz k tebi; pa mi moia prezaposlenost ne dopušča. Veliko Hu-bovništvo je nadležno breme, ki me tlači. Nezmožen sem. dn bi ga no^il in vas zavidam, dragi tovariši, ko nimnte strašne odgovornosti pred Bogom in pred ljudmi.« »Ako ti je čast zares težka, sc ji pa odpovej. Golovo ne bo manjkalo tovarišev, ki •x>do lako ljubeznivi, da ti jo odvzamejo,« odgovori zaničljivo Izmncl. »Prav rad bi se odpovedal, ako bi sc ne bal jezo Najvišjega, ki hoče. da ostane veliki duhovnik na položaju do smrti« . »Zadnja leta s0 sc mnogi veliki duhovniki odpovedali.« »Primornnl. Odslovili so jih. O, ti Rimlja: Hi! Ali nismo zadosti plačali, da so nns oropali »vohorle in da moramo plačevati ogromen davek? Poleg tegn posegajo s svcloskrunskn roko * svetišče, ga skrunijo in si drznejo odstavliati postavne velike duhovnike!« vzdihne Ananija. »Brez njih bi ne dobil najvišjega mesta,« pristavi Izmncl. »Izbran sem bil za velikega duhovnika po odstavitvi svojega prednika, pa sem bil juz boli wedcn.« »Koliko si dal svojemu predniku, da si dobil najvišjo čast?« se šali nasprotnik. Ananija je kar pobesnel na to vprašanje, pa ni upal ugovarjati. Vsi so vedeli, da je bil kupil veliko duhovuištvo za visoko ceno. Odgovori: »Plačati sem moral običajni davek: pa nisem jaz sodeloval, da je bil moj prednik odstavljen in tudi nisem dal predniku denarja, da bi bil predlagal mene pred drugimi, morda bolj vrednimi.« »Ne?« vpraša Izmnel porogljivo. Ananija se dela, kot bi bil preslišal porogljivo vprašanje in nadaljuje: »K cr se ne morem odpovedati velikemu duhovništvu ...« »Ker se nočeš,« ga poprtvi Izmael. »Ker se ne morem, sem se odločil pritegniti tovariša k duhovniški službi; plemenita duša, ki bo delila z menoj moje napore, mi pomagala vladati nad duhovniškimi vrstami in upravljanju tempeljskega premoženja, naj se pripravi na visoko čast in me naslednje po smrti. Umrl bom miren, ko bom vedel, da bo prešlo veliko duhovništvo v vredne roke.« Izmael se hlini kot bi ne razumel. »Laskam si, da bo padla izbira na osebo, vredno zaupanja.« pripomni. »Sem že izbral, da izbral... ne razumeš, Izmael, Fabijev sin, zakaj sem te dal poklicati?« »Ne vem ...« »Tebe sem izbral « Izmael se dela, kol bi bil presenečen. Nisem vreden. Drugi so bolj zaslužni kol jaz!« ugovarja. »Ti si najliolj zmožen, da me podpiraš in najbolj vreden, da me nasleduješ. In da bo najina zveza še bolj trdna, te hočem privezati nase še na prav sladek način...« »Toda. jaz...« ugovarja Izmael, ki je že vedel, za kaj gre. Saj mil je Ananijn že namignil; je že olip.nl Icrcn. žo v svoji modrosti prepoznal osebnosti in odkril, da domišljavi starec ni bil nasproten njegovim načrtom. »Da j, da končam. Ako bi imel ti za možitev godno hčer, bi ti rekel: Izmael, vdovec sem in v cvetu let; daj mi svojo hčer. Prepričan sem, dn bi nslišal mojo prošnjo. Toda ti nimaš nobene hčere device. Jaz pn jo imam, svojo edinko, svojo dedinjo. Izmael, Fabijev sin, ali hočeš mojo Ralielo?« Izmael se je delal iznenndcncga nad tem predlogom. »Tvojo mlado hčerko zame, ko sem že prileten?« vzklikne. »Snj si v cvetu let. Sploh nn, kolikor zrelejši je mož, toliko razumnejši jc,« odgovori Ananija z nasmehom. Izmnel se ni mo?eI zdržati nasmeha ngod-ja. Ali hočete pridobiti srce starca in si ga napravili prijatelja? Recite mu. da je v cvetu let, da je še mlad. Ljudje ljubijo prevare in so hvaležni vsakomur, ki jih pita z njimi. Ananija vidi ta nasmeh, čeprav ga hoče Izmael, ki je bil zelo previden, skriti in spozna, da jc dobil igro. »Imam še ženo,« nadaljule Fabijev sin. »Mozes ti daje pravico, da daš ženi ločitveni list.« »Ako bi bil kak vzrok« Ananija se smeje. »Kndnr je obleka ponoScna, Jo menjaš: ako je žena stara, vzameš drugo,« pripomni z brezobzirnim nasmehom. Tudi Izmnel se smeje. Dva duhovnika, velika varuha Postave, čuvarja javne nravnosti, se poknžeta v prisrčnosti v pravi luči. Kako globoko je padlo duhovništvo v Izraelu! j 1- • T »Kaj poreko moji otroci?« nadaljuje izmael. »Posnemali bodo tvoj zgled « ..... »Ni mi lahko ločiti se od Tnmare, ki mi je bila vedno zvesta.« ........ . »Ali zaničuješ Rnlieln? Na.! bo kot bi ne bilo povedano. Bom dobil pa drugega duhovnika ki bo bolj cenil mojo ponudbo in se ne bo dal odtrgati od najbolj bosale dedinje« pravi Airanija in se dela kot bi bil užaljen zaradi Izmaelovili besed. Oba starca sta igrala veliko komedijo. Vsak je mislil, da igra svojo vlogo i n da besede izražajo misli; vsak se jo delal, kakor da verjame drugemu, da ga jirc-pričuje in da sprejema medsebojne laži kot čisto zlato. Beseda »dediščina« je vplivala na Izmaola; ta zakon se mu je kazal v očarljivi luči: ni se branil preobilega razkošja, neizmerna pohlepnost je ščegetala njegovo nečimernost. Najlepša deklica v Jeruzalemu. Raliela je bila zelo bogata. Oče ji bo dal veliko doto in je ne bo pozabil v svoji oporoki in dota in dediščina bosta napolnili njegovo blagaino. Dalje je bil prepričan, da mu kot zetu velikega duhovnika nc bo težko znebiti se tasta in zavzeti najvišje duhovništvo. ker bo že v družini velikega žreca. Hotel ie ponoviti zlobno potezo, kl je.jp že igral Kajfa z Ano. toda ko bo postal veliki duhovnih on, ne bo j>onovil vloee teea tepca. Ne bo se dal voditi tastu; izgnal ga bo iz Jeruzalema, da mu ne bo v napotje. Toda sedaj se mu nndi še druga prilika, na katero ni mislil. Rahela ne bo imela samo dote, marveč bo tudi edina dedinja očetovega premoženja. »Vse ji boš zapustil?« vpraša. »Vse. Sinovi so že prejeli svoje deleže. Kar ostane, je njeno.« »Koliko bo dobila ob tvoji smrti?« vpraša Izmael hladnokrvno kot Judje vseh časov, za katere je zakon v prvi vrsti stopitev premoženja, ustvaritev trgovske družbe v dveh. Ananija mu pokaže s Številkami popisan pergament; Izmael je bil osupel. Nikoli ni mislil, da je Ananija tako bogat. »In ji boš zapustil vse,« jjonavlja. »Po moji smrti bo vse podedovala. Njej bom izročil pismeno na dan poroke.« »In koliko ji boš dal ob poroki?« Ali ti ne zadošča, da jo imenujem za dedinjo?« »Ne. Daj ji doto vredno hčere velikega duhovnika in jaz ne bom samo tvoj zet, marveč tudi zvest zaveznik.« »Doto bo imela, ne dvomi in bo vredna mene. tobe in nje,« zagotavlja Ananija. »Hočem vedeti, koliko bo znesla. Cisti računi, dobri prijatelji.« Oba moža sta dolgo trgovala za roko deklice, katero je hotel oče žrtvovati temu nesramnemu starcu, da se izogne nevarnosti in izgubi na višje časi i. Kako zoprna reč je bilo prerekanje obeli starcev za umazan denar! Veliki duhovnik je bil popolnoma pripravljen vreči hčer v staro naročje te človeške podrtije in jo žrtvovati za lastno sebičnost; le da se nn noben način ni hotel odreči najmanjšemu delu svojega bogastva; medtem pa je bil drugi pripravljen dati ločitveni list svoji zvesti tovarišici na stara lela, toda zahteval je poleg neveste tudi mnogo denarja. Do podrobnosti sta se pogajala, prevzeta od poslov, katerih bog je zlato. Slednjič sta se sporazumela. Daritev je bila končana. Oče je bil izročil hčer za lastno samoljnbje in je bil prepričan, da se mu ni treba bati bodočega zeta, ki se je zavezal s tisoč prisegami in obljubami, da ne bo stremel na prav noben način, dokler bo Ananija živel, po najvišji časti, medtem ko se jo Izmael veselil. Dobil je mlado nevesto, lopo in bogato in njena dota in njegov položaj kot zeta najvišjega duhovnika mu bosta olajšala v marsičem dostop do najvišje oblasti. Kar besnel je ob misli, da bo podkupil s tastovim denarjem namestnika ter dosegel njegovo odstavitev in svoje imenovanje za velikega duhovnika. Odločila sta se, da bosta vsaj en teden zase obdržala vso zadevo. »Najprej moram prepričati svojo hčer. Morda bom nalclcl na kako težavo.« »Nisem več zadosti mlad in lep,« se po-smeline Izmael. . »Saj razumeš te drage deklice! Nnjrnjše bi imele ženina še v povojih,« odgovori Ananija z nasmehom. . Potem sta določila čas javne zaroke, poroka pa bo, ko mine poletna vročina po pruzmku šotorov. (Dalje prihodnjič.) 17. maja. Dve milji od obale setn Ribolov. 1. m»i». Zjutraj sem odSel ob času osek« k obrežju, kjer sem opazil reko stvar, ki je bila podobna sodu. Res je bil sod in Se nekaj kosov naSe ladie, ki jih je vihar vrgel na obalo. Nedaleč proč sem zagledal tudi ogrodje ladje, ki je Štrlelo iz vode. Pregledal sem sod in ugotovil, d« je poln smodnika, ki pa ie bil moker in trd kot kamen. Previdno sem spravil sod in šel nato ogledovat ostanke ladie. Ladi« ie bila v zelo čudnem polo-2aju. Sprednji del ladje, ki je prej tičal v pesku, je zdaj Štrlel visoko v zrak; zadnji del pe. je bil zdrobljen in zakopan v pesek. Prej sem se mogel približati ladji le na ta način, da sem plaval do nje, zdaj pa sem ob oseki lahko prišel tja skoraj po suhem. Takoj mi je bilo jasno, da se moram za to zahvaliti potresu. To odkritje je bil nov razlog, da sem odložil načrt za zgradbo hiše. Zelo sem se trudil, da bi prišel v notranjost ladje, toda spoznal sem, da je ves moj trud zaman, ker i« bila vsa notranjost napolnjena s peskom. Kljub temu pa nisem odnehal. Ker mi ni uspelo na en način, sem poskusil na drug. Začel sem po kosih odnašati vse, kar je Se ostalo od ladje. 3. maja. Z velikim trudom sem odžagal debelo bruno. Odstraniti sem moral z njega pesek, a pri delu me je presenetila plima. 4. maja, Odiel sem na ribji lov, e nisem ujel niti ene ribe, ki bi bila užitna. Ko sem žc zgubil vsako upanje na uspeh, se mi ie posrečilo ujeti majhnega delfina. Ker nisem imel trnkov, sem si naredil kaveljčke iz žice, 1 ki sem jih pritrdil na vrvico. Sčaso- ma pa sem 8e privadil ribarjenja in sem ujel veliko število rib, tako da sem' j i H lahko celo posušil na soncu in sc založil z njimi. S. maja. Zopet sem se vrnil na delo k ladji. Začel sem žagati in si tako pridobil tri lepe deske, ki sem jih zvezal skupaj in spustil v morje, da jih je plima odnesla k obali. zagledal dva kosa ladie in sem jih Sej gledat. Bil je velik kos železa, ki pi je bil tako težak, da nisem mogel niti misliti na to, da bi ga odnesel n» varno. Moral sera ga pustiti tam. Od 18. maja do 15. junija. Vsak dan sem pridno delal na ladji. S pomočjo železnega droga esm odtrgal več kosov lesa in železa ter več dru> gih stvari. Čakal sem, da bi bila plima dovolj močna, da bi 6pravi! na obalo več sodov in dva zaboja, kf sta bila last mornarjev. Ker pa je vel veter z zemlje, tem reSil samo nekaj lesa in sod svinjske* ga mesa iz Brazilije, ki pa ga je po" kvarila morska voda. Moje delo na ladji se je še vedno nadaljevalo. Odhajal sem domov samo jest Čas sem si uredil tako, da S puiko tem odrival želvo proti domu Odšel tem ogledovat ostanke ladje 6. maja. Zopet tem bil na delu pri ladji. Odstranil "em z nje nekaj kosov železa, ki pa »em jih 1« z veliko težavo spravil na obalo, ker si pri tem nisem mogel pomagati t plimo, kakor za deske. Zato sem sklenil, da opustim to delo. 7. maja. Vrnil sem se k ladji, da bi delal. Njena lastna teža jo je zdrobila, ker sern glavne dele, predvsem večja bruna že prei odstranil in odnesel. Na nekaterih mestih »e je trup ladje odprl, da >em lahko videl v notranjost, kjer pa ni bilo videti drugega kot vodo in pesek. 8. maja. Odnesel sem i seboj močno železno palico, da bi z ladje odtrgal še kako desko. S pomočjo plime sem spravil dve deski na obalo in pustil palico na ladji. 9. maja. S pomočjo železne palic« sem si odprl pot v ladjin trup in našel tukaj več pušk, ki pa jih nisem mogel potegniti izpod ruševin. NaStl sem tudi veliko svinčeno plaščo, ki pa je bila tako težka, da ie nisem mogel niti premakniti. Kaj Se, da bi jo spravil na obalo, 10. II., 12., 13., 14. maja. Vsak dan sem obiskal ladjo in odnesel kako stvar na suho: kose lesa, deske, klopi in kuhinjsko posodo. Nisem pa mogel najti niti .enega lonca. 15, maja. Vzel sem i seboj dve sekiri, z namenom, da odsekam kos svinčene plošče, ki pa je bila pod vodo in vej moj trud je bil zaman. 16. maja. Ponoči je pihal močan veter in valovi so še bolj razrušili ladjo. Šel sem v gozd lovit golobe. Ko sem se vrnil, je že nastopila pli- I ma in nisem mogel več do ladje. sem se vedno vračal k ladji kadar j« nastopila oseka. Odnesel icm na breg dovolj lesa in železa, da bi si lahko zgradil čoln. Težave pa je bila v tem, da ga nisem znal zgraditi. Po kosih sem prinesel na breg tudi kakih sto kilogramov svinca. 16. junija. Ko sem šel proti moriti, sem naletel na oriaSko želvo. Prei ni-sem ie nikdar videl noben«. Sevedl sem si jo takoj prisvojil na ta način, da sem jo odvlekel od morja, kamor je hotela zbežali. S puiko tem jo odri* val proti domu. Opomba: Te živali niso bile red' kost na otoku. Na drugem delu oto* ka, kjer še nikoli nisem bil, jih j« bilo na stotine. C« bi jih bU nai« prej, bi bd bržkone drago plačal to odkritje. 17. junija. Želvo »em jI skuhal. V telesu setn našel kar 60 jajci Zdelo i« mi je, da nisem še nikdar jedel tak« okusnega mesa. Odkar sem bil na oto-ku, sem jedel samo ribe, kozje mei® in ptiče. Zbolim. 18. junija. Zaradi dežja sem ost»l ves dan doma. Stresal me je mraz do kosti. Domneval sem, da je temu kn* dež, čeprav se mi je to zdelo nenavadno, Naslednjega dne se je zia»J nilo, mene pa je 4e vedno tresel zatisnf mraz, 20. junija. Vso noč nisem očesa. Glava me boli in trese mrzlica, Nobenega dvoma ni, da H^ (Dalje prihodnjih) lOpL tKm&čki doAn/ Poljske opekarne Ing. 2upec Franjo. (Dalje.) Primer: Istočasno hočemo žgati 10.000 opek, to »e pravi (10.000 : 25G = 39), da rabimo prostora v peči za 3'J mJ. Recimo, da smo določili iirino peči na 3 m in višino istotako na 3 m, torej znaša zmnožek 3*3 = 9 in če z9 torej delimo Število kubičnih metrov (39 : 9 4.4), dobimo dolžino peči približno 4.40 m. Zgoraj odprte peči (slika 17b, 17c), ki jih še pogosto uporabljajo, imajo do obokanih (te peči Imajo zgoraj obok z več odprtinami) to prednost, da bo poceni iu da v njih laže opazujemo ogenj. Tudi slone manj pokajo, ker niso obtežene l obokom. Vendar imajo nedoslalek. da porabim^ v njih lir>—30% več goriva, kot v obokanih pečeh, y katerih ogenj laže upravljamo (reguliramo). Da laglje in hitreje žgemo in da prihranimo na kurivu, si pomagamo na ta način: zgradimo dvojno peč. to je prav za prav le daljša peč z vmesno steno. Ko v eni peči žgemo, drugo iz-praznjujemo in zopet polnimo, lako da ostane vmesna stena stalno vroča. V obeh stranskih stenah se v razdaljah enega metra nahajajo, kot rečeno, simetrično leleča rešetkasta kurišča. Ta pred napolnitvijo peči zvežemo s 30 cm širokimi ln 00 cm visokimi kanali in nelilnimi rovi. Te kanale in aetilne rove napravimo iz surove opeke. Jih dobro prekrijemo tako, da poteiu naložimo nad njimi brez nevarnosti, da bi se porušili, surovo opeko, ki jo hočemo žgntl. Opeko zvozimo v peč ali iz peči na samokol-nlcali skozi vrata, ki se nahajajo v obeli čelnih stenah, hna vrata so v višini tal, druga pa v nasprotni čelni steni in sicer v njeni zgornji polovici, to pa napravimo zaradi lažjega spravljanja opeke v peč, oziroma iz. peči. Po možnosti iirrtitmo v ta namen še lego kraja, če je isti nagnjen (glej sliko 17c). Na vrhu pokrijemo opeko v odprtih pečeh s plastjo zemlje nli ilovice, v katero napravimo več odprtin za dim in vodno paro. Te odprtine lahko poljubno odpiramo in zapiramo, s čimer urejamo razdelitev žerjavice in dosežemo enakomerno gorenje. Peč pokrijemo z visoko opečno streho na kačkošotoraslo streho, ki ima na vrhu prezračevalno svetlobnico. Pri majhnem obratu streho lahko opustimo. Priporočljivo pa lo ni. ker nam ▼ slučaju dežja pronica voda v peč in tu Iznariva, kar povzroča motnje pri kurjenju in veča potrošnjo goriva, pa tudi kurjač je brez strehe. Kot rečeno, so peči lahko urejene za različne vrste kurjave in je njena potrošnja pre-eejšnja. Vendar lahko dosežemo enakomerno žganje opeke z enakomerno porazdelitvijo ognja tez celo dno peči, ki se dviga navzgor. JSganje opeke v kopah (majlcrjih). (Glej sliko 18.) Ponekod še žgejo opeko na preprost način v kopali (majlerjih): to so peči brez stalnega zidu tn so zgrajene iz materiala, ki ga hočemo žgati, med njega»je pa pomešano potrebno gorivo. Zato Je opeka v zunanjih plasteh slabše žgana kot v notranjosti. Zaradi tega moramo gledat,, da je zunanja površina kope glede na celotno vsebino opeke čim manjša. , ,. Kopo postavimo na čim višjem mestu, ki mora hiti popolnoma suho. Prostor za peč lepo zravnamo in ga z obeh podolžnih strani proti sredini nekoliko poglobimo in s tolkači bijemo. Spodnja Plast peči je običajno sestavljena iz žgano opene, ki jo postavimo pokončno. Na tej plasti napravimo zračne kanale, visoke 'za širino opeke m si-Tol;o za dve debelini opeke. Zračne kanale pokrijemo z ležečimi opekami tako, da so te opeke Po 1 cm narazen in tvorijo neke vrste reSotko. KJ 'oči zračne kanale od kurilnih. Slednji soJSirokt «a dolžino opeke in visoki za dve in po kratno jjirino opeke. Zgornje konce kurilnih kanalov zo-timo tako, dn prestavimo pokončno postavi ienl °Pokl na vsaki Btranl za '/. njune dolžine čez kanal. Tako zožene kanale na vrhu pokrijemo s pokončno postavljenimi zidaki. Širina med posameznimi kanali znaša devet opečnih debelin. Velikost kope navajamo po številu kurilnih kanalov. Kako je opeka zložena, je razvidno iz slike. Preden kurilne kanale pokrijemo z novo plastjo opeke, jih napolnimo s premocom in tako, da so spodaj veliki, zgoraj pa manjši kosi. Vsako plast opeke mod kanali in nad njimi posujemo 1.5 cm na debelo s premogom-kosovcem, preden pričnemo zlagati novo plast. Istotako zapolnimo s premogom, ki naj ima velikost lešnika, luge meil poševno zloženimi zidaki (gl. si. 18, prerez a-b). Pogled ' T—i—: P Mi! B r ^J Prerez g-h deveta plast Prerez e-f otma plast Prerez c-d šesta plast Prerez a-b tretja plast SI. 18. Poljska peč ali kopa. Tretja, šesta, osma in deveta plast zidakov so zarisane v tlorisu, ostale so pa razvidne iz narisa. Od osni) plasti naprej postavljamo zidake izmenično tako, kot so postavljeni v osmi in deveti plasti. Med vsako plast istotako nasujemo 1.5 cm na debelo premoga. Vendar te plasti premoga so proti sredini neltoliko tanjše, in sicer znaša njih debelina samo približno I cm. Proti vrhu kope plasti premoga sploh odpadejo. Pri tem načinu žganja moramo dobro poznati gorivo, da vemo, kakšno vročino da. Poznati pa moramo tudi ilovico, da vemo, kdaj se začne ta: liti. To je potrebno zaradi tega, da opeke pn žganju ne stopimo in ohratno, da |o dovolj ige-mo. Zato je pri postavitvi teh peči glavno, da damo pravilno količino premoga in da opeko pravilno zložimo. Kajti vpliv, ki ga med kurjenjem lahko izvaja kurjač na razvijajočo se vročino, je malenkosten. Okrog kurišč in nad nJim. vlagamo zidake bolj na redko, da se od tukaj lahko ogenj pravilno razvija naprej, zlasti pa navzgor. Ce smo za podloso peči uporabili surove zidake moTamo tudi to plast posuti s Premogom Ko kone nostavliamo, moramo paziti, da vse p a-sU v Bloblno 2 do 3 zjdakovih dolžin od zunanjega roba kope medsebojno dobro vezemo. Obe- zidake, j)o možnosti polomljeno žgano opeko, al, Okrog sosedov s Pšenična letina v Bosni je za 70 odstotkov večja od lanske. Krompirja je dosti, koruzna žetev pa ni dala bogvekaj. Zelo dobro je obrodilo sadje. s Razveljavili so odlok, po katerem se smejo vagoni v prometu med Hrvatsko in Nemčijo naložiti za 2 toni nad predpisano nosilnostjo. s Zamenjava starega papirja zn cigarete je bila v zadnjem času v Zagrebu. Samo v enem tednu so na ta način dobili 56.000 kg starega papirja. s Poveljnik oboroženih oddelkov. Ministrski predsednik v Srbiji general Nedič je objavil, da je zaradi zagotovitve miru v državi prevzel vodstvo ministrstva za notranje posle ter poveljstvo nad vsemi oboroženimi oddelki. Notranjemu ministrstvu so podredili vse agente policije in varnostne službe. Policija in varnostna služba obsegata torej: srbsko armado, državao stražo, prostovoljni zbor in obmejno stražo. s Zagrebški avtomobilski izvoščki po najnovejši odredbi ne smejo več čez mejo hrvatske prestolnice. s Urejene razmere v Belgradn. Poročevalci nemških listov javljajo, da so v«e ruševine, ki so poprej kazile belgrajske ulice, odstranjene. Gospodarsko življenje se vrača v običajni tek. Prebivalstvo dobiva z nakaznicami potrebna živila po znosnih cenah. Na črni borzi prodajajo kilogram kruha za kateresa sor ter napovedati boljševizmu vojno do njegovega uničenja in iztrebljenja. s Odredbo o ustanovitvi nove hrvatske ve. like župe s sedežem v Zadru je izdal Poplavnih dr. Pavelič. Za velikega župana te župe je im& novan dr. Viktor Ramov. »IVANHOE je zgodovinski roman v slikah, katerih je 105 v knjigi. Broširana knjiga stane 35 lir, v polplat-no vezana i-> lir, v celo platno in na lepem papirju pa 80 lir. To lepo knjigo je založilo uredništvo »Slovenca«, ki tndi sprejema denar in naročila. 4€ nežgane zidake slabše vrste. Tudi v zunanje slone peči vlagamo zidake slabše kakovosti. Običajno je taka peč sestavljena iz 28_ plasti pokončno postavljene opeke in dveh krovnih plasti na vrhu. Njena širina znaša 80 do 120 opečnih debelin, medtem ko se dolžina kope ravna po količini opeke. Kope ne gradimo po celi površini hkrati, temveč jo sestavljamo v stopnjah tako, da rabimo oder šele za zadnji konec vrha. Izurjen delavec lahko zloži pri ugodnem vremenu, če mu pomagajo trije pomagači, dnevno čez 10.000 opek. Dva delavca vozita opeko, tretji pa polni presojan premog v posodo in ga podaja zlagaču. Kakor hitro moramo sestavljanje kope prekiniti, jo pokrijemo s slamnjačami, da jo zavarujemo pred dežjem. Gotovo kopo omečemo z mallo tz ilovice. Ce dobivajo slene pri žganju razpoke, jih moramo sproti zamazati z ilovnato malto. (Diitjo prihodnjič.) 2" KRATKE Na Angleškem otoku Malti je 34.000 ljudi brez primernega stanovanja je izjavil guverner Malte lord Gord. Na 4=> let so zvišali starostno mejo v novem japonskem vojnem zakonu. Anglija ni več sila prvega reda, je napisal nedavno angleški tednik »Tribune«. V Italijo, zasedeno po Angležih in Ameri-kancih. so z letali pripeljali lirske bankovce, tiskane v Združenih državah. Za 60 odstotkov so se podražila v zadnjih treh mesecih v Ameriki ženska oblačila. Novi resentski svet v Albaniji sestavljajo Medlii Frasheri, I'uat Dibra, pater Antonio lla-rara in I« Nosi. Ker se je povečal nvoz papirja, izhaja turško časopisje v večjem obsegu kot do6lej. 2 milijona Indijcev so mobilizirali Angleži. 25 odstotkov indijskih vojakov so odposlali v prekomorske dežele. Soproga bivšega grškega prestolonaslednika princesa Irena agitira v Libanonu za Sovjetijo. Duce je naročil notranjemu ministru Buffa-riniju, naj očisti upravo nezanesljivih činite-Ijev. Bankovce za Bolgarijo je dobila v tisk nemška državna tiskarna. t y, milijarde Inntov kredita je zahtevala angleška vlada od parlamenta: — največji znesek, ki je bil kdaj zahtevan od angleškega parlamenta. 8i% ranjenih vojakov so popolnoma ozdravili na Japonskem. Pri zadnjih angleških napadih na Hannover £*e bila popolnoma uničena graščina Ilcrren-ausen, najbolj vidna zgodovinska znamenitost. Ime vzorne naselbine je dobila romunska vas Antonesti, ki šteje 39 vzornih kmetij. Velika plinarna se je razletela v vzhodni Pensilvauiji v Ameriki. Ameriški radio ni povedal kraja. Ves svet je porabil 1. 1900 samo 20 milijonov ton zemeljskega olja, leta 1943 pa že 206 milijonov ton. Dne t. novembra so bili v Kairo končani razgovori med angleškim zunanjim ministrom Ldenom in turškim zunanjim miuistrom Mcne-menzoglom. Na 4 milijone je naraslo število varčevalcev v Nemčiji, ki vlagajo od svojih prejemkov določene zneske z železno slednjo. Pri zadnjem anzlo-ameriškem zračnem napadu na Ankono jc bila razdejana tudi ondotna sirotišnica in vsi njeni prebivalci ubiti. Bolgarski ministrski svet je prepovedal izvoz soje n olja ler peskov orehov, breskev, marelic in čespelj. Za 78 milijonov lejev cigaretnega papirja je naročila romun«kn tobačna uprava pri nemških tvrdkah v llolešovicnli.. ' Na dan obletnice turške republike 29. oktobra so dobili turški uradniki posebne dodatke k plačam. Prosto prodajo mormelade, vloženega sadja in sadnih konzerv je prepovedala vlada Združenih držav. •"""Zaradi mraza bo Brazilija letos pridelala za 3.3 milijona vreč manj kave ko druga leta. Portugalski vojni minister je odredil obsežno demobilizaeijo rezervistov, ki so bili vpoklicani nn jesenske manevre portugalske vojske. Za albanskega ministrskega predsednika je imenovan Rezep Mitrovica, znani borec za albansko neodvisnost. Samo 6 nnmesto dosedanjih 100 vrst žarnic jo dovoljeno izdelovati v Nemčiji. Fna lirn je sedaj dva franka; la tečaj je obstojal že pred izbruhom sedanje vojne. 51 novih rudarskih koncesij je podelilo v juniiu špansko industrijsko ministrstvo. Prvo vinsko razstavo no končani državljanski vojni so priredili te dni v španski Kataloniji v mestu Villafranca. Križem sveta Počastitev padlih Nemški narod jo v nedeljo 7. novembra počastil vse one, ki so padli za nemško svobodo, številna zborovanja, ki so bila v vseh nemških krajih, so razodevala do skrajnosti odločno voljo nemškega narodu, boriti se in zmagati. Ameriški imperializem V senatu Združenih držav je zahteval senator Russelnin nasilno priključitev francoskih otoških skupin okrog Nove Kaledonije ter prisvojitev otokov, ki so jih Združene države vzele v najem od Anglije v Karibskem morju. Amerika pa je iztegnila roko tudi po Islandu. — S senatorjem Kusselninom se je strinjala večina senata. Pravilno čiščenje nosu Običajna napaka je, da pri vsekovanju zati-snemo obe nosnici. Zrak, ki ga nato s silo potisnemo skozi nos, stoji seveda pod visokim pritiskom in prodre tudi skozi žrelno odprtino ušesne troblje (to je 4 cm dolge Evstahijeve cevi, ki veže srednje uho z žrelno votlino) v srednje uho. Pri tem kaj lahko potegne s seboj v žrelu zbrano sluz z mnogimi kožnimi klicami, jo prenese v srednje uho, kar tam zelo lahko povzroči nevarno gnojno vnetje. Čeprav se vrši tako nepravilno vsekovanje navadno z glasnim šumom in hrupom, navadno nima želenega učinka in pri nahodu ne olajša dihanja, ker pritisne še več krvi in tkivne tekočine v že itak nabreklo nosno sluznico. Mnogo uspešneje in res neškodljivo odstranimo sluz iz nosa, če pri vsekovanju izmenično zatisaem le po eno nosnico ter izpihnemo zrak skozi prosto drugo. S tem — edino pravilnim — načinom čiščenja nosu bi morale matere čim bolj zgodaj seznaniti svoje otroke. Varčujmo i semenskim žitom Pri setvi smo z žitom radodarni. Preveč žita posejemo in premalo ga prečistimo. Ce je seme dobro očiščeno in če sejemo ob pravem času, nam mora na hektar zadostovati 140 kg semena. Običajno ga porabijo kmetje do 170 kg in več. Slabše žito, ki pri čiščenju odpade, lahko porabimo za krmljenje. Kadar je policaj na dopustu Kakor zgodba iz starih dobrih časov se nam mora dozdevati poziv, ki ga je naslovil njega dni župan norveškega mesta Kisorja v obliki časopisnega oglasa na prebivalstvo svojega kraja. V oglasu pravi vrli mož, da spričo težkih časov ni mogoče misliti na to, da bi poskrbeli za nado-mestnika čuvarju javnega reda, ki mu pritiče tritedenski dopust. Ta dopust si je pošteno zaslužil in ga mora dobiti, zato prosi magistrat prebivalstvo, naj se v teh treh tednih vedo posebno mirno, naj ne pričenja prepira v gostilnah, naj se izogiba alkohola in sploh vsega, kar jji kalilo red in mir... a*: Ji rearuh Vrhnika. Vsem kupovalcem naših časopisov sporočamo, da se prodaja dnevnik »Slovenec« ter tednika »Domoljnb« in »Slovenski dom« v trgovini Iiabič, Nova cesta. Poleg tega prodaja »Slovenca« samo ob nedeljah tudi Opeka. — Naročniki Slovenčeve knjižnice in zbirke Svet naj dvignejo novoizišle knjige na Podlipski cesti 9. I u se tudi naroča Slovencev koledar za leto 1944. »Domoljnb' pa Herausgeber Mali oglasnik Pristojbina za male oglate se plaluje naprej. Suhi gobe kupi vsako količino Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska c. ŠL 33 'Javna skladišča) Oeftle za poljska dela sprejmem. • Naslov v upravi ..Domoljuba". Oolašuj v »Domoljubu« Odkod beseda tramvaj Angleška jezikoslovca, sir James Murray jn M. Skeat zatrjujeta, da sta dognala izvor beseda tramvaj. Doslej niso prav vedeli, je li korenina te besedo angleška ali skandinavska. V švedščinl pomeni tram štor ali parobek, tramvaj pa pot, ograjena z drevjem. S to razlago niso bili zado. voljni. Po daljšem iskanju so našli drugo raz« lago. Ko so izključili možnost niz.konemškega po. rekla to besede, so prišli do zanimivega odkritja da je živel nekoč na Angleškem zelo vesel gradbeni podjetnik. Pisal se je Outrarn, delavci pa so mu rekli »oče Tram«. On je zgradil cesto od Tem. ze do Cro.vdeua. Po graditeljevem imenu so jo imenovali Tramway. Ko so pozneje položili tračnice za cesno železnico, so jo zaradi preprostosti začeli nazivati tramvaj. Ce ta razlaga res ustreza dejstvom, je seveda drugo vprašanje. Kadilci za zimsko pomol! Vsak kadilec v Franciji mora ob prejema tobačne karte plačati za francosko zimsko pomoč <0 frankov. Ker je v Franciji 12,900.000 vpisanih adilcev, računajo na pridobitev 129 milijonov frankov, ki jih bodo dobile siromašne družine. Križanka St. 24 i 2 3 4 5 6 7 8 » 10 - U 12 13 14 15 10 17 18 19 20 21 22 28 24 26 26 28 29 30 31 32 33 34 30 38 87 38 39 40 41 Vodoravno: 1. del telesa, 5. praznik, 10. slon nični izraz, 11. olrok, 12. maščoba, 13. del Vojvo« dine, 14. električni pol, 17. pii, 19. ljubljansko po« kopališče, 21. kmečko opravilo, 21. reka v 11» liji, 25. dišeča rastlina, 2U. kraj na Dolenjskem, 27. pravopisno znamenje, 28. južna rastlina, .11, sopara, 33. del voza, 35. spremljevalec Pana, olok v .Sredozemlju, 39. pijača, 40. reka na Ms« jerskem, 41. kraj na Goriškem. Navpično: 1. kmečko orodje, 2. žužclks, 3. če< helje orožje, 4. pristanišče na Finskem, 5. žensk«, 0. pesnitev, 7. soproga, 8. žensko ime, 9. krdelo, 15. upanje, 10. vcdrica, 17. del rastline, 18. del noge, 19. glinasta posoda, 20. del Hrvatske, 2U reka v Sloveniji, 22. trditev (tujka), 23. urjenje, 29, gozdna rastlina, 30. ječa, 31. pijačo, «62. reka v Nemčiji, 33. umetnina, 34. geometrijsko telo, 35, del panja, 30. reka v Črni gori, 37. afriška žival, Rešitev križanke št. S3 Vodoravno: I. krove«, 7. irt, 10. rabin, 11, Edel, 12. Ovid. 13. Onega, 14. Per, 15. ata, )«■ bik, 17. anoda, 19. mena, 20. rasa, 22. korak, 24 Olt, 25. Morava, 27. Mariša. 29. čep, 30. aren* 31. dete, 32. kino, 33. vitel, 34. aha, 85. Sahara. Navpično: 1. Kropar, 2. raven, 3. Obir, 4. vid, 5. enota, 6. cena, 7. ide, 8. regina, 9. tlaka, IJ Ada, 16. bera, 18. ost, 19. ntora, 21. Alarih, 2* kosava, 23. kapela. 24. omaka, 2S. Minos, 26. vo-ler, 28. Rena, 29. četa, 31. dih. * " n' "m"'0 ,e,VJ! 'rem"" 5Vlr- ~ Dop',e '» »P1?« »P'eJ«»« arednlštvo ^Domoljuba«, naročnino, tnserate la »a apravs »Domoljuba«. - Oglasi se zaračnnafo po posebnem cenika. — Tclelon uredništva in nnrave štev 40-04 er - Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak. - ScbrlMelter - U.ednik: Franc. Kremžar. - Fiir .Ljudski ti.klrnl* - Z. .Ljudsl Jože Kramarič, reklamacij« Ljudsko tiskarno«