60 LET SLOVENSKE STATISTIKE Avtorji: Irena Krìman Avgu{tina Kuhar de Domizio Andreja Moè Genovefa Ruì} Boris Tka~ik Irena Tr{inar Sodelujo~i avtorji: Jure Hribar, Jure Jakopi~, Majda Kmet, Milivoja Šircelj, Metka Zaletel, Magdalena @ebre Uredila: Irena Tr{inar, Besedilo jezikovno uredila: Joà Lakovi~ Oblikovanje naslovnice: Anton Rojc Oblikovanje in prelom: Du{an Weiss Fotografije so prispevali: Tomà Banovec, Meta Blejec, Lea Bregar, Franci Fidler, Erika Golja, Ivan Glonar, Irena Krìman, Gregor Lah, Nenad Marki~, Aleksandar Milenkovi}, @are Modlic, Tomo Sbrizaj, Irena Tr{inar, Milena Zemlji~, Arhiv Slovenije, Arhiv Statisti~nega dru{tva Slovenije, Foto Tivadar, Tisk: PROGRAF d. o. o. Naklada: 2000 izvodov CIP - Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 311.312(497.4)”1944/2004" Izdano ob praznovanju 60-letnice STATISTI^NI urad Republike Slovenije [[estdeset] Statisti~nega urada Republike Slovenije, September 2004 60 let slovenske statistike : 1944-2004 / [avtorji Irena Krìman . . . [et al.] ; uredila Irena Tr{inar ; fotografije Tomà Banovec © Izdal in zaloìl Statisti~ni urad Republike Slovenije . . . et al.] - Ljubljana : Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, Voàrski pot 12 2004 Telefon: 01 241 51 00 ISBN 961-239-056-8 Faks: 01 241 53 44 1. Krìman, Irena 2. Tr{inar, Irena E-po{ta: info.stat@gov.si 214769408 Internet: www.stat.si 60 let slovenske statistike 3 Spo{tovani, 19. avgusta 1944 je Slovenski narodnoosvobodilni svet ustanovil Statisti~ni urad. Letos tako praznujemo {estdesetletnico slovenske uradne statistike. V po~astitev tega jubileja smo pripravili publikacijo – 60 let slovenske statistike. Publikacija je le izbor utrinkov o razvoju dràvne statistike v Sloveniji in njenih povezav z mednarodnim okoljem in ne èli zgodovinsko in strokovno presojati prehojene poti na{ih predhodnikov. Slovenija je imela ves ~as mednarodno ugledne statisti~ne strokovnjake in direktorje. Tokrat smo v publikacijo vklju~ili le kratke ìvljenjepise direktorjev. Ovrednotenje prispevka posameznih statisti~nih strokovnjakov, kakovosti statistik in njihovega pomena za upravljanje takratne drùbe bo zahtevno delo, ki ga bo treba opraviti v prihodnje. Prepri~ani smo, da je zaradi pomena statistike v vsaki drùbi to potrebno, saj razvoj statisti~ne dejavnosti izraà stopnjo demokrati~nosti drùb in predstavlja pomemben del zgodovine vsakega naroda. Hkrati pa smo to dol`ni storiti tudi iz spo{tovanja do na{ih predhodnikov statistikov, ki so è med drugo svetovno vojno, predvsem pa po njej, orali ledino na tem podro~ju. V sedemdesetih in osemdesetih letih so bili vzpostavljeni temelji moderne, registrsko usmerjene statisti~ne ureditve, ki je bila {e nadgrajena s popolno uveljavitvijo mednarodnih standardov. Ti so se za~eli uvajati è na za~etku devetdesetih let, {e pred osamosvojitvijo dràve, in dosegli vrhunec s prehodom v tr`no ekonomijo in vklju~itvijo Slovenije v Evropsko unijo. Številnim institucijam in posameznikom, ki so nam pomagali pri zbiranju pisnih in slikovnih gradiv, se zahvaljujemo za njihov prispevek. V predstavljeni publikaciji nismo mogli vseh uporabiti, so pa pomemben prispevek za nadaljnjo pripravo podrobnej{e zgodovine na{e dejavnosti. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k dana{njemu razvoju slovenske statistike, in vsem, ki so bili zaposleni ali so zaposleni na Statisti~nem uradu, ob jubileju iskreno ~estitam. Mag. Irena Krìman generalna direktorica Statisti~nega urada Republike Slovenije Ljubljana, septembra 2004 60 let slovenske statistike 4 60 let slovenske statistike 5 60 LET SLOVENSKE STATISTIKE V letu 2004 praznuje Statisti~ni urad Republike Slovenije {estdeseto obletnico ustanovitve uradne slovenske statistike, kar bo zaznamoval s slavnostno proslavo in izdajo pri~ujo~e jubilejne publikacije. 19. avgusta 1944 je bil na seji Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sprejet Sklep o ustanovitvi Statisti~nega urada. ^eprav {est desetletij zgodovinsko ni posebej dolgo obdobje, pa je za posamezno stroko ravno prav{nje, da je mogo~e s primerne ~asovne odmaknjenosti premotriti prehojeno pot in spoznati temeljne zna~ilnosti razvoja stroke. Jubileji so zato, da se o jubilantu spregovori in ga predstavi drugim, da ga bodo spoznali. In to je bil glavni cilj, ki so mu avtorji sledili s svojimi prispevki, katerih ambicija pa je bila vendarle tudi malo {ir{a. Z jubilejno publikacijo èli Statisti~ni urad vzpodbuditi bolj{e razumevanje preteklosti, poleg tega pa pripraviti dodatne podlage za prihodnja raziskovanja zgodovine. Zato so poglavja v knjigi tudi PRISPEVKI K ZGODOVINI SLOVENSKE STATISTIKE Zgodovina sega {e dlje, v leto 1754, ko je bil izveden prvi popis prebivalstva na ozemlju dana{nje Slovenije. Leta 1863 je bila na Dunaju ustanovljena prva samostojna statisti~na slùba; po razpadu Avstro-Ogrske je Slovenija postala sestavni del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Osrednja statisti~na slùba te dràve je bila Splo{na dràvna statistika v Beogradu. 60 let smo razdelili v {tiri obdobja po zgodovinskih mejnikih. Viri za ta obdobja se zelo razlikujejo, tako po vrsti kot tudi po svojem obsegu. Upo{tevani so razli~ni viri: publikacije in dokumenti, pravne podlage, poro~ila, opisi in rezultati statisti~nih dejavnosti, pa tudi drugi pisni, slikovni in ustni viri, povezani v obseèn arhiv, ki ~aka na zgodovinsko obdelavo. Obdobja smo razmejili glede na zgodovinski poloàj Slovenije in razvoj stroke, na katerega so vplivale drùbene spremembe v nekdanji SFRJ, pozneje pa osamosvojitev Slovenije in vstop v Evropsko unijo. Za prvo polovico obravnavanega obdobja, od druge svetovne vojne do leta 1974, ni ohranjenega veliko slikovnega gradiva, zato pa je bil za raziskovalca toliko bolj dobrodo{el povzetek razvoja statistike tega ~asa, ki je bil è obdelan in objavljen v {tirih publikacijah ob proslavi tridesete obletnice jugoslovanske in slovenske statistike. Te so bile kot temeljni vir za prvi dve obdobji toliko bolj dragocene, saj je ~asovna odmaknjenost è tolik{na, da je tèko najti pri~evanja in osebna doìvetja posameznikov – pomemben zgodovinski vir za razsvetlitev zapisanih arhivskih dejstev. Pozoren bralec bo enotnost virov in naslonitev na zgodovinske publikacije za prva tri desetletja opazil, saj se naslednji dve obdobji razlikujeta navzven tako po podajanju snovi kot tudi po slikovni opremi. Za obdobje 1975–1991 so bili na voljo povsem druga~ni viri – {tudije, poro~ila, referati in ~lanki v internih ~asopisih, ki so z bolj ali manj rednim izhajanjem povzeli kroniko dogodkov, na àlost ne za vsa leta. Pregledovanje starih Statistikov je bilo za avtorje posebno doìvetje, saj smo bili nekateri osebno udeleèni v dogajanju na tedanjem Zavodu za statistiko. Bolj ko smo se priblièvali letu 1991, ve~ je bilo gradiva, ki ga je bilo in ga bo {e treba pregledati, ~e bomo hoteli dobro spoznati svojo preteklost. Ve~ je bilo strokovnega sodelovanja s 60 let slovenske statistike 6 pisnimi gradivi in zapisniki, projektnega dela, mednarodnega sodelovanja. Làje so bili dostopni zapisi razprav ob sprejemanju zakonov, zapisane so bile pobude in {tudije. Vse ve~ji poudarek je bil na promocijski dejavnosti, ve~ je bilo publikacij, zbornikov referatov in drugega pisnega gradiva. Po letu 1991 se mu je pridruìlo {e veliko gradiva z mednarodnih udelèb na sestankih, posvetovanjih, seminarjih. Iz tega obsènega gradiva je bilo tèko na kratko izlu{~iti tisto, kar naj bi predstavljalo zgodovinsko jedro sodobne slovenske statistike, ne da bi kaj hote ali nehote izpustili in poenostavili. Avtorji so zato povzeli vsebine iz svojega znanja in izku{enj pri delu, pri ~emer so upo{tevali izbor virov, ki bodo naslednjim raziskovalcem v oporo pri nadaljnjem poglabljanju. Bralec bo opazil, da v knjigi ne nastopajo posamezniki – knjiga opisuje dogajanja. Seveda ni zgodovine brez osebnosti – ljudje jo ustvarjamo. Vendar pa ta jubilejna publikacija ne more predstaviti vseh, ki bi si to zasluìli. Da bi se izognili krivicam, do katerih bi gotovo pri{lo, ~e bi hoteli na{teti vse pomembne osebnosti, smo se odlo~ili, da bo ta knjiga pripovedovala zgodbo sodobne slovenske statistike, ne pa njenih ustvarjalcev. Seveda 60 let slovenske statistike ni le zgodba Statisti~nega urada, temve~ tudi statistikov v drugih slùbah: drugje v javni upravi, na univerzah, srednjih {olah, v podjetjih. Tudi vsega pregleda ta knjiga ni nameravala povzeti, temve~ se ukvarja predvsem z uradno statistiko. Da pa le ne bi ostala zgolj v tem ozkem okviru, je nakazano sodelovanje Statisti~nega urada s Statisti~nim dru{tvom Slovenije, ki zdruùje statistike z razli~nih podro~ij, in s pedago{ko strokovno javnostjo, ki skrbi za znanje in nove mlade strokovnjake. Ta jubilejna publikacija naj predvsem predstavi na{o preteklost slovenski in mednarodni javnosti. Zaposlenim na Statisti~nem uradu RS in tistim, ki smo se tu kalili, pa smo zdaj zaposleni v drugih institucijah, naj osveì spomin na ~ase, ko smo si pridobivali dragocene izku{nje – in teh ni malo. Ne nazadnje pa naj pripomore tudi k temu, da bo neko~ prava zgodovinska knjiga ugledala lu~ sveta. Njena priprava bo nekoliko làja, saj se bo lahko naslonila na prispevke k zgodovini slovenske statistike, ki smo jih spisali ob leto{njem jubileju, in na arhiv dokumentov in slikovnega gradiva, ki smo ga v ta namen zbrali od sodelavcev. Zato se vsem, ki ste pomagali pri zbiranju, pripravi in oblikovanju gradiva, prav lepo zahvaljujem in èlim, da bi se osebno veselili jubileja, sicer pa vzpodbudili naslednike, da bodo ~imbolj vestno zabeleìli dogajanja v smislu pisnega in slikovnega dokumentiranja; da bo imela prihodnja zgodovinska knjiga stvarne vire in bo lahko objektivno prikazala na{ ~as. Irena Tr{inar Urednica 60 let slovenske statistike 7 KAZALO USTANOVITEV STATISTI^NEGA URADA IN PRVA POVOJNA LETA, 1944-1952 9 1975 - RAZPRAVE O REVIZIJI IN RAZVOJU STATISTI^NEGA SISTEMA 44 1944 – ROJSTVO STATISTI^NEGA URADA MED NOB 11 1977 – USTANOVITEV STATISTI^NEGA DRUŠTVA SLOVENIJE 45 1945 – PONOVNO ROJSTVO STATISTI^NEGA URADA SLOVENIJE 13 1980 – POSLANSTVO ZAVODA SRS ZA STATISTIKO 46 TEMELJNA NA^ELA DELOVANJA TAKRATNE STATISTIKE 14 PRVI SODOBNI RA^UNALNIK ZA DELO DR@AVNE STATISTIKE V SLOVENIJI 47 DOLO^ENE SO BILE NALOGE STATISTI^NE SLU@BE 15 INFORMIRANJE ZAPOSLENIH 48 ZBIRANJE IN OBDELOVANJE PODATKOV 16 POLEG STROKOVNIH TUDI ŠPORTNA, ŠAHOVSKA, KULTURNA IN DRU@ABNA SRE^ANJA STATISTIKOV 50 POVOJNI POPISI 17 PRIZADEVANJA ZA UVELJAVITEV REPUBLI[KEGA ZAKONA O STATISTI^NI DEJAVNOSTI 51 UVAJANJE STATISTI^NIH RAZISKOVANJ 18 RACIONALIZACIJA POSLOVANJA – STALNICA VSEH OBDOBIJ 52 PUBLICISTIKA 19 1981 – STATISTI^NI SOSVETI – OBLIKA STROKOVNEGA SODELOVANJA 53 STATISTI^NI LETOPIS 21 ZAKON O DRU@BENEM SISTEMU INFORMIRANJA 54 VO@ARSKI POT 12 22 1987 - ZA^ETEK TRADICIONALNIH STATISTI^NIH SRE^ANJ V RADENCIH 55 1989 - PRIBLI@EVANJE EVROPSKI STATISTI^NI UREDITVI 57 ZA^ETKI SAMOSTOJNOSTI REPUBLI[KE STATISTIKE, 1953-1974 25 1953 – REORGANIZACIJA DR@AVNE UPRAVE 27 SAMOSTOJNA SLOVENIJA - STATISTIKA - MEDNARODNA SKUPNOST, 1991-2004 59 NOTRANJA ORGANIZACIJA DELA 28 1991/1992 - PRVI KORAKI V MEDNARODNO SKUPNOST 61 1959 – KORENINE STATISTI^NEGA SVETA 29 VPLIV VKLJU^ITVE V MEDNARODNE INSTITUCIJE NA RAZVOJ SLOVENSKE STATISTIKE 63 STATISTI^NI KADRI 30 1994 – DEKLARACIJA O SODELOVANJU Z EUROSTATOM 64 STROKOVNO USPOSABLJANJE 31 1995 – SPREJEM ZAKONA O DR@AVNI STATISTIKI 66 STATISTIKA POSTAJA DEL DRU@BENEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA 32 POGLABLJANJE SODELOVANJA PREK STATISTI^NEGA SVETA RS IN SOSVETOV 67 REORGANIZACIJE NA PRELOMU SEDEMDESETIH LET 33 PRENOS UPRAVLJANJA ADMINISTRATIVNIH REGISTROV IN NJIHOVA NADALJNJA UPORABA 68 ZASNOVA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA STATISTIKE 34 NA^RTOVANJE STATISTI^NIH RAZISKOVANJ 69 1970 - KORENINE E-UPRAVE 35 UVAJANJE CELOSTNEGA OBRAVNAVANJA KAKOVOSTI 70 1974 – TRIDESETLETNICA STATISTIKE 36 ZNANJE KOT KLJU^NI DEJAVNIK NADALJNJEGA RAZVOJA STATISTI^NE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI 71 SODELOVANJE S CIVILNO DRU@BO 72 PRVI KORAKI V REGISTRSKO USMERITEV SLOVENSKE STATISTIKE, 1975-1990 39 SODOBNI POPISI PREBIVALSTVA 73 ODLO^ITEV ZA REGISTRSKO USMERITEV 41 USKLAJEVANJE S STATISTI^NIM PRAVNIM REDOM EVROPSKE UNIJE 74 UVAJANJE CENTRALNIH REGISTROV 42 STATISTIKA KOT PODPORA POLITIKAM 75 ZA^ETKI FORMALNEGA MEDNARODNEGA SODELOVANJA SLOVENSKE STATISTIKE 43 1. 5. 2004 – VSTOP V EVROPSKI STATISTI^NI SISTEM 76 60 let slovenske statistike 8 Pregled kratic BSP Banka statisti~nih podatkov CES Conference of European Statisticians – Konferenca evropskih statistikov CRP Centralni register prebivalstva DSI Drùbeni sistem informiranja ECB (Iv.obd., str. 14) EMŠO Enotna mati~na {tevilka ob~ana EFTA European Free Trade Association – Evropska zveza za svobodno trì{~e EMU European Monetary Union – Evropska denarna zveza EU Evropska unija ILO International Labour Office – Mednarodna organizacija dela IMF International Monetary Fond – Mednarodni denarni sklad LRS Ljudska republika Slovenija NOB Narodna osvobodilna borba OECD Organisation for Economic Cooperation and Development – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OZN Organizacija zdruènih narodov ROS Register organizacij in skupnosti RTE Register teritorialnih enot SNA Sistem nacionalnih ra~unov SNOS Slovenski narodno osvobodilni svet SURS Statisti~ni urad Republike slovenije NVS Narodna Vlada Slovenije Obdobje1944-1953 60 let slovenske statistike 9 USTANOVITEV STATISTI^NEGA URADA IN PRVA POVOJNA LETA 1944-1952 Prvi statisti~ni urad na Slovenskem je bil ustanovljen med drugo svetovno vojno, 19. avgusta 1944. Imenoval se je Statisti~ni urad. V odloku o ustanovitvi so bile dolo~ene naloge Urada, prvo poro~ilo o njegovem delu pa je bilo pripravljeno še isto leto. V poro~ilu so navedli tudi na~ela delovanja statistike in strnili njene najpomembnejše naloge. Naslednje leto je bil Statisti~ni urad Slovenije ponovno ustanovljen v skladu z zvezno zakonodajo, za~el je delovati po usmeritvah dràvnega statisti~nega urada Federativne ljudske republike Jugoslavije. Vloga takratnega Urada je bila usklajevati delo statisti~nih slùb, ki so jih ustanovila posamezna ministrstva, ter statisti~ne naloge okrònih in okrajnih ljudskih odborov. Ena prvih nalog je bila ugotoviti stanje po vojni na razli~nih podro~jih ìvljenja. Organizirali so popise in podatke uporabili za vzpostavitev registrov – npr. podatke popisa prebivalstva za register stalnega prebivalstva v ob~inah. Ta vloga Urada je bila tako pomembna, da so ga leta 1951 preimenovali v Republiški zavod za statistiko in evidenco pri Gospodarskem svetu Vlade Republike Slovenije. Za~eli so uvajati redna statisti~na raziskovanja – letna in mese~na, njihovo število pa se je hitro ve~alo. Poskrbeli so tudi za objavljanje rezultatov. Prvi Statisti~ni letopis Ljudske republike Slovenije je bil izdan leta 1953 s podatki za obdobje od konca druge svetovne vojne do leta 1952. Opis statisti~nih letopisov je v knjigi uvr{~en v to poglavje, ~eprav izjemoma, tako kot besedilo o publicistiki in sedeù Urada na Voàrskem potu 12, govori o teh vsebinah za obdobje vseh {estdesetih let. 60 let slovenske statistike 10 60 let slovenske statistike 1944–1952 11 1944 – ROJSTVO STATISTI^NEGA URADA MED NOB 19. avgusta 1944 je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) na svoji seji sprejelo sklep, da se ustanovi Statisti~ni urad. Dejstvo, da je bil v Sloveniji ustanovljen osrednji statisti~ni urad, še preden je bil izdan Odlok o organiziranju dràvnega statisti~nega urada federativne Jugoslavije, je zgodovinsko pomembno. Dolo~eno je bilo, da Urad vodi direktor, ki ga imenuje predsedstvo SNOS-a. Naloge Urada so bile navedene v 2. ~lenu Odloka o ustanovitvi: • organiziranje in vodenje vseh podatkov, pomembnih za javno ìvljenje Slovencev, • obravnavanje podatkov po znanstvenih na~elih ter • sodelovanje z ustanovami in organi slovenske narodne oblasti glede dajanja podatkov, mnenj in nasvetov. Za svoje delo je Urad odgovarjal predsedstvu SNOS-a. Na~elnik Urada je v poro~ilu 26. novembra 1944 natan~no opredelil naloge, posebej poudaril pomembnost enotnih navodil za zbiranje in centralno obdelavo podatkov ter opozoril na probleme, ki jih ima Urad pri zbiranju podatkov, in na potrebe po strokovnih kadrih. Vira: • Mlinar, B. (ur.) (1974). Prispevek k zgodovini statistike med NOB 1941– 1945. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, str. 10-17. • Arhiv Republike Slovenije, fascikel 500: Seja predsedstva SNOS, Osnutek Odloka o ustanovitvi Urada za statistiko. Osnutek Odloka o ustanovitvi Urada za statistiko pri predsedstvu SNOS-a, sprejet na seji predsedstva Dopis Urada za statistiko SNOS z dne 26. 11. 1944. Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta 19. avgusta 1944. 60 let slovenske statistike 12 1944–1952 Delo je Urad opravljal s pomo~jo statisti~nih uradov, ki sta bila ustanovljena samo pri pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru za Primorsko (ta je bil ustanovljen novembra 1944) in za Gorenjsko. Ob koncu vojne so bili statistiki prerazporejeni na druge naloge, zato je Statisti~ni urad ostal popolnoma brez kadrov. Iz tega obdobja so ohranjeni le podatki v obliki Alojz (Lojze) Dular, direktor Statisti~nega urada 1944–1945. evidenc in dokumenti o ustanovitvi in organizaciji statisti~ne slùbe. Alojz (Lojze) Dular (*1903, 2002). V Ljubljani je leta 1926 kon~al tehniško fakulteto – rudarski oddelek, in se zaposlil v Rudniku Trbovlje. Ob za~etku druge svetovne vojne je bil direktor 14. decembra 1944, štiri mesece pozneje, je bil na Rudnika, s tega mesta so ga Nemci razrešili è leta 1941. Odšel je Visu izdan Odlok o organiziranju dràvnega v Ljubljano in od samega za~etka sodeloval v narodnoosvobodilnem statisti~nega urada federativne Jugoslavije. boju. Dodeljen je bil predsedstvu SNOS-a. Bil je na~elnik odseka za industrijo, obnovo in statistiko in ~lan znanstvenega inštituta pri predsedstvu SNOS-a, pri katerem je bil imenovan za prvega direktorja Statisti~nega urada. Po vojni je odšel v Beograd, kjer je delal na razli~nih ministrstvih do leta 1963, ko se je vrnil v Slovenijo in bil tri leta do upokojitve podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Vira: • Arhiv Slovenije, @ivljenjepis. Ljubljana, 3. 7. 1963 • Enciklopedija Slovenije. (1988). Zv. 2, Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 394 Odlo~ba o Imenovanju prvega na~elnika Statisti~nega urada pri Predsedstvu SNOS-a, ing. Lojzeta Dularja, ki je bil v Odloku o ustanovitvi Urada za statistiko pri predsedstvu SNOS-a imenovan za direktorja Urada. 60 let slovenske statistike 1944–1952 13 1945 – PONOVNO ROJSTVO STATISTI^NEGA URADA SLOVENIJE Narodna vlada Slovenije je v skladu z Odlokom vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije 16. junija 1945 ustanovila pri svojem predsedstvu Statisti~ni urad Slovenije. Naloga Statisti~nega urada Slovenije je bila, da po so bile leta 1948 urejene tudi republiške statistike. smernicah dràvnega statisti~nega urada federativne Neposredno je bila dolo~ena njihova odgovornost, Jugoslavije zbira, obdeluje in objavlja vse splošne in opredeljena pa so bila tudi razmerja med zvezno specialne statistike z obmo~ja republike Slovenije ter statistiko ter republiškimi in lokalnimi statistikami. skrbi za povezovanje vseh statistik, ki jih vodijo Silva Exel - Škerlak, direktorica Statisti~nega katerikoli organi narodne oblasti in javnih ustanov; ti urada Slovenije 1945–1948. morajo osnutke vseh popisov, ki jih nameravajo izvesti na svojem obmo~ju, Uradu predloìti v Silva Exel-Škerlak (*1906, 1987). Diplomirala je na filozofski pregled in odobritev. fakulteti v Ljubljani leta 1931. Zaposlila se je kot suplent na klasi~ni Vsa ministrstva so morala do konca junija 1945 gimnaziji, vendar je bila zaradi svoje levi~arske usmerjenosti ustanoviti lastne statisti~ne referate. Statisti~ni urad aretirana. Leta 1941 je diplomirala in naslednje leto doktorirala Slovenije pa je moral za vsak statisti~ni sektor sestaviti na pravni fakulteti. So~asno je bila zaposlena na Socialno- ekonomskem inštitutu v Ljubljani in delala v uredništvu »Tehnika statisti~no komisijo kot posvetovalni organ za in gospodarstvo«, med vojno pa je sodelovala v narodnoosvobodil-obravnavanje dolo~enih vprašanj. Z uredbo so bile 22. nem gibanju in bila leta 1944 zaprta. Po osvoboditvi je bila septembra 1945 v Sloveniji ustanovljene še direktorica Statisti~nega urada LRS do leta 1948, ko je bila samostojne statisti~ne izpostave pri okrònih in imenovana za podpredsednico planske komisije LRS. Nato je delala okrajnih ljudskih odborih kot pomo~ republiškemu v nekaterih republiških ustanovah in kot profesorica na ekonomski uradu pri organiziranju in izvajanju statisti~nih akcij fakulteti v Sarajevu in v Ljubljani, kjer je predavala predmet na terenu. notranjetrgovinska politika. Vlada Slovenije se je zavedala, da je dobra Viri: statisti~na slùba temeljni pogoj za uspešno • Biografija. S.n., s. l., str. 130-132 na~rtovanje gospodarskega razvoja republike in • Univerza v Ljubljani. (1957). Biografije in bibliografije univerzitetnih profesorjev, str. 170-171 dràve. Vzpostavila je razmeroma velik statisti~ni • Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. (1979). Tretja knjiga, 1. Del, aparat v primerjavi z drugimi dràvnimi institucijami, str. 217 ki je v ~asu gospodarske obnove pomenil precejšnjo • Enciklopedija Slovenije. (1990). Zv. 4, str. 72 • Petrin, Tea. (1987). Silva Exel-Škerlak. V: Delo, (23. 10.), str. 2 obremenitev za prora~un. Na osnovi zvezne uredbe Viri: • Mlinar, B. (ur.) (1974). Trideset let statistike v Sloveniji 1944–1974. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. • STATISTIKA: o delu Statisti~nega urada predsedstva narodne vlade Slovenije od osvoboditve. (1945). Ljubljana: Statisti~ni urad predsedstva NVS. Odlok predsedstva Slovenskega narodnega sveta o ustanovitvi in • Uredba o ustanovitvi in delu Zveznega statisti~nega urada in organizaciji Statisti~nega urada Slovenije z ìgom in podpisom predsednika statisti~nih uradov v ljudskih republikah. Uradni list FLRJ, {t. 47/1948. Josipa Vidmarja in podpisom sekretarja Franceta Bevka. 60 let slovenske statistike 14 1944–1952 TEMELJNA NA^ELA DELOVANJA TAKRATNE STATISTIKE Razumevanje temeljnih na~el statistike v zgodnjem obdobju po drugi svetovni vojni je razvidno iz poro~ila o delu Statisti~nega urada Slovenije od osvoboditve do oktobra 1945. Omenjeno poro~ilo navaja in razlaga tri temeljna na~ela, ki jih mora statistika upoštevati pri svojem delovanju: • Enotnost teorije in prakse. • Povezanost vseh organov statisti~ne slùbe. Statistika je kot praksa in kot znanost zrasla iz Vsi organi, ki izvajajo statisti~no slùbo, morajo drùbene potrebe in mora tej tudi sluìti. Vsako delati v strogem soglasju, po istih na~elih ter na statisti~no gradivo je mrtvo, ~e ne znamo iz njega osnovi istih obrazcev in istih vprašanj, ker je izluš~iti osnovnih smernic razvoja. Teorija pa je mòno le seštevanje in primerjanje istovrstnih pravilna in ìvljenjska le toliko ~asa, dokler izhaja podatkov. iz resni~nega, stalno spreminjajo~ega se ìvljenja in dokler jo ob resni~nem ìvljenju neprestano preverjamo. • Demokrati~nost zna~aja statistike. Statistika v ljudski dràvi ne sme biti laìn ni sredstvo za izkoriš~anje ljudstva. Koristi tistih, ki podatke zbirajo, morajo biti iste kot tistih, ki jih dajejo. Poro~ilo o delu Statisti~nega urada Slovenije od osvoboditve do oktobra 1945, naslovnica. Vir: • STATISTIKA: o delu Statisti~nega urada predsedstva Narodne vlade Slovenije od osvoboditve. (1945). Ljubljana: Statisti~ni urad predsedstva NVS, str 8-9. 60 let slovenske statistike 1944–1952 15 DOLO^ENE SO BILE NALOGE STATISTI^NE SLU@BE V istem poro~ilu iz leta 1945 so navedene tudi naloge, ki jih mora izvajati statisti~na slùba. Najpomembnejše naloge statisti~ne slùbe so v poro~ilu strnili takole: • Koordinacija statisti~nega dela. • Vzgoja mnoìc. Boris Debevec, direktor Statisti~nega urada Koordinacija pomeni, da mora Statisti~ni urad Slovenije 1948–1950. Statisti~ne podatke je treba na razumljiv na~in skrbeti, da nobeno zbiranje podatkov v republiki pribliàti najširšemu krogu uporabnikov in jih Boris Debevec (*1911, 1951). Po kon~anem u~iteljiš~u se je leta ne poteka po dveh ali ve~ tirih oziroma mora tako nau~iti misliti tudi v številkah. 1929 vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani in s prekinitvami delo prepre~iti. Kadar so ministrstva, okròni, diplomiral leta 1946, smer pedagogika, zgodovina filozofije z logiko okrajni ali krajevni odbori potrebovali podatke, so in psihologija. Od leta 1930 je slùboval kot u~itelj po raznih krajih jih namre~ zbirali vsak zase. Zato je vladala pri Slovenije. Junija leta 1941 so ga Nemci zaprli, vendar je pobegnil. zbiranju podatkov v republiki prava anarhija. Isti Med vojno je delal v tovarni papirja v Vev~ah in na industrijski šoli. Po osvoboditvi, maja 1945 je bil nekaj mesecev v. d. direktor popisi so se ve~krat izvajali, kar je pomenilo veliko na Statisti~nem uradu Slovenije, dokler ni bil premeš~en v Beograd izgubo ~asa, denarja in energije. kot pomo~nik direktorja Dràvnega statisti~nega urada. Leta 1947 je bil premeš~en v Ljubljano, najprej kot pomo~nik direktorja, od • Vzgoja statisti~nega kadra. julija 1948 pa kot direktor Statisti~nega urada LRS. V za~etku leta 1951 so ga zaprli z obtòbo, da je agent informbiroja, vendar V Sloveniji ni bilo statisti~ne tradicije niti ni bilo mu tega niso mogli nikoli dokazati. 18. junija 1951 je v zaporu ustrezno izšolanih ljudi, zato je bilo treba takoj tragi~no preminil. organizirati izobraèvanje statistikov. Vir: • Arhiv Slovenije, os. Dokumenti, 1951 Vir: • STATISTIKA: o delu Statisti~nega urada predsedstva Narodne vlade Slovenije od osvoboditve. (1945). Ljubljana: Statisti~ni urad predsedstva NVS. 60 let slovenske statistike 16 1944–1952 ZBIRANJE IN OBDELOVANJE PODATKOV Statistika je èlela biti è takrat ~imbolj samostojna slùba, seveda pa je morala delati v okviru predpisov, ki so veljali v takratni dràvi. Obdelava podatkov je potekala na Uradu. Sprva je bila le ro~na, postopoma pa so jo mehanizirali. Leta 1948 je Urad imel 1 sortirko, 2 ro~na in 2 avtomati~na luknja~a. Ti stroji so bili zelo enostavni, z njimi so Katja Vodopivec, v. d. direktorica sortirali listke in tako šteli obrazce: kolikor listkov je Statisti~nega urada Slovenije 1951. zletelo iz stroja, toliko je bilo znakov. Leta 1952 so vpeljali IBM-ov sistem ra~unalnikov, ki je vseboval Katja Vodopivec (*1917) Po kon~ani gimnaziji se je vpisala na pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1941 diplomirala. Po tudi verificirke in tabelirke. diplomi je absolvirala enoletni doktorski te~aj iz kazenskih in kriminoloških znanosti in bila leta 1943 promovirana za doktorico Osnova za statisti~na raziskovanja so bili statisti~ni pravnih znanosti. Doktorirala je na temo »Statisti~na metoda v obrazci in letna poro~ila, ki so jih pošiljale pristojne kriminalni etiologiji«. Vklju~ila se je v Osvobodilno fronto in bila ustanove. Posebej so skrbeli za popolnost zajetja. aktivistka do konca vojne. Po vojni je najprej delala na oddelku za Natan~no so prou~evali metode in na~ine za izvedbo statistiko pri ministrstvu za delo, leta 1949 pa se je zaposlila na popisa. Pred popisom so organizirali te~aje za Statisti~nem uradu Slovenije, kjer je ostala do leta 1954. Bila je pomo~nica direktorja, po odhodu B. Debevca pa v. d. direktorja. popisovalce, na katerih so jih seznanili z metodologijo Leta 1953 se je strokovno izpopolnjevala v Veliki Britaniji na in z navodili. podro~ju socialnoskrbstvene analize in statistike. Leta 1954 je bila IBM-ov ra~unalnik, izposojen za potrebe obdelav popisa kmetijstva. imenovana za prvega znanstvenega sodelavca v takrat usta- Na~rta statisti~nih raziskovanj še niso imeli, novljenem Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti; od leta raziskovanja so potekala sproti, po potrebi. Prou~evali 1961 do 1972 pa je bila direktorica inštituta. Od leta 1971 je bila so tujo statisti~no literaturo, se u~ili in na tak na~in zaposlena na pravni fakulteti v Ljubljani kot redna profesorica za uvajali nova raziskovanja. Vsak oddelek je zase kriminologijo in dolgoletna predstojnica katedre za kazenskopravne znanosti. Predavala je na mnogih univerzah (Dunaju, Gradcu, organiziral raziskovanja, seveda z direktorjevo Zagrebu). Od upokojitve ìvi v Ljubljani. pomo~jo. Strokovne prispevke so pisali šefi oddelkov, saj so bili najbolj seznanjeni s problematiko in Viri: potrebami. • Enciklopedija Slovenije. (2000). Zv. 14, str. 298. • Bavcon, L. (1987). Zbornik znanstvenih razprav. Letn. 47, str. 1-16. • Kuhar de Domizio, A. (2004). Pogovor z gospo dr. Katjo Vodopivec, (neobjavljeno gradivo). Vira: • Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. • Kuhar de Domizio, A. (2004). Pogovor z dr. Katjo Vodopivec, (neobjavljeno delo). 60 let slovenske statistike 1944–1952 17 POVOJNI POPISI V prvih povojnih letih je bila ena osnovnih nalog statistike ugotovitev zate~enega stanja na vseh podro~jih ìvljenja. To nalogo je izpolnjevala s popisi, med katerimi so bili najpomembnejši popisi ozemlja, prebivalstva, kmetijstva in stanovanj. Prvi povojni popis na podro~ju upravne in Za~etne pomanjkljivosti so bile glavni razlog za demografske statistike je bil popis krajev in naselij, saj odlo~itev, da so bili tudi podatki, zbrani s popisom je bila v tem obdobju temeljna naloga ugotoviti število prebivalstva leta 1961, uporabljeni za namene registra prebivalstva in stavb na ozemlju (nekdanje) Dravske stalnega prebivalstva – tokrat za njegovo obnovo. banovine in Slovenskega primorja po naseljih v okviru krajevnih odborov. Ker pa se je med S popisom prebivalstva leta 1961 so bili zbrani tudi izvajanjem popisa spremenila upravna razdelitev, podatki o stanovanjih v ve~jih mestih. Leto pred tem namen popisa ni bil v celoti doseèn. je bil izveden popis kmetijstva. Uspešnejši je bil popis prebivalstva leta 1948, s katerim so bili zbrani osnovni podatki o prebivalstvu po okrajih, naseljih in zaselkih. Prvi popis prebivalstva, izpeljan v skladu s priporo~ili OZN-a, je bil opravljen leta 1953. Statistiki so è od druge svetovne vojne dalje popise prebivalstva povezovali z registri. Ob popisu prebivalstva leta 1953 je bil priloèn obrazec »Prijava za register prebivalstva«. Podatki s tega obrazca so bili potrebni za vzpostavitev kartotek stalnega prebivalstva po ob~inah, ki naj bi sluìle tudi za druge administrativne potrebe republike. Viri: • STATISTIKA: o delu Statisti~nega urada predsedstva Narodne vlade Slovenije od osvoboditve. (1945). Ljubljana: Statisti~ni urad predsedstva NVS, str. 10. • Šircelj, M. (1995). Popis prebivalstva. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 9, str. 142–142. • Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974. V vseh popisih prebivalstva je bilo poskrbljeno za seznanitev javnosti prek medijev in s plakati na javnih mestih. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. Na sliki so dvojezi~ni plakati z Obale iz ~asa Popisa prebivalstva leta 1961. 60 let slovenske statistike 18 1944–1952 UVAJANJE STATISTI^NIH RAZISKOVANJ Statisti~ni urad Slovenije si je v prvih letih po vojni prizadeval, da bi zagotovil osnovne statisti~ne podatke o stanjih in gibanjih na razli~nih podro~jih. Uvajati je za~el letne in redne mese~ne slùbe (danes so to statisti~na raziskovanja), s katerimi naj bi zagotovili podatke za pripravo mese~nih in letnih pregledov o gospodarskem in socialnem poloàju Slovenije. ^eprav Urad še ni imel jasnih in na~rtovanih Censka slùba Urada je izra~unavala mese~ne Izveden je bil popis zavarovalnih ustanov in vsebin raziskovanj niti dolo~ene periodike zbiranja indekse ìvljenjskih stroškov na osnovi podatkov o zavarovalnih fondov, izredni popis obnove kreditnih podatkov, se je število statisti~nih raziskovanj iz leta v gibanju normiranih cen in cen v prosti prodaji. ustanov, ki so delovale pred okupacijo in med njo na leto ve~alo. Tu navajamo le najpomembnejša po Slovenskem. posameznih podro~jih raziskovanj. Na podro~ju izobraèvanja je bil izveden popis osnovnih, srednjih in strokovnih šol. Na podro~ju statistike prebivalstva je bilo uvedeno raziskovanje za spremljanje statistike naravnega gibanja prebivalstva. Na podro~ju industrijske dejavnosti je bil izveden za~asni industrijski popis, ki je zajel vsa industrijska in druga podjetja, ki so redno poslovala in so zaposlovala najmanj 5 oseb. Popisane so bile tudi elektri~ne centrale z jakostjo nad 10 kW. Izveden je bi poseben popis gradbenih podjetij. Uvedena je bila redna mese~na slùba o industriji, in sicer o porabi surovin in goriv in proizvodnja le-teh. Na podro~ju kmetijstva je bila uvedena redna mese~na kmetijska obveš~evalna slùba. Ocenjeni so bili pridelek kmetijske letine, velikost in sestava gozdov. Izveden je bil popis zadrug in popis zemljiš~. Uvedeno je bilo tudi raziskovanje o zakolu ìvine. Vira: • Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji 1944–1974. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, str. 46–50. • STATISTIKA: o delu Statisti~nega urada predsedstva Narodne vlade Slovenije od osvoboditve. (1945). Ljubljana: Statisti~ni urad predsedstva NVS, str. 11–13. Primer tabelari~nega in grafi~nega prikazovanja statisti~nih podatkov v Statisti~nem letopisu LR Slovenije 1953. 60 let slovenske statistike 1944–1952 19 PUBLICISTIKA Statisti~no publiciranje je vedno sledilo razvoju statisti~ne dejavnosti in potrebam obveš~anja oziroma oskrbovanja javnosti s statisti~nimi podatki in informacijami na na~in, ki ga je nekdaj omogo~ala mehanografska tehnika, danes pa sodobna informacijska tehnologija. V za~etnem obdobju je statistika oskrbovala Ukinjeno je bilo objavljanje komentarjev k predvsem dràvne organe s potrebnimi podatki – podatkom, ker komentarji in analize niso bili ve~inoma zaupnega pomena –, zato so za javnost dovoljeni v uradnih objavah, ampak le v »neuradnih« objavljali predvsem krajše informacije. Publikacije so publikacijah. Slovenska statistika je zato takrat (1955) izhajale ob~asno in so bile prilagojene takratnim za~ela izdajati revijo Prikazi in študije, v kateri so potrebam po osnovnih statisti~nih podatkih. Po letu objavljali kakovostne komentarje in analize. 1951 se je zaradi potreb po odprtih in javnih informacijah statisti~na publicisti~na dejavnost V šestdesetih letih je bilo sprejeto pravilo, da je izredno razvila. Izhajati so za~ele številne serijske treba o izsledkih vseh statisti~nih raziskovanj publikacije, ki jih pod spremenjenimi naslovi obveš~ati javnost z objavo podatkov in obveznim izdajamo še danes (npr. Mese~ni statisti~ni pregled, strokovnim komentarjem k podatkom v tiskani obliki. Nekateri pomembnejši podatki o Republiki Sloveniji, Zato se je pove~alo izdajanje statisti~nih publikacij, Metodološko gradivo, Rezultati raziskovanj, izboljšala pa se je tudi kakovost objavljenih Statisti~ni letopis …). prispevkov. Izvedena je bila revizija publicisti~nega sistema, katere posledica je bila vsebinska izboljšava Leta 1955 je Zvezni zavod za statistiko izdal na~ela serijskih publikacij. Za~eli so objavljati konjukturne za objavljanje uradnih statisti~nih podatkov in podatke s komentarji. Izdelan je bil tudi program urejanje statisti~nih publikacij in prevzel nadzor nad statisti~nega objavljanja. objavljanjem podatkov, tako da so mu morali Kolà starih publikacij. republiški statisti~ni uradi pred objavo predloìti na~rt vsake publikacije. Na tak na~in sta bili doseèni usklajenost (enotnost) publikacij in primerljivost podatkov po republikah. Za slovensko statistiko je to pomenilo prenehanje izdajanja Statisti~nega letopisa, V osemdesetih letih so bile izdane številne ker so bili podatki objavljeni v Statisti~nem monografije, v katerih so objavljeni izsledki in analize godi{njaku Jugoslavije in slab{o kakovost publikacij. posameznih ali ve~ statisti~nih raziskovanj. Vira: • Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji 1944–1974. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. • Bibliografija Zavoda SR Slovenije za statistiko od 1945 do 30. 6.1990. (1990). V: Statisti~ni letopis Republike Slovenije Ljubljana: Zavod republike Slovenije za statistiko, letnik 29, poglavje 38. 60 let slovenske statistike 20 1944–1952 Strokovna statisti~na posvetovanja Statisti~ni Uporaba novih tehnologij je zahtevala nov na~in dnevi so se za~ela leta 1987, vklju~no z obsènim objavljanja statisti~nih podatkov. V letu 2003 je zbornikom. Statisti~ni urad prenovil svoje spletne strani in tako omogo~il uporabnikom hiter dostop do statisti~nih Po osamosvojitvi je Statisti~ni urad namenil informacij in podatkov. Vse izdane publikacije so zdaj posebno skrb metodološkemu posodabljanju na voljo tudi v elektronski obliki. statisti~nih raziskovanj, statisti~nemu izrazju in (www.stat.si/publikacije) uporabi mednarodnih statisti~nih standardov (klasifikacij, nomenklatur) ter temu prilagodil tudi vsebino svojih publikacij. Ve~ina publikacij je dvojezi~na (slovensko-angleška) in dostopna tudi mednarodni javnosti; metodologije in podatki v njih pa so tako širše uporabni. www.stat.si/publikacije Zavod SRS za statistiko je v letu 1980 pripravil ve~jezi~no publikacijo na 36 straneh (slovensko 2000 izvodov, angle{ko 10.000 izvodov za potrebe zasedanja UNESCA v Beogradu in po 2000 v francoskem, srbohrva{kem, italijanskem, ruskem in {panskem jeziku). Ambiciozen projekt je finan~no podprla slovenska vlada (Republi{ki komite za informiranje). 60 let slovenske statistike 1944–1952 21 STATISTI^NI LETOPIS Statisti~ni letopis je osrednja, najbogatejša in najobsènejša publikacija Statisti~nega urada. Prvi~ je bil izdan leta 1953, drugi~ leta 1955, nato do leta 1964 ni izhajal. Od takrat dalje pa izhaja redno letno, v dvojezi~ni obliki od leta 1994. Od leta 1995 je celotna vsebina objavljena tudi v elektronski obliki na spletni strani Statisti~nega urada RS . V prvem statisti~nem letopisu, izdanem leta 1953, so Skozi vse izdaje letopisa tako opazujemo, kako se bili za ozemlje Slovenije prvi~ v eni publikaciji zbrani je spreminjala prostorska razdelitev Slovenije, kako so osnovni statisti~ni podatki za leta po drugi svetovni se spreminjali politi~ni sistemi, statisti~na vojni in podrobnejši za leto 1952. V prvem delu so bili metodologija in statisti~no izrazje, merjenja pojavov, prikazani podatki na ravni republike, in kjer je bilo uporabe statisti~nih metod prou~evanja in mogo~e, tudi po okrajih, mestih in ob~inah. izkazovanja podatkov. Vsebinsko so bili razvrš~eni v 20 poglavij in so omogo~ali celovit vpogled v drùbenogospodarsko ìvljenje. V drugem delu letopisa je bil primerjalni pregled po republikah FLRJ, na koncu pa so bili po poglavjih dodani pojasnila o virih podatkov, na~inu zbiranja ter uporabljene statisti~ne definicije in ocena kakovosti podatkov; podobno so bile opredeljene tudi V vseh obdobjih so mediji ob izidu letopisa obveš~ali javnost. naslednje izdaje letopisov. Namen publikacije je uporabniku ponuditi ~im celovitejše informacije o Sloveniji, o Letopisi so nekakšna statisti~na osebna izkaznica, drùbenogospodarskih gibanjih in dogajanjih v v njih sledimo naporom statistike v vseh obdobjih, da dràvi (njenem demografskem, socialnem, ~imbolj strokovno sledi pojavom in jih meri. gospodarskem razvoju) in tudi Slovenijo umestiti v Prikazovanje primerljivih podatkov za daljša ~asovna širši prostor – prvotno s primerjavo z drugimi obdobja je zaradi hitrih sprememb v drùbi in republikami nekdanje Jugoslavije, po letu 1991 pa s gospodarstvu ter uvajanja novih standardov zelo primerjavo z drugimi dràvami sveta. Prav zato so v tèko. Prera~unavanja podatkov za daljše ~asovne statisti~nih letopisih objavljeni podatki vseh vrste mnogokrat sploh niso mòna, zato je prekinitev statisti~nih raziskovanj, ki jih izvaja dràvna statistika objave serij podatkov pogosta v vseh izdajah. v posameznih letih oz. obdobjih, in tudi podatki drugih institucij, s katerimi se dopolnjujejo. Izredno pomembna so objavljena metodološka pojasnila, ki prispevajo k preglednosti statistike in uporabniku pomagajo ovrednotiti podatke. Vir: • Statisti~ni letopis LR Slovenije. (1953). Ljubljana: Zavod za statistiko in Z objavo podatkov na spletu leta 1995 je publikacija evidenco LR Slovenije. Skozi zgodovino se je spreminjala tudi zunanja podoba statisti~nih letopisov. postala dostopnej{a uporabnikom. 60 let slovenske statistike 22 1944–1952 VO@ARSKI POT 12 Sedè Statisti~nega urada je na Voàrskem potu 12, kamor se je vselil pred letom 1951, najprej v najstarejši del iz 18. stoletja. Današnjo podobo je kompleks dobil ob prezidavah v šestdesetih letih. ^eprav poslovanje na dveh lokacijah ni najbolj racionalno, so statistiki od leta 1978 razdeljeni med Prulami in Parmovo 33 za Beìgradom. Kmalu pa bo veliko bolje, saj se kon~no obeta preselitev na novo skupno lokacijo za Beìgradom. Zaradi potreb popisa prebivalstva so v letu 1961 poleg glavne stavbe na Voàrskem potu 12 za~eli uporabljati tudi prostore v vili na Karlovški 3. Pozneje sta se tja preselila tudi Register teritorialnih enot in Register organizacij in skupnosti. Vila je bila del statistike vse do leta 1995. Nekaj ~asa je imela statistika tudi prostore v Savskem naselju, Vodmatu, na Taboru in v Krièvniški ulici nad gostilno Vitez. Stavba statistikov na Prulah, Voàrski pot 12. Prvotno je Statisti~ni urad uporabljal enonadstropno stavbo, zgrajeno leta 1778, z vhodom iz Hrenove ulice, z lepo izdelano fasado in vrati iz masivnega lesa. V šestdesetih letih so ob Voàrskem potu dogradili ve~jo trinadstropno stavbo in jo povezali z obstoje~o, leta 1975 pa je Statisti~ni urad pridobil dodatne poslovne prostore v dveh manjših prizidkih, sezidanih na dvoriš~ni strani. Voàrski pot 12 je tudi sedè Statisti~nega društva Slovenije Vhod na Hrenovi ulici v prvotno stavbo iz 18. stoletja. in Slovenskega društva INFORMATIKA. 60 let slovenske statistike 1944–1952 23 Tudi arhiv je bil na razli~nih lokacijah. Gradivo popisov prebivalstva 1971 in 1981 je Statisti~ni urad hranil na gradu Lisi~je (1971–1992), za del ostalega arhivskega gradiva pa je imel v najemu prostore na Ilirski (1977–1992) in ^rtomirovi (1976–1991) v Ljubljani. Leta 1978 je Statisti~ni urad zaradi prostorske stiske za~el uporabljati še prostore v objektih na Parmovi 33, ki jih uporablja še danes. S pridobivanjem dodatnih poslovnih in arhivskih prostorov na tej lokaciji je postopno opuš~al najete prostore na drugih lokacijah v Ljubljani. Prostori Statisti~nega urada pa so še vedno na Secesijska vila nad predorom pod Ljubljanskim gradom, Karlovška 3, kjer so dveh lokacijah, kar oteùje poslovanje. Poleg tega se stiskali popisovalci v ~asu popisa prebivalstva v letu 1961, pozneje pa sta prostori na Parmovi 33 niti niso ustrezni. tu delovala RTE in ROS. Zato je v letu 2007 predvidena preselitev celotnega Statisti~nega urada v novo poslovno stavbo Statistiki si z drugimi dràvnimi organi delijo prostore v stavbi na Parmovi 33. Beìgrajski dvor, ki jo bo uporabljal skupaj z drugimi organi dràvne uprave. Sklep o tem je Vlada Republike Slovenije sprejela 23. aprila 2002. Vlada Republike Slovenije je 23. aprila 2002 sprejela sklep o za~etku izvajanja investicijskega projekta za izgradnjo poslovnega kompleksa v Beìgrajskem dvoru, kjer bodo v novi poslovni stavbi prostori za potrebe dràvne uprave, Pogled z naših oken ponuja tudi vabljivo panoramo streh na @abjeku. med drugim tudi novi prostori Statisti~nega urada Republike Slovenije, ki naj bi bili predvidoma vseljivi v letu 2007. 60 let slovenske statistike 24 60 let slovenske statistike 25 ZA^ETKI SAMOSTOJNOSTI REPUBLI{KE STATISTIKE 1953-1974 Po drugi svetovni vojni se je statistika razvijala kot strokovno-upravna slùba, ki je delovala na podlagi zvezne zakonodaje. Z reorganizacijo dràvne uprave leta 1953 pa se je za~ela uresni~evati tènja po samostojnosti statisti~ne slùbe tako po strokovni plati v okviru uprave kot tudi organizacijsko v smislu pridobivanja ve~je samostojnosti republi{ke statistike. K temu so pripomogle ustavne spremembe leta 1974, ki so dale statistiki kot dejavnosti posebnega drùbenega pomena ve~ji pomen. V sistemu informiranja tega ~asa je dobila statistika kot stroka ve~jo vlogo, ~esar so se statistiki dobro zavedali. Zato so postali {e pomembnej{i izobraèvanje in strokovno usposabljanje ter organizacija statisti~ne slùbe na organizacijski in operativni ravni. Ukinitev okrajnih zavodov za statistiko sredi {estdesetih let je prinesla pove~an obseg dela, zato so bili poskusi racionalizacij proti koncu tega obdobja nujni. Re{itev so iskali v ve~ji uporabi mehanografske tehnike, na za~etku sedemdesetih let pa v uvajanju novih tehnologij. Te so vzpodbudile razmi{ljanja o uvedbi centralnih registrov in banke statisti~nih podatkov ter omogo~ile dejanski za~etek njihovega razvoja. Po tridesetih letih statistike v Sloveniji so to prelomnico {e posebej proslavili in jo zaklju~ili s prireditvijo, na kateri so iz~rpno predstavili dotedanji razvoj stroke in organizacije statisti~ne slùbe v Sloveniji. V tem obdobju je Zavod trikrat spremenil ime. Leta 1953 se je preimenoval v Zavod za statistiko in evidence LR Slovenije. Z Zakonom o upravnih organih v LR Sloveniji se je leta 1956 preimenoval v Zavod LR Slovenije za statistiko, nato pa v skladu z Ustavo iz leta 1974 v Zavod Socialisti~ne republike Slovenije za statistiko, kar je ostal do leta 1991. 60 let slovenske statistike 26 60 let slovenske statistike 1953–1974 27 1953 – REORGANIZACIJA DR@AVNE UPRAVE Z reorganizacijo dràvne uprave leta 1953 je republi{ki statisti~ni zavod prvi~ po vojni za~el delovati kot samostojni republi{ki organ, saj je dotlej organizacijo in poslovanje statisti~nih organov pravno urejala zvezna zakonodaja. Še pomembnej{i pa je bil zakon iz leta 1956, s katerim so bile decentralizirane zvezne pristojnosti. Vojan Konvalinka, direktor Zavoda 1951–1954. Vojan Konvalinka (*1919, 1999). Diplomiral je na pravni fakulteti Vedno jasneje je bilo, da obstoje~i centralizirani obdelana (na primer stanovanjska statistika, statistika leta 1941, leta 1950 pa {e na ekonomski fakulteti. V letih 1942–43 je statisti~ni sistem ne more pokriti vseh potreb po obrti, financ in investicij). bil v internaciji v Gonarsu. Po vojni je bil od 1951–1954 direktor podatkih, saj je premalo upo{teval posebnosti Statisti~nega urada LRS oziroma Zavoda LR Slovenije za statistiko, gospodarskih in drùbenih struktur Slovenije, ne pozneje pa je delal v Zveznem zavodu za statistiko. Od leta 1957 do glede na to, da je republi{ka statistika izvajala 1961 je bil svetovalec v etiopskem vladnem planskem uradu v Adis Abebi, od leta 1961 do 1971 pa pomo~nik direktorja Slùbe drùbenega dopolnilne ali posebne statisti~ne akcije. Tako se je v knjigovodstva Jugoslavije. Bil je tudi namestnik direktorja Zveznega skladu z odlokom, objavljenim v Uradnem listu LRS, zavoda za statistiko in svetovalec v Izvr{nem svetu Skup{~ine SRS. {t. 38/1953, preimenovala v Zavod za statistiko in Deloval je na podro~ju gospodarskih statistik, posebej bilan~nih. evidenco LR Slovenije. Vira: Z decentralizacijo pristojnosti zvezne dràve na • Enciklopedija Slovenije. (1991). Zv. 5, str. 254 • Arhiv Slovenije. Eviden~ni list republi{ko raven se je krepila samostojnost Zavoda. Tako se je v skladu z Zakonom o upravnih organih v LR Sloveniji preimenoval v Zavod LR Slovenije za statistiko – upravni organ, pristojen za izvajanje statisti~ne slùbe. Organiziral ali opravil naj bi zbiranje in obdelavo podatkov, ki imajo pomen za federacijo in republiko, ter strokovno usklajeval statisti~no slùbo v republiki, okrajih in ob~inah. Vendar se obstoje~e stanje bistveno ni spremenilo. Primanjkovali so ustrezni podatki za potrebe lokalnih organov in podjetij, vpra{anje vklju~evanja v enoten Rajko Kiauta, direktor Zavoda 1954–1967. sistem statistik drugih organov in institucij ni bilo Rajko Kiauta (*1900, 1993). Gimnazijo je kon~al v Ljubljani, diplomiral pa je v Zagrebu na prirodno matemati~ni fakulteti. Leta re{eno, ponovno se je za~elo izvajanje “resornih” 1922 je diplomiral in leta 1923 pridobil naziv profesorja. Slùboval je popisov ali statisti~nih raziskovanj, zlasti na na gimnaziji v Mariboru, v Lesni industriji Maribor in pri zavaro-podro~jih, ki so bila v obstoje~em sistemu premalo valnici Slavija. Med vojno je bil aktiven v narodnoosvobodilnem boju. Od leta 1943 do konca vojne je bil v konfinaciji. Po vojni je bil zaposlen v raznih dràvnih slùbah. S Planske komisije LRS je pri{el na Zavod LR Slovenije za statistiko, na katerem je bil od leta 1951 najprej svetnik, Viri: nato pa od leta 1954 do upokojitve 1967 direktor. • Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. Vira: • Odlok o organih in zavodih republi{ke uprave, Uradni list LRS, {t. 38/1953. Zakon o upravnih organih LR Slovenije je leta 1956 dolo~il • Arhiv Slovenije. AS 35 Republi{ka uprava za kadre 1960-1991 • Zakon o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Zavod LR Slovenije za statistiko kot upravni organ, pristojen za izvajanje • Tr{inar, I. 1997. Kronika Statisti~nega dru{tva Slovenije : 1977-LRS, {t. 45/1956. statisti~ne slùbe. 1997. Ljubljana, Statisti~no dru{tvo Slovenije 60 let slovenske statistike 28 1953–1974 NOTRANJA ORGANIZACIJA DELA Zavod SR Slovenije za statistiko je deloval v glavnem v skladu z zveznimi predpisi, ~eprav mu je od leta 1956 republi{ka zakonodaja dovoljevala ve~jo samostojnost. Prav tako se je vse do leta 1965 ravnal pretèno po organizacijskih oblikah Zveznega zavoda za statistiko. V obdobju do leta 1956 je potekalo prevzemanje V letu 1956 so ustanovili samostojni referat za resornih in oblikovanje predmetnih statistik. vsebinsko redakcijo publikacij. Metodolo{ko delo, prej Organizacija zavoda se je izpopolnjevala in organizirano v posebnem oddelku za statisti~no spreminjala vzporedno z razvojem statisti~nega metodologijo, je postalo funkcionalno opravilo vodij sistema in nalog. Iz tega zgodnej{ega obdobja naj kot organizacijskih enot za predmetne statistike. Po letu primer omenimo, da so bile vse splo{ne zadeve do 1965 je bila organizirana posebna slùba za kadrovske leta 1958 koncentrirane v tajni{tvu zavoda, nato pa je zadeve, prav tako tudi slùba za organizacijo in bil ustanovljen splo{ni oddelek. Obdelava planiranje dela. statisti~nega gradiva in objavljanje rezultatov sta bila na primer do leta 1954 organizirana kot oddelek za mehansko obdelavo gradiva, ki se je pozneje preoblikoval v poseben oddelek za strojno obdelavo, obenem pa se je razvil samostojni odsek za publikacije, tiskarno in grafiko. Erika Golja med delom na »sortirki« aprila 1961. To je bil eden najnujnej{ih strojev za se{tevanje in razvr{~anje podatkov. Vir: • Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974. Delavci so se ob razli~nih prilònostih zbirali v sindikalni dvorani (dana{nji Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. seminarski sobi), na primer ob direktorjevem nagovoru. 60 let slovenske statistike 1953–1974 29 1959 – KORENINE STATISTI^NEGA SVETA Posebna uredba o organizaciji in delu Zavoda iz leta 1959 je prvi~ pravno uredila notranjo organizacijo in pristojnosti Zavoda. Za koordinacijo statisti~ne slùbe ter za uskladitev vsebine statisti~nih raziskovanj, obdelave in objavljanja podatkov pa je bil s posebno uredbo ustanovljen Strokovni svet za statistiko. Strokovni svet za statistiko je daljni predhodnik Njihovo sodelovanje z republi{kim zavodom je dana{njega Statisti~nega sveta RS, ki je bil ustanovljen bilo urejeno samo glede skupnega izvajanja zveznih leta 1981 na pobudo takratnega direktorja, pravno in republi{kih raziskovanj. Vendar pa so bili podlago pa je dobil z Zakonom o dràvni statistiki RS preskrbljeni s podatki, ~eprav posredno: iz zveznih in leta 1995. republi{kih statisti~nih raziskav so prejemali po en izvod poro~ila poro~evalskih enot za vsa Strokovni svet je za~el sistemati~ni pregled raziskovanja, ki so jih zanimala. ustreznosti obstoje~ih statisti~nih raziskovanj. Ob {tudiju zahtev posameznih resorjev je ugotovil, da so najbolj pere~a podro~ja statistika cen, ìvljenjskega standarda, zalog, statistika gradbeni{tva in stanovanj. Izvr{nemu svetu SRS je predlagal re{itve, s katerimi bi zavrli ve~kratno zbiranje podatkov in odpravili nepotrebno obremenjevanje poro~evalskih enot. Ve~jo vlogo je namenil republi{kemu Zavodu, ki naj bi dal soglasje k vsakemu zbiranju statisti~nih podatkov. Strokovni svet je predlagal Izvr{nemu svetu SR Slovenije ustrezne ukrepe v zvezi z organiziranjem zbiranja podatkov na raznih ravneh v republiki. Poznal je tudi problematiko sodelovanja z ob~inskimi statistiki, saj kljub uredbi iz leta 1948 razmerja niso bila dovolj jasna. Ob~inski centri, ki so tudi zbirali podatke oziroma vodili razne evidence, niso bili vklju~eni v sistem dràvne statistike, saj so delovali predvsem za potrebe ob~in. Vira: • Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. • Uredba o ustanovitvi, delovnem podro~ju in delu Strokovnega sveta za statistiko. Uradni list LRS, {t. 21/1959. 4. ~len Uredbe dolo~a imenovanje in sestavo Strokovnega sveta za statistiko. 60 let slovenske statistike 30 1953–1974 STATISTI^NI KADRI Po drugi svetovni vojni je imela Slovenija veliko prednost v tedanji dràvi – imela je nekaj vrhunskih strokovnjakov s podro~ja statistike. Vendar pa operativnega statisti~nega kadra v Sloveniji skoraj ni bilo, tako da je Zavod za~el delati z osebjem s srednjo in nìjo stopnjo izobrazbe. Ostali so izku{nje pridobivali ob opravljanju teko~ih nalog, vendar so imeli premalo prakti~nih osnov za izvajanje potrebnih raziskav. Sprva je bila delitev dela med republi{kim in Do leta 1966 se je zelo pove~alo {tevilo zaposlenih lokalnimi uradi izvedena tako, da so lokalni organi z visoko in vi{jo izobrazbo – delè teh v strukturi opravljali terenska dela in izdelovali zbirne preglede zaposlenih je bil 19 % (13 % z visoko in 6 % z vi{jo za svoja obmo~ja, v Ljubljani pa so jih zdruèvali v izobrazbo). Ta je do leta 1972 narasel na 38 % (26 % z republi{ke zbirnike. V za~etku je bilo terenskega visoko in 12 % z vi{jo izobrazbo). So~asno pa so osebja ve~ kot republi{kega; {e leta 1956 je polovica zabeleìli tudi upadanje zaposlenega osebja z nìjo vseh zaposlenih v statistiki delala v lokalnih organih. izobrazbo: s srednjo izobrazbo z 39 % na 31 %, z manj Mnoì~nost statisti~nega dela in pove~anje {tevila kot srednjo pa z 32 % na 22 %. raziskav pa sta zahtevala {irjenje zaposlovanja – od 180 v letu 1949 se je {tevilo zaposlenih do leta 1956 Dana{nja situacija je bistveno druga~na. Po stanju pove~alo na 396. Leta 1950 je Urad zaposloval le 4 na dan 30. 6. 2004 ima od 392 zaposlenih kar 54 % sodelavce s fakultetno izobrazbo, manjkali so univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, od teh strokovnjaki za metodologijo, analitiko in teorijo. imajo 4 strokovnjaki doktorat, 18 pa jih ima Najintenzivnej{e podro~je dela so imeli delavci s Albina, Eva, Anita, Petra, Rosana, Erika in druge delavke iz magisterij. 14 % jih ima vi{jo izobrazbo. srednjo izobrazbo, strokovni izpiti pa so bili è Mehanografskega centra marca 1961. obvezni. Novi Zakon o javnih uslùbencih iz leta 2002 razlikuje uradnike in strokovno-tehni~ne delavce. Na osnovi tega zakona je bila aprila 2004 sprejeta nova sistemizacija delovnih mest na Statisti~nem uradu: od 392 javnih uslùbencev je 193 uradnikov in 199 strokovno-tehni~nih delavcev. Povpre~na starost zaposlenih je 43 let, 10 % je mlaj{ih od 30 let. Ve~ina zaposlenih je ènsk – 68 %. Vir: • Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. Podelitev priznanj in pohval za zaslùno delo okoli 1972. 60 let slovenske statistike 1953–1974 31 STROKOVNO USPOSABLJANJE Statisti~no osebje se je v za~etku usposabljalo na te~ajih, seminarjih in na delovnem mestu – ob opravljanju konkretnih nalog. Zaradi vse ve~jih potreb po strokovnih znanjih in zaposlovanju visoko kvalificiranih kadrov je bil na pobudo Zavoda pri Vi{ji upravni {oli v Ljubljani v {olskem letu 1964/1965 ustanovljen statisti~ni oddelek za slu{atelje, ki so èleli delati v statisti~no-analiti~ni slùbi. Ta se je v {olskem letu 1971/1972 preimenoval v Franta Komel, direktor Zavoda 1967–1981. Oddelek za statistiko in avtomatsko obdelavo podatkov. Franta Komel (*1924). Gimnazijo je za~el obiskovati na Ptuju, zaradi vojne pa jo je nadaljeval v Ljubljani in kon~al leta 1945 v V letu 1968 je bil na Zavodu izdelan in sprejet Zagrebu. Leta 1954 je kon~al Vi{jo vojno akademijo v Beogradu. perspektivni program izobraèvanja. Organizirali so Med vojno je bil v partizanih. V letih 1945–1964 je slùboval kot polkovnik v JLA, takrat se je ukvarjal tudi s statistiko. 1967–1981 razli~ne oblike dopolnilnega izobraèvanja na je bil direktor Zavoda SRS za statistiko, nato pa do leta 1985 podro~ju strokovnih znanj in znanja tujih jezikov, direktor Zveznega zavoda za statistiko. Kot direktor in statistik je omogo~ili pa tudi mednarodno izmenjavo in pomembno vplival na posodabljanje vseh vidikov statisti~nega specializacije doma in v tujini. V okviru tehni~ne sistema s pomo~jo informacijske tehnologije, skrbel za izobraèvanje pomo~i OECD-ja so pri{li tuji strokovnjaki v kadrov doma in v tujini, uvajal nove metode zbiranja, obdelave in Slovenijo, 25 delavcev pa se je v Nem~iji izkazovanja statisti~nih podatkov, zasnoval teorijo registrov po izpopolnjevalo na podro~ju statistike in nordijskih vzorih ter vizionarsko postavil temelje racionalizacijam, ki jih omogo~a uporaba podatkov ve~namensko organiziranih programiranja. V letih 1973/1974 je ob delu {tudiralo administrativnih evidenc. okoli 15 % zaposlenih. Vir: • Enciklopedija Slovenije.(1991). Zv. 5, str. 210 Knjiga Statisti~ne metode za ekonomiste, avtorja Marjana Blejca, je bila v ~asu nastanka in je še danes pomembna strokovna literatura, iz katere ~rpajo znanje delavci Urada. S strokovnim usposabljanjem statistikov in konkretnim sodelovanjem pri delu Urada je Marjan Blejec prispeval k razvoju slovenske statistike. Vir: • Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. 60 let slovenske statistike 32 1953–1974 STATISTIKA POSTAJA DEL DRU@BENEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Od leta 1966 je potekal proces reorganizacije statistike, vse dokler ji ni bila po ustavnih amandmajih iz leta 1971 in z Ustavo iz leta 1974 priznana njena vloga v drùbenem sistemu informiranja. Zvezni Temejni zakon o statistiki iz leta 1966 je mo~neje Ustava iz leta 1974 je statistiko razglasila za poudaril metodolo{ko in strokovno enotnost statistike, dejavnost posebnega drùbenega pomena in del organizacija v republikah pa je bila prepu{~ena drùbenega sistema informiranja, ki naj bi zagotavljal republi{ki zakonodaji. Republi{ki zakon za podro~je usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelavo in statistike pa je bil zaradi obsènega usklajevanja z objavljanje vseh informacij, zlasti pa numeri~nih, ki drugimi podro~ji in pogostimi spremembami v so potrebne za planiranje in drugo usmerjanje organizaciji in upravi sprejet {ele leta 1988. drùbenega razvoja, ter potrebno dostopnost podatkov naj{ir{i javnosti. Potreba po reorganizaciji statisti~nih raziskovanj v republiki je postajala vedno bolj pere~a in nujna. Zahtevali so jo tudi ustavni amandmaji iz leta 1971, s katerimi je republika dobila ustavno pravico, da pravno ureja in organizira statisti~no slùbo na svojem obmo~ju, upo{tevajo~ potrebe po enotnem Na proslavi ob 30-letnici statistike je bila v Festivalni dvorani v Ljubljani statisti~nem sistemu za celotno Jugoslavijo. pripravljena tudi razstava s prikazom nekaterih statisti~nih kazalnikov za leto 1973. Na sliki je Vlado Mahor~i~, ki je kot statistik deloval è med NOB, po vojni pa je vodil statisti~ne naloge na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, na Planski komisiji in na Zavodu za statistiko do upokojitve leta 1970. Viri: • Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. • Temeljni zakon o statistiki, Uradni list SFRJ, {t. 21/1966. • Zakon o statisti~nih raziskovanjih, pomembnih za republiko, Uradni list RS, {t. 11/1988. • Spomen-knjiga Tridesetogodi{njica statistike u SFR Jugoslaviji. (1975). V Festivalni dvorani so ob 30-letnici pripravili razstavo z grafi~nim prikazom Beograd: Zvezni zavod za statistiko, str. 87–94. aktualnih statisti~nih podatkov. 60 let slovenske statistike 1953–1974 33 REORGANIZACIJE NA PRELOMU SEDEMDESETIH LET Po letu 1964 je za~el Zavod neposredno poslovati s poro~evalskimi enotami, s ~imer se je precej pove~al obseg dela. Reorganizacija dela je postala nujna, na za~etku sedemdesetih let pa tudi mòna. V {estdesetih letih so se funkcije Zavoda bistveno Raziskovalne in analitske naloge so postale glavne Iz prvotnega svetovanja ekspertov v letu 1970 – dopolnile, obseg nalog pa raz{iril – posebej pri naloge statisti~nih referentov. Operativno izvajanje pomagali so pri izdelavi projekta Statisti~ni metodolo{kem delu in prilagajanju raziskav raziskovanj, manipulativno-tehni~na opravila, informacijski sistem in izvedbi modela Statisti~na republi{kim potrebam. V letu 1965 se je po odpravi pripravo in obdelovanje podatkov ter objavljanje banka podatkov za SR Slovenijo – ter poznej{ega okrajnih zavodov za statistiko za~ela prva faza rezultatov pa so zdruìli v ustreznih organizacijskih {olanja slovenskih kadrov so bile oblikovane temeljne reorganizacije Zavoda, da bi se z ve~jo rabo enotah. sestavine programa. Za~ele so se oblikovati ideje o mehanografske tehnike in novo delitvijo dela med vzpostavitvi registrov in banke statisti~nih podatkov. strokovnimi delavci pove~ala storilnost in ~asovno V drugi fazi reorganizacije, od leta 1970, se je skraj{alo opravljanje nalog. Zavod preusmeril na uvajanje in razvoj novih tehnologij za obdelavo podatkov. Za~eti je bilo treba splo{no in posebno vzgojo kadrov za neposredno ravnanje s to tehniko v na novo ustanovljenem republi{kem elektronskem centru. Zaradi obsega statisti~nih nalog in potreb po tehni~nih posodobitvah je bil Zavod eden od pobudnikov za njegovo ustanovitev. V najtesnej{i povezavi z ostalimi sestavnimi deli reorganizacije pa je potekal njen tretji del. Zavod je vzpostavil stike z OECD-jem in prejel veliko tehni~no pomo~ za pripravo in uresni~itev projekta Modernizacija sistema informacij v javni upravi SR Slovenije. Delo je v ~asu proslavljanja obletnice, 24. 8. 1974, objavilo intervju z direktorjem Franto Komelom z naslovom Potrebujemo moderen sistem informacij. V ~lanku, ki je opisal è od 1970. leta trajajo~i projekt izpopolnitve in modernizacije statisti~no-informacijskega sistema, je bil poudarek na statisti~nih registrih, objavljanju rezultatov, sodelovanju z dajalci podatkov ter drùbenem sistemu informiranja. Vir: Na strokovnem usposabljanju v Nem~iji so bili v okviru OECD-jeve tehni~ne • @agar, P. (1974). Potrebujemo moderen sistem informacij. V: Delo. pomo~i s tehni~nimi strokovnjaki tudi statistiki – vsebinci. Na sliki iz leta 1973 Letnik 16 (24. 8. 1974). so: Ivan Glonar, Bogdan Podlesnik, Martin ^erne in Aleksandar Milenkovi}. 60 let slovenske statistike 34 1953–1974 ZASNOVA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA STATISTIKE Idejo o skupnem ’loncu’ pomembnih statisti~nih podatkov so leta 1969 za~eli razvijati na Deèlnem uradu za obdelavo podatkov in statistiko Nordrhein - Westfalen. Rodila se je Banka statisti~nih podatkov (BSP). Prve informacije so na Zavod prinesli kolegi z nem{ke tehnika je pomenila ro~no izpisovanje podatkov na Sodobna informacijska tehnologija je omogo~ila nadaljnji razvoj statistike – statisti~ni strokovnjaki in svetovalci v pripravljene obrazce, prenos na luknjane kartice in e-diseminacije. okviru projekta OECD – v za~etku sedemdesetih let. nato na trakove, programsko kontrolo podatkov in Uvajanje novih orodij, prijaznej{ih za uporabnike, Njihove programske opreme ni bilo mogo~e pripravo opisov za metabazo. poteka so~asno v sodelovanju z mednarodnim neposredno uporabiti, saj je Zavod takrat uporabljal okoljem. Z novim orodjem PC AXIS so bili leta 2002 CDC-ra~unalnik, nem{ka statistika pa IBM-ovega. Prvi kontingenti so bili za BSP pripravljeni do kot prvi objavljeni podatki popisa kmetijstva 2000. Zato je bilo treba program za kontrolo vnosa nabave novega ra~unalnika Fujitsu (1979). Po podatkov v BSP napisati na novo – s pomo~jo in po instalaciji je Alfred Abeln priredil programsko opremo navodilih nem{kih kolegov. za delovanje v novem okolju, prva poizvedovanja v BSP-ju prek terminala pa so bila prikazana è na Prvi podatki v BSP-ju so bili podatki, ki so jih otvoritvi novega ra~unskega centra. prenesli iz publikacij z ob~inskimi podatki. Tedanja Zunanji uporabniki niso imeli terminalske povezave z ra~unalnikom Zavoda, saj bi bili stro{ki najete telefonske linije, kontrolorja in terminala previsoki. Zato jim je Zavod omogo~il poizvedovanje v BSP-ju v svojih prostorih. Izjema je bil Zavod za drùbeno planiranje, kjer je bil en terminal. Z razvojem osebnih ra~unalnikov in interneta je bilo mogo~e od leta 1998 vsebino BSP-ja ponuditi naj{ir{emu krogu uporabnikov. Poizvedovanje po podatkih je danes mogo~e v slovenskem, angle{kem in nem{kem Prve informacije o Banki statisti~nih podatkov sta v Slovenijo prinesla Hans jeziku. Vsebina BSP-ja zajema okoli 250 Obers in Werner Storchmann. Delovanje BSP-ja so javno predstavili ob vsaki prilònosti, tudi leta 1980 ob otvoritvi novega ra~unskega centra. Predaval standardnih tabel za 10 vsebinskih je Tomà Valanti~. podro~ij, mòna je samostojna priprava tabel iz 2,1 milijarde Vir: podatkov ali 350.000 nizov in za 20.000 • BSP-online: www.stat.si/bsp. ~asovnih vrst. Sedanji koncept diseminacije je mogo~ le z uporabo sodobnih informacijskih orodij. 60 let slovenske statistike 1953–1974 35 1970 - KORENINE E-UPRAVE Leta 1970 je Zavod izdal publikacijo z naslovom Osnovni register prebivalstva – osnutek idejnega projekta, v kateri so predstavili idejo o ustanovitvi osrednjega registra za podro~je prebivalstva. Zastavljeni cilji so bili vizionarski in takrat {e neizvedljivi, vendar pa neverjetno podobni ciljem dana{nje e-uprave. Kot je bilo mogo~e prebrati v uvodnem poglavju o ciljih projekta, naj bi oblikovali »kompletno, stalno in teko~o evidenco vseh prebivalcev Slovenije, pozneje pa tudi vseh Slovencev v Jugoslaviji in tujini.« Dolo~ili so tudi osnovna na~ela: enkratni zajem podatkov, ve~namenskost, usklajenost z interesi uporabnikov ter vnaprej dolo~eni namen zbiranja in pogoji uporabe podatkov. Pripravljena je bila metodologija vodenja Naslovnica publikacije, ki jo upravi~eno lahko imenujemo registra, zastavljeni cilji pa so pomenili ne le korenine e-uprave, saj je njen izbolj{anje statisti~nega informacijskega sistema, avtor Franta Komel è leta 1970 vizionarsko zastavil cilje temve~ tudi razbremenitev ob~anov pri dajanju enkratnega in ve~namenskega podatkov in racionalizacija poslovanja dràvnih zajemanja podatkov, organov. povezovanja evidenc, vnaprej{nje dolo~itve namenov Ta osnovni register prebivalstva je {e isto leto dobil njihove uporabe in zakonsko podlago in ime – Centralni register razbremenitve dela zaposlenih oziroma dajanja podatkov prebivalstva (CRP). Vzpostavljen je bil po podatkih posameznikov. popisa prebivalstva leta 1971, njegovo vodenje pa se je navezovalo na ob~inski register stalnega prebivalstva. Zakon je dolo~il, da ga vodi Zavod, kar se je v praksi zares uresni~ilo {ele leta 1980, ko je bila z dolo~itvijo enotne mati~ne {tevilke ob~ana V referatu na 10. letnem sestanku Jugoslovanskega statisti~nega dru{tva leta 1971 in na Mednarodnem posvetovanju o avtomatski obdelavi v javni vzpostavljena predhodnica dana{nje podatkovne upravi sta Odon Pakiìn Franta Komel predstavila tudi idejni na~rt baze CRP-ja. Republi{kega informativnega sistema. Viri: »Re{itev je edino v uvajanju moderne elektronske • Komel, F. (1970). Osnovni register prebivalstva. Osnutek idejnega tehnike in s tem tudi sistema medsebojno povezanih projekta. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. evidenc.« Tako so pred ve~ kot tridesetimi leti • Pakì, O. (1971). Organizacijsko tehni~ne osnove statisti~nega informacijskega sistema SR Slovenije. V: 10. letni sestanek napredni statistiki v projektu o povezovanju Jugoslovanskega statisti~nega dru{tva. Portorò: Jugoslovansko podatkov o osebi, prostoru, gospodinjstvu in statisti~no dru{tvo, str. 1–16, 1–5a. zaposlitvi zastavili cilje in na~rte, ki so, le z nekoliko • Komel, F. (1974). Pristop k informacijskemu sistemu. V: Mednarodno Franta Komel v krogu svojih najòjih sodelavcev na izletu v Logarsko dolino. posvetovanje o avtomatski obdelavi v javni upravi. Portorò: Zavod SR druga~no terminologijo, {e danes ìvi in se pojavljajo Na sliki so od leve proti desni: Ivan Glonar, Odon Pakì, Velimir Rajkovi~, Slovenije za statistiko, str. 1–14, Priloge 1, 2. Franta Komel, Milojka Virant Zaj{ek in Milena Zemlji~. v {tevilnih gradivih, strategijah, zakonih ali projektih. 60 let slovenske statistike 36 1953–1974 1974 – TRIDESETLETNICA STATISTIKE Trideseto obletnico statistike so leta 1974 praznovali v vsej dràvi. V Sloveniji so slavnostne prireditve potekale od septembra do decembra, osrednja proslava pa je bila 12. decembra 1974 v Festivalni dvorani v Ljubljani, blizu datuma ustanovitve jugoslovanske statistike, 14. decembra, ki je bil izbran tudi za vsakoletno sve~ano obelèje – Dan statistike. Zavod za statistiko SRS je izdal tri prilònostne Proslave v Festivalni dvorani se je udeleìlo 405 publikacije, ki kaèjo dotedanjo zgodovino statistike. delavcev Zavoda ter strokovnjakov s podro~ja statistike in uglednih gostov drùbenopoliti~nega Prva ima naslov Trideset let statistike v Sloveniji, sveta iz Slovenije in drugih republik takratne dràve. 1944–1974. V njej je pregled razvoja stroke na splo{no in v Sloveniji, opisuje raziskovalno delo, metode dela in njegovo javnost ter vlogo statistike v samoupravljanju. Druga publikacija je Prispevek k zgodovini statistike med NOB v Sloveniji 1941–1974; prikaz statisti~nega dela med NOB, 22 prilog pa pregledno prikazuje dokumente v zvezi z ustanovitvijo Statisti~nega urada in imenovanji ter okrònice, navodila in obrazce, na katerih so zbirali podatke. Obe publikaciji sta temeljno delo o za~etkih slovenske statistike. Tretji je Katalog publikacij, ki so v Sloveniji iz{le v 30 letih dela statistike. Poleg tega je bilo napisano tudi posebno poglavje k zborniku zveznega urada o razvoju statistike v Sloveniji. Za promocijo statistike je bilo poskrbljeno prek sredstev javnega obve{~anja, v prostorih Mladinske knjige je bilo razstavljenih ve~ kot 500 statisti~nih publikacij, 48 delavcev je prejelo odlikovanja za osebne zasluge in prispevek k razvoju statistike predsednika Tita, 155 pa jih je prejelo pisna priznanja direktorja. Prispevek k zgodovini statistike v Sloveniji 1944–1974 je temeljno zgodovinsko delo za razumevanje zgodnjega obdobja Vir: slovenske uradne statistike. Direktor Franta Komel je s posluhom za promocijo statistike podprl izdajo treh publikacij, urednik • Spomen-knjiga Tridesetogodi{njica statistike u SFR Jugoslaviji. (1975). je bil Branko Mlinar, v uredni{kem odboru pa so bili Franc Glavan, Milojka Virant, Branko Mlinar in Milena Zemlji~. Prvi zvezek sta vsebinsko pripravila Karel Beri~ in Velimir Rajkovi~, avtor besedila drugega pa je bil Vlado Mahor~i~. Beograd: Zvezni zavod za statistiko, str. 87–94. 60 let slovenske statistike 1953–1974 37 30 LET STATISTIKE V SRS Festivalna dvorana, Ljubljana 12. december 1974 60 let slovenske statistike 38 60 let slovenske statistike 39 PRVI KORAKI V REGISTRSKO USMERITEV SLOVENSKE STATISTIKE 1975-1990 Po prvih tridesetih letih ìvljenja in dela v skupni dràvi se je slovenska statistika v sedemdesetih letih è precej osamosvojila. V izvajanju statisti~nih raziskovanj je sledila zveznemu programu, ki ga je dopolnjevala ali mu dodajala samostojna republi{ka raziskovanja. Posebej je vzpodbujala razvoj administrativnih evidenc, katerih podatki bi bili zbrani ve~namensko in opredeljeni z enotnimi identifikacijami – na ta na~in bi pripomogli k racionalizaciji statisti~nega dela, ki bi temeljilo ~im bolj na statisti~nih registrih oziroma na povezovanju administrativnih in statisti~nih virov. Vzpostavljeni so bili trije osnovi registri, ki so v osemdesetih letih v resnici za~eli opravljati svoje naloge tako na statisti~nem podro~ju kot tudi {ir{e. V tem obdobju se je utrjevalo poslanstvo statistike, pomembne so zlasti razprave o reviziji in razvoju statisti~nega sistema, konceptualne in tehni~ne posodobitve zbiranja, obdelovanja, izkazovanja in hranjenja statisti~nih podatkov, velika prizadevanja so usmerjena v normativno urejanje podro~ja in okrepitev sodelovanja s strokovno in {ir{o javnostjo ter civilno drùbo. Veliki razvojni izzivi in èlja po strokovnem napredku pa so pripeljali tudi do vklju~evanja v mednarodna dogajanja – sprva prek Zveznega zavoda in mednarodnih projektov, vedno bolj pa tudi s pogumnimi odlo~itvami, ki so slovensko statistiko, ~eprav {e neformalno, è za~ele priblièvati statisti~ni ureditvi v Evropi. 60 let slovenske statistike 40 60 let slovenske statistike 1975–1990 41 ODLO^ITEV ZA REGISTRSKO USMERITEV V sedemdesetih letih je pri{lo do odlo~itve, da bo slovenska statistika temeljila na urejenih evidencah in registrih. Statisti~ni urad je imel velik interes za razvoj centralnih registrov zaradi racionalizacije zbiranja podatkov in razbremenjevanja poro~evalskih enot, saj bi na ta na~in najhitreje in najlàje zbral veliko mikropodatkov, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog. Do odlo~itve o registrsko usmerjeni statistiki je pri{lo Prav zato se je razumevanje registrske usmeritve è leta 1970, vendar se je registrska filozofija za~ela najprej raz{irilo v statisti~nih krogih. Ker pa smo od oblikovati {ele v osemdesetih letih. Konkretne ideje è davno pre{li k dejanjem, v Sloveniji è nekaj priprave pa so se za~ele po vzoru nordijskih dràv in ~asa ne govorimo ve~ le o registrski usmeritvi, temve~ po {tudijskih obiskih na Danskem in na Švedskem. tudi o registrski organizaciji; in pri tej je imel Statisti~ni urad zgodovinsko vlogo. Najpomembnej{e zna~ilnosti registrske usmeritve so: z zakonom urejeno vodenje administrativnih registrov in uporaba predpisanih identifikatorjev; obstoj administrativnih registrov na centralni ravni, popolnost njihovega zajetja in ve~namenskost zbranih podatkov; zajem podatkov ~im blìje izvoru; uporaba standardov; racionalizacija dela v javni upravi; razbremenjevanje poro~evalskih enot ali posameznikov – bodisi zaposlenih pri izpolnjevanju Ljubica Djordjevi}, Štefan Klement in Jurij Leva~i~ predstavljajo Register obrazcev ali posameznikov pri dajanju podatkov, ki so organizacij in skupnosti. è uradno zabeleèni; ter urejen pretok podatkov od virov do Statisti~nega urada kot enega od kon~nih uporabnikov. Glavni cilj registrsko organizirane statistike je racionalizacija izvajanja statisti~nih raziskovanj, katere najuspe{nej{i primer bi bila opustitev klasi~nega popisa prebivalstva in prehod na elektronski popis prebivalstva, temelje~ na administrativnih virih. Viri: • Komel, F. (1973). Statisti~ni informacijski sistem in elektronska tehnika. V: Glasnik delovne skupnosti Zavoda SR Slovenije za statistiko. {t. 1, str. 17–22a. • Pakì, O. (1973). Organizacijsko tehni~ne osnove statisti~nega informacijskega sistema SR Slovenije. V: Glasnik delovne skupnosti Zavoda SR Slovenije za statistiko. {t. 2, str. 12–29. Sodelavci in kolegi so se ob koncu napornega leta sre~evali in poveselili na • Stanovni{tvo Jugoslavije kroz popise stanovni{tva – Statisti~ki registri. Dnevu statistike v Slonu, 1977. Ljubica Djordjevi} in Aleksandar Milenkovi}, (1988). V: Zbornik referatov Osmega sre~anja statistikov Jugoslavije. dolgoletna sodelavca na podro~ju metodolo{kega in informacijskega dela Brezovica. na demografiji in registrih, sta v tem obdobju pripravljala podlage za CRP in • Zakon o centralnem registru prebivalstva. Uradni list RS, {t. 1/1999. EMŠO in povezovala podatke RTE-ja. 60 let slovenske statistike 42 1975–1990 UVAJANJE CENTRALNIH REGISTROV Za~etki centralnih registrov segajo v ~as okoli popisa prebivalstva v letu 1971, ko je informacijska tehnologija tako napredovala, da je bilo mogo~e obdelovati velike koli~ine podatkov in vodenje velikih podatkovnih zbirk. Enotni identifikatorji omogo~ajo povezovanje podatkov javnopravnih evidenc za statisti~ne in administrativne namene. Prvi korak je bila za~etna vzpostavitev treh osnovnih prikazovanje statisti~nih raziskovanj po prostorskih registrov v sedemdesetih letih: kriterijih, rodili so se Geografski informacijski sistemi. CRP je, izpopolnjen v sodelovanju z mati~nimi • Register teritorialnih enot (RTE) je bil kot statisti~ni slùbami in registri stalnega prebivalstva na ob~inah, kataster v ~asu popisa prebivalstva leta 1971 postal osnova za statistiko prebivalstva, za~ela se je organiziran v obliki {ifrantov in kart za mnoì~na diseminacija njegovih podatkov. Leta 1985 popisovalce, ki so jih pripravili na podlagi se je osnovnim registrom pridruìl {e register podatkov in kart iz popisa prebivalstva leta 1961. obrtnikov, ki so ga pozneje vklju~ili v ROS, ta pa je Pri obeh popisih je bil za potrebe popisovalcev postal temelj za izdelavo seznamov naslovov podjetij izbolj{an sistem statisti~nih in popisnih okoli{ev. za izvajanje razli~nih statisti~nih raziskovanj, podatkovni vir za neposredno izvajanje statistike • Najstarej{a zbirka podatkov Centralnega registra poslovnih subjektov in vir za zunanje uporabnike. prebivalstva (CRP) je bila vzpostavljena na osnovi popisnih podatkov leta 1971, pred tem so registri prebivalstva obstojali le na lokalni ravni. Vzdrèvanje CRP-ja je bilo obdobno, pa tudi nezanesljivo, saj ni bilo identifikatorja, ki bi zagotovil enoli~nost posameznika – kar je bilo re{eno z uvedbo enotne mati~ne {tevilke ob~ana normativno leta 1976, v praksi pa leta 1980. • Nekoliko pozneje, leta 1976, je bil s pomo~jo Naslovna stran Priloge Statistika iz leta 1984, v katerem je bilo objavljeno podatkov, zbranih s popisom organizacij in poro~ilo Ljubice Djordjevi} in Irene Tr{inar o {tudijskem obisku na Danskem, skupnosti, vzpostavljen Register organizacij in ki je bila ena od dràv vzornic za uresni~evanje registrske usmeritve v registrsko organizacijo slovenske statistike. skupnosti (ROS). Vira: Drugi korak je bila posodobitev s pomo~jo nove • Djordjevi}, L., Tr{inar, I. (1984). Poro~ilo s {tudijskega potovanja na ra~unalni{ke opreme – osemdeseta leta so bila zato Danski statistiki v Kopenhagnu. V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR odlo~ilna za za~etek teko~ega vodenja vseh treh Slovenije za statistiko, {t. 3, Priloga. • Tr{inar, I. (1999). Centralni register prebivalstva; Oris razvoja, komentar registrov. RTE so statistiki v sodelovanju z geodetsko zakona in prevod v angle{ki jezik. Ljubljana: Uradni list RS. slùbo razvili v nepogre{ljivo infrastrukturo za Tomà Banovec, iz predstavitve koncepta povezanih identifikatorjev. 60 let slovenske statistike 1975–1990 43 ZA^ETKI FORMALNEGA MEDNARODNEGA SODELOVANJA SLOVENSKE STATISTIKE Strokovnjaki s podro~ja statistike so è pred formalnim za~etkom mednarodnega sodelovanja vzdrèvali stike z mednarodnim statisti~nim okoljem. Pred osamosvojitvijo Slovenije je bilo mednarodno S tem so se razvile podlage za razvoj obsènega Mednarodno sodelovanje v sedemdesetih letih in sodelovanje v pristojnosti Zveznega zavoda za projekta Modernizacija statisti~nega informacijskega aktivna vloga slovenskih statistikov v jugoslovanskem statistiko. Republi{ki statisti~ni zavodi so se prvi~ sistema: za~el se je razvoj registrov po zgledu statisti~nem sistemu sta pripomogla, da so dolgoro~ne lahko vklju~ili v sedemdesetih letih, v okviru nordijskih dràv. S {tudijem metodolo{kega dela na strate{ke usmeritve slovenske statistike postale ene omejenih pristojnosti (le izbolj{anje metodolo{kih {vedski in danski statistiki na nekaterih izbranih najnaprednej{ih. Najbolj se je to izraàlo pri razvoju znanj), ~e so izpolnjevali strokovne zahteve; slovenski podro~jih statistike in sistema nacionalnih ra~unov na in uporabi registrov in drugih administrativnih virov, statistiki so jih (med republi{kimi zavodi so jih le {e norve{ki statistiki v letu 1989 je pri{lo do uvajanja uvedbi banke podatkov, uvajanje uporaba satelitskih srbski), zahvaljujo~ relativno visoki metodolo{ki in mednarodno primerljivih metodolo{kih standardov metod teledetekcije za ocenjevanje izrabe tal in za tehni~ni razvitosti. Vklju~ili so se v dva mednarodna in praks. Uvedba banke podatkov kot rezultata potrebe kmetijstva in gozdarstva ter povezanih projekta OECD-ja, v katerih je poleg druge dràvne sodelovanja z nem{ko statistiko pa je pomenila takrat metodolo{kih izbolj{avah, to je skladnosti definicij in administracije sodelovala tudi statistika: TECO za izjemno moderno orodje za diseminacijo statisti~nih klasifikacij. Po osamosvojitvi sta obe usmeritvi podro~je tehni~nega sodelovanja (Techical co-opera- podatkov uporabnikom in za doseganje skladnosti prispevali k izredno dinami~nemu in vsestranskemu tion) in PUMA za podro~je javne uprave (Public metodolo{kih rezultatov znotraj slovenske statistike. usklajevanju slovenske statistike z mednarodno, zlasti management). Poleg tega so obiskali deèlni statisti~ni z evropsko. urad Nordrhein - Westfalen v Düsseldorfu in statisti~ne urade Norve{ke, Švedske in Danske. Viri: • Djordjevi}, L. in sod. (1983). Predstavitev rezultatov projekta OECD “Racionalizacija, posodabljanje in razvoj statisti~ne dejavnosti v Jugoslaviji”. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, Zbornik predstavitev v Cankarjevem domu. • Flajs, A. (1985). Poro~ilo s {tudijskega obiska na Centralnem uradu za statistiko Norve{ke. V: Statistik. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 2, Priloga. • Banovec, T, Tretjak, A. (1987. Uporaba satelitskih metod teledetekcije za ocenjevanje izrabe tal in za potrebe kmetijstva in gozdarstva. Andrej Flajs je na Norve{kem spoznaval statistiko nacionalnega bogastva v okviru sistema nacionalnih ra~unov in bilanc ter druge vidike statistike, ki se Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. neposredno ali posredno navezujejo na problematiko nacionalnega bogastva, naravnih virov in okolja. 60 let slovenske statistike 44 1975–1990 1975 - RAZPRAVE O REVIZIJI IN RAZVOJU STATISTI^NEGA SISTEMA Razprave o reviziji in razvoju statisti~nega informacijskega sistema je vodil Zavod v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki s podro~ja statistike. V obdobju 1965–1975 je propadlo ve~ poskusov revizij, zato je bila zadnja {e toliko bolj zaèlena. Po mednarodno usklajeni definiciji je bil statisti~ni V sedemdesetih letih so ugotavljali, da je bilo sistem opredeljen kot »sistem zbiranja, obdelave najbolj pomanjkljivo posodabljanje raziskovalnih (vklju~no z analizami) ter prikazovanja rezultatov metod v statistiki in premajhno sodelovanje z statisti~nih raziskav, zlasti objavljanja uradnih znanstvenim podro~jem, preveliko je bilo statisti~nih podatkov za splo{ne informativne potrebe obremenjevanje enot poro~anja, nepotrebna naj{ir{e nacionalne in mednarodne javnosti, deloma raziskovanja bi bilo treba ukiniti. Statistiko bi bilo pa tudi za specifi~ne potrebe znanosti in dràvnega treba odpreti uporabnikom, razviti metode oz. upravnega aparata.« ugotavljanja in izpolnjevanja potreb, zaposlene pa usposobiti za delo v tehni~nem in strokovnem Posebej je bila poudarjena mednarodna pogledu. Uvajali so pojma pravice do obve{~enosti ter primerljivost podatkov. V relativno zapletenem na~ela statisti~ne zaupnosti. Odpiranju statisti~nega sistemu nekdanje dràve je bilo uveljavljanje pobud sistema so se pridruìli tudi odpiranje informacijsko- teàvno, saj so republike urejale le tisti del dokumentacijskih centrov za oskrbo s podatki, raziskovanj, ki se je nana{al samo na potrebe telefonsko posredovanje in dostop do podatkov prek republik. Raziskovanja, pomembna za celotno dràvo, ra~unalnika. Za uveljavljanje statisti~nih podatkov so vklju~no z mednarodnim sodelovanjem, je pokrival za~eli gojiti odnose s sredstvi javnega obve{~anja, Študijo o razvoju in reviziji statisti~nega informacijskega sistema je leta 1975 Zvezni zavod za statistiko. V letu 1975 Slovenija {e ni statisti~no kulturo pa sku{ali pove~ati z rednim napisal Ante Novak z izjemno kriti~nim pogledom na revizije v desetletju imela republi{kega zakona o statistiki. Potrebe po izobraèvanjem in priblièvanjem statistike pred tem in na stanje na podro~ju statistike. Menil je, da je kompleksnost takratnega sistema privedla do njegove neu~inkovitosti. Tudi v intervjuju z podatkih so ugotavljali s pomo~jo drùbenih uporabnikom. Antejem Novakom, objavljenem v Statistiku leta 1981, je pogovor med dokumentov, zahtev strokovnjakov in vodilnih v drugim tekel o tej temi. statisti~nih uradih ter na podro~nih konferencah. Za uspeh revizije so bili prav tako pomembni Neu~inkovitost sistema je pripeljala do tega, da so se pravni, organizacijski, kadrovski, tehni~ni in finan~ni za~eli pojavljati novi poobla{~eni organi za statistiko. pogoji. Kot zanimivost pa je treba omeniti, da je bila predlagana posebna komisija za razvoj in revizijo statistike, ki bi jo po vsebini lahko primerjali s sedanjim statisti~nim svetom. So~asno so bile predlagane tudi podkomisije – nekak{en zametek sedanjih sosvetov za posamezna podro~ja statistik. Vira: • Novak, A. (1975). Revizija in razvoj statisti~nega sistema (osnovna izhodi{~a). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. • Cedilnik, B, Klep, J., Fidler, F. (1981). Pogovarjali smo se z Antejem Novakom. V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 11, str 5–7. 60 let slovenske statistike 1975–1990 45 1977 – USTANOVITEV STATISTI^NEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Statisti~no dru{tvo Slovenije je bilo ustanovljeno 14. decembra 1977 na ustanovni skup{~ini, za katero je iniciativni odbor za ustanovitev dru{tva namenoma izbral prav ta dan – Dan statistike. Statisti~no dru{tvo Slovenije je bilo ustanovljeno Delo dru{tva je bilo organizirano v sekcijah, prva po na~elu odprtosti: poleg statistikov so bili v ~lanstvo je bila leta 1979 ustanovljena Sekcija za razvojna in povabljeni tudi dajalci in uporabniki podatkov. V tem teoretska vpra{anja statistike. Njen sestavni del je bila se je razlikovalo od takratnega Statisti~nega dru{tva in je {e vedno Komisija za statisti~no terminologijo, Jugoslavije, ustanovljenega leta 1953, ki je imelo zelo ustanovljena leta 1981. stroge profesionalne kriterije za v~lanitev. Na ustanovni skup{~ini Statisti~nega dru{tva Slovenije je bila izraèna potreba po znanstvenem delu pri: • re{evanju klju~nih sistemskih vpra{anj statistike, • razvijanju statisti~nih metodologij – od zajemanja podatkov do analize in objavljanja, • prou~evanju statisti~nih standardov in metod ter klasifikacij, Govor Frante Komelja, v ozadju pa tudi statisti~ni pevski zbor, • avtomatizaciji statisti~nih procesov v vseh fazah, ponos slovenskih statistikov. • prou~evanju u~nih metod in postopkov pri pouku statistike, • strokovnem izpopolnjevanju zaposlenih in {irjenju statisti~ne kulture. Na ustanovni skup{~ini (v hotelu Kompas) je imela ustanovitveni govor Milojka Virant Zaj{ek, takratna namestnica direktorja slovenske statistike in prva predsednica dru{tva. Pobudnika za ustanovitev dru{tva sta bila Vojka Šircelj in Ivo Lavra~. Na sliki so v prvi vrsti Blaènka Ko{melj, dolgoletna predsednica Komisije za statisti~no terminologijo, Milojka Virant Zaj{ek in Emil Milan Pintar, predsednik dru{tva v naslednjem mandatnem obdobju. V drugi vrsti sta v ospredju Draga Kobentar in Lea Bregar. Vir: • Tr{inar, I. (1997). 20 let Statisti~nega dru{tva Slovenije, Kronika Statisti~nega dru{tva Slovenije 1977–1997. Ljubljana: Statisti~no dru{tvo Slovenije. Prva redna skup{~ina dru{tva je bila decembra 1979 v polni dvorani Kina Vi~. 60 let slovenske statistike 46 1975–1990 1980 – POSLANSTVO ZAVODA SRS ZA STATISTIKO V za~etku leta 1980 je Zakon o organizaciji in delovnem podro~ju republi{kih upravnih organov in republi{kih organizacij ter samostojnih strokovnih slùb Izvr{nega sveta Skup{~ine SR Slovenije dolo~il poslanstvo Zavoda SRS za statistiko. V 37. ~lenu je bilo zapisano: »Zavod SR Slovenije Zavod SR Slovenije za statistiko opravlja strokovne za statistiko opravlja strokovne naloge iz statisti~no- naloge iz prej{njega odstavka v okviru enotnega informacijskega sistema, ki se nana{ajo na statisti~nega sistema v dràvi tudi za samoupravne programiranje statisti~nih raziskovanj, pomembnih za organizacije in skupnosti, samoupravne interesne SFRJ, SR Slovenijo in ob~ine; na zbiranje, obdelovanje skupnosti in drùbenopoliti~ne organizacije.« in analiziranje statisti~nih podatkov in informacij; na dolo~anje statisti~nih standardov in usklajevanje metodolo{kih osnov; na strokovno usklajevanje statisti~nih raziskovanj med seboj in z osnovnimi evidencami, na register prebivalstva, register organizacij in skupnosti, register teritorialnih enot in statisti~no banko podatkov; na objavljanje in posredovanje statisti~nih podatkov in informacij ter na opravljanje nadzorstva nad delom poro~evalskih enot. Ivan Glonar, Alojz Poglajen, Tomà Valanti~, Branko Mlinar, Stanko Mraz in Patar Delak, ~lani strokovnega kolegija, iz leta 1980. V letu 1979 je Zavod spremenil organizacijo in jo pripravil na prihod novega ra~unalnika. V tem letu je izvajal 230 statisti~nih raziskovanj, od tega kar 30 za potrebe Slovenije. Pri tem je {e posebej razvijal tri osnovne registre. Zavod je bil tudi takrat procesno organiziran, saj so bili zbiranje, programiranje in obdelovanje podatkov izvajani za vsa raziskovanja v posebej za to organiziranih enotah. Procese so obvladovali s strogimi navodili in pisno dokumentacijo, ki je spremljala vsako fazo. Za organizacijo je bila odgovorna planska slùba. Vira: • Zakon o organizaciji in delovnem podro~ju republi{kih upravnih organov in republi{kih organizacij ter samostojnih strokovnih slùb Izvr{nega sveta Skup{~ine SR Slovenije, Uradni list SRS, {t. 5/1980. • Statistik (1980). Ljubljana: Zavod SRS za statistiko, {t. 6. 60 let slovenske statistike 1975–1990 47 PRVI SODOBNI RA^UNALNIK ZA DELO DR@AVNE STATISTIKE V SLOVENIJI Izhajajo~ iz problemov in predlogov, obrazloènih in predlaganih è v {tudiji Revizija in razvoj statisti~nega sistema, je bil leta 1978 v takratni slovenski skup{~ini sprejet Odlok o nabavi ra~unalnika in dolo~itvi sredstev za novo stavbo. Ra~unalnik je pri{el, projekt za izgradnjo nove stavbe pa àl ni bil uresni~en. Po pripravah, ki so se za~ele è leta 1975, je Zavod septembra 1977 razpisal nate~aj za nabavo ra~unalni{ke opreme. Posebna komisija je direktorju predlagala pogajanja z japonsko firmo FUJITSU za ra~unalni{ki sistem FACOM: M 180 II AD. Prehod na enega najsodobnej{ih ra~unalnikov v tem delu Evrope je takrat zahteval spremembo miselnosti in organizacije dela in predvsem pridobitev dodatnih Slavnostno je s pritiskom na gumb novi ra~unalnik spustil v pogon Marjan Dekleva, statistik z do takrat najdalj{im delovnim staèm. znanj. Prav to so nekateri na{i ra~unalnikarji pridobivali deloma na Japonskem, drugi pa s pomo~jo japonskih strokovnjakov doma. Leta 1979 se je za potrebe prehoda na delo z novim ra~unalnikom 57 delavcev Zavoda v treh terminih izobraèvalo na Vsa statistika je nestrpno pri~akovala novi ra~unalnik japonske firme Haludovem na otoku Krku. FUJITSU. Dvori{~e na Hrenovi je bilo skoraj premajhno za po{iljko z novim ra~unalnikom. Njegova zmogljivost je bila 2 Mb spomina in 2 Gb diskovnega prostora. 20. julija 1980 je bila na Zavodu slovesna otvoritev Centra za avtomatsko obdelavo podatkov. Vabilu se je odzvalo ve~ kot sto gostov, med njimi takrat najvidnej{i republi{ki predstavniki, predstavniki in{titutov ter zvezne statistike in republi{kih statistik. Navzo~i so bili tudi predstavniki firme Fujitsu in Deèlnega urada za statistiko Nordrhein - Westfallen iz Nem~ije. Ale{ Brinar, vodja Ra~unskega centra, je gostom razkazal delovanje ra~unalnika in vzdrèvanje arhiva trakov, v katerem je bilo kar okoli 6.000 magnetnih trakov s statisti~nimi podatki vseh statisti~nih raziskovanj. Viri: Ob slavnostnem sprejemu v avli Zavoda je vsak • Maher, N., Tomaìn, M., Tomkiewicz, M. (1980). Pogovarjali smo se z vodjem Ra~unskega centra Ale{em Brinarjem.V: Statistik. Ljubljana: udeleènec prejel mapo z gradivom: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 4, str. 2–4. Posodabljanje statisti~nega informacijskega sistema, • Valanti~, T. (1980). Otvoritev Centra za avtomatsko obdelavo podatkov. Organizatorjem in programerjem, kot so se takrat imenovali delavci s Revizija in razvoj statisti~no informacijskega sistema V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 7/8, str. 2–5. podro~ja informatike, se je delo popolnoma spremenilo. Pre{li so na • Maver, D. (1982). Obisk v ra~unskem centru. V: Statistik, Ljubljana: in glasilo Statistik, {t. 6/1980, z opisom organizacijske interaktivno delo s terminali. Pozabili so na luknjane kartice – mlaj{i jih ne Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 2/3, str. 15–17. poznajo ve~. sheme Zavoda in njegovih postopkov in delavcev. 60 let slovenske statistike 48 1975–1990 INFORMIRANJE ZAPOSLENIH Statistiki so se vedno zavedali pomena {irjenja informacij, zato ne presene~a, da je bilo poleg bogate strokovne publicisti~ne dejavnosti v vseh obdobjih poudarjeno tudi informiranje zaposlenih. Eden od pomembnih virov za brskanje po preteklosti Interna glasila pred Statistikom so bila po zunanji Ne smemo pa pozabiti {e enega pomembnega vira Urada so interna glasila in druge oblike notranjega podobi skromna in brez likovne opreme. Statistik je informiranja – zapisnikov s sej strokovnih kolegijev. informiranja. prvi uvedel slikovno naslovnico in celostno podobo v Njihova vsebina je posve~ena strokovnim temam in smislu pravega ~asopisa. Njegova vsebina je bila drugim uradnim zadevam s podro~ja dela in V letih 1955 in 1956 je ob sindikalnem izletu iz{la pestra in ni bila omejena na strokovne teme. Bralcu je organizacije Urada. Ti so sistemati~en in popoln prva {tevilka humoristi~nega ~asopisa. V letih 1964– ponudila tudi pregled dogajanj s podro~ja pregled dogajanja od leta 1980 dalje, ko se je 1965 je iz{lo prvih pet {tevilk glasila, ki je dobilo ime druàbnega, {portnega in kulturnega ìvljenja strokovni kolegij za~el sestajati redno vsak teden na po telefonski {tevilki – Halo 23–256. To so bile zasnove zaposlenih. Kot sindikalni ~asopis je proti koncu torkovih sejah. internega glasila, ki je redno ~etrtletno izhajalo kot osemdesetih let izgubil svoje poslanstvo, Glasnik v letih 1966–1970, nato pa po premoru in z pomanjkanje informacij za zaposlene pa je obudilo razli~nim {tevilom izdaj na leto spet v letih 1973–1979. izdajanja glasila pod imenom Statisti~na sporo~ila. Ta so bila sprva izklju~no informativna, dokler se ni Naslov Statistik je glasilo dobilo ob praznovanju Urad odlo~il, da jih bo izdajal kot revijo v polni barvni tridesetletnice leta 1974, ko je postalo bolj podobi. informativno. Pod tem imenom je glasilo izhajalo do konca leta 1988. Po premoru je za~elo leta 1990 izhajati glasilo z naslovom Sporo~ila, ki je postalo stalna oblika seznanjanja delavcev s strokovnimi novicami. Leta 1995 so ga posodobili v obliko revije in preimenovali v Statisti~na sporo~ila, pod tem imenom izhaja {e zdaj. Strokovni kolegij direktorja Frante Komela ob koncu 70-tih let. Viri: • Statistik. Ljubljana: Zavod SRS za statistiko (ve~ {tevilk s tega obdobja). • Maher, N., Tomaìn, M., Karanjac, J. (1980). Besedo ima ... V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 3, str. 2–5. • Mlinar, B. (1978). Razvoj statistike. Sistem statisti~nih raziskovanj v Jugoslaviji. V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 8, str. 1–3. • Beri~, K. (1979). Integriranje in povezovanje podatkov v statisti~no-informacijskem sistemu (nadaljevanje). V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 2–3, str. 1–4. • Mlinar, Z. (1980). 25 let Prikazov in {tudij; Uspe{nosti ne moremo meriti le s koli~ino. V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 3, str. 13–14. 60 let slovenske statistike 1975–1990 49 V letu 1978 je za~ela v Statistiku izhajati posebna Leta 1998 so Statisti~na sporo~ila dobila poleg rubrika z naslovom Razvoj statistike, ki je bila stalna oblikovne tudi druga~no vsebinsko zasnovo s rubrika nekaj let. V prvi {tevilki je iz{el zanimiv poudarkom na obve{~anju o vseh pomembnej{ih prispevek o sistemu statisti~nih raziskovanj v dogodkih in vsebinah v zvezi z dràvno statistiko v Jugoslaviji z oceno dotedanjega razvoja in Sloveniji, tako na Uradu kot tudi v drugih dràvnih usmeritvami. Pri tem navaja {e danes aktualna na~ela ustanovah, ki so po Nacionalnem programu dràvnih statistik, kot so enotnost, odprtost in statisti~nih raziskovanj prav tako poobla{~ene za dostopnost do rezultatov, razvoj in organiziranje za izvajanje dolo~enih statistik. razli~ne vrste uporabnikov ter priprava analiz; torej prehod od vladne statistike tudi k drugim uporabnikom in s tem povezano odprtost in profesionalnost. Posebej je poudarjena potreba za razvoj statistike za potrebe ob~in. Prispevek govori tudi o problemu pravo~asnosti kratkoro~nih statistik, med drugim povezanih s polnimi zajetji, zna~ilnih za jugoslovansko statistiko. Leta 1980 so 25-letnico izhajanja publikacije Prikazi in {tudije (PI[) obeleìli s predstavitvijo ocene zunanjih strokovnjakov. Obenem so {ir{e ocenili tudi dejavnost statistike nasploh. Statistik je bil priljubljena oblika za predstavitve dela strokovnih skupin, organizacijskih in kadrovskih zadev, pomembnih poro~il s sej delavskega sveta in sindikata, prina{al pa je tudi novice o kulturnem, druàbnem in {portnem ìvljenju delavcev ter kaj malega za sprostitev in razvedrilo. Iz nekdanjega Statistika se je danes razvila prava revija, ki pokriva vsebino statisti~nega dogajanja ne le na Uradu, temve~ tudi pri drugih poobla{~enih izvajalcih statisti~nih raziskovanj. 60 let slovenske statistike 50 1975–1990 POLEG STROKOVNIH TUDI ŠPORTNA, ŠAHOVSKA, KULTURNA IN DRU@ABNA SRE^ANJA STATISTIKOV Proti koncu sedemdesetih let in v osemdesetih letih je bilo druàbno ìvljenje na Zavodu izjemno pestro, kar sovpada tudi z velikim poletom v razvoju strokovnega dela. Kroniko vseh teh dogodkov je zvesto povzemal Statistik. Na sre~anju mladih statistikov Jugoslavije v Skopju okolju Mladinskega centra na podstrehi Voàrskega spomladi leta 1978 je bilo dogovorjeno, da bodo pota 12 so potekali ve~ji sestanki in seje, izobraèvanja zavodi za~eli organizirati letna sre~anja statistikov in predavanja, ob sredah popoldne tudi predstavitve Jugoslavije. V resnici je statistikom uspelo organizirati dela oddelkov in spoznanj s strokovnih potovanj v deset sre~anj, organizacijo pa so po vrsti prevzeli: tujino. Ta podstreha pa je omogo~ila tudi kulturno- vsaka od republik in pokrajin, Zvezni zavod za druàbne aktivnosti: vaje pevskega zbora in ansambla, statistiko in Mestni zavod za statistiko iz Beograda. izvajanje monodram priznanih gledali{kih umetnikov, Praviloma je bilo najbolj mnoì~no {portno sre~anje, organizacijo fotografskega te~aja, novoletno sre~anje vedno pa je bilo zdruèno s strokovnim otrok z Dedkom Mrazom in njegovimi lutkami in vrsto posvetovanjem in okroglo mizo, letno skup{~ino druènj kolegic in kolegov. Tudi jedilnica se je za nekaj Zveze statisti~nih dru{tev Jugoslavije in z druàbnim let spremenila v kulturni prostor – v njej je bila Ve~ji del udeleèncev prvega sre~anja statistikov v Portoroù je pomeril mo~i ve~erom, obogatenim s kulturnim programom. Prvo organizirana vrsta razstav. V tem ~asu je Zavod ìvel v razli~nih {portnih panogah: v {ahu, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, sre~anje je organizirala Slovenija v Portoroù jeseni najpestrej{e druàbno ìvljenje. odbojki in malem nogometu. Poleg {portnega in kulturnega programa pa je leta 1978, zadnje pa je bilo leta 1990 v Donjem bilo organizirano tudi strokovno posvetovanje na temo Notranja organizacija dela posameznih zavodov. Milanovcu. Statistika je vedno gojila dobre sosedske odnose. Zato ji je bila za ve~je sestanke, predavanja, proslave ali sre~anja na voljo tudi dvorana Krajevne skupnosti Prule, za ve~erno rekreacijo delavcev pa telovadnica v Osnovni {oli Prule. Z u~enci osnovne {ole so uslùbenci statistike pripravljali skupne programe za proslave ob ve~jih dràvnih in republi{kih praznikih, enote civilne za{~ite pa so bile zadolène za skupno delovanje z enotami krajevne skupnosti pri re{evanju v primeru nesre~. Statistika je bila tudi skrbnica spomenika NOB v parku Krajevne skupnosti Prule. Na kulturnem podro~ju je treba omeniti pevski zbor. Z glasbeno opremo so proslave postale pestre – razvile so se v pravi statisti~ni kabaret. V prijetnem Med najbolj tradicionalnimi in priljubljenimi dogodki je bil obisk Dedka Mraza, ki je obdaroval otroke delavcev. Ti so se, prav tako kot daril, Sindikalne ekskurzije so bile vedno zelo popularne. Ena od mnogih je bilo razveselili tudi lutkovne predstave statisti~nih lutkarjev na podstrehi. Vir: potovanje z muzejskim vlakom iz Ljubljane do Mosta na So~i. Statistika je ena redkih organizacij, ki ima svojega Dedka Mraza è ve~ • Statistik. Ljubljana: Zavod SRS za statistiko (ve~ {tevilk s tega obdobja). Na sliki je drùba med postankom na Bledu. desetletij. Zato je Ale{ Brinar najve~krat fotografirana osebnost na statistiki. 60 let slovenske statistike 1975–1990 51 PRIZADEVANJA ZA UVELJAVITEV REPUBLI[KEGA ZAKONA O STATISTI^NI DEJAVNOSTI Poleg zveznega programa statisti~nih raziskovanj je imela Slovenija leta 1978 najobsènej{i republi{ki dodatek, kar 31 samostojnih republi{kih raziskovanj in 16 takih, ki so predstavljala le dopolnitev zveznega programa. Prizadevala si je, da bi uveljavili republi{ki zakon, ki bi dolo~il tudi vlogo Zavoda v odnosu do drugih izvajalcev uradne statistike. 27. 10. 1978 je bil objavljen predlog za izdajo Zakona o neusklajenega in metodolo{ko neustreznega zbiranja statisti~nem sistemu in statisti~ni slùbi SR Slovenije. enakih in podobnih podatkov. To je povzro~ilo po eni Z republi{kim zakonom naj bi v okviru republi{kih strani preveliko obremenjenost dajalcev podatkov, po pristojnosti dolo~ili organizacijo statisti~ne dejavnosti drugi strani pa negotovost pri uporabi rezultatov Milojka Virant Zaj{ek, v.d. direktorica Zavoda SR Slovenije za statistiko, 1981 in izvajanje statisti~nih raziskovanj. Razprava o zaradi ve~ razli~nih informacij o istem pojavu. Ob predlogu zakona je trajala do leta 1988, ko je bil tem je treba poudariti, da so imeli drugi poobla{~eni Milojka Virant Zajšek, (*1921, 1999 ). Po kon~ani ènski realni sprejet Zakon o statisti~nih raziskovanjih, organi, npr. takratna Agencija za pla~ilni promet in gimnaziji se je vpisala na filozofsko fakulteto - smer romanistika. pomembnih za republiko. Pred tem sta bila Sklep o Narodna banka, dobro urejeno statisti~no dejavnost. Študij je leta 1940 opustila in se zaposlila v Trboveljski premogokopni drùbi. Aktivno je sodelovala v NOV. Po vojni se je na~inu zbiranja podatkov po republi{kih upravnih zaposlila pri Primorskem dnevniku v Trstu, pozneje ponovno v organih in Sklep o na~inu zbiranja podatkov po Trboveljski premogokopni drùbi, nato pa na Ministrstvu za samoupravnih zavodih in organizacijah (Uradni list rudarstvo, kjer je bila personalni referent rudarske direkcije. Leta LRS, {t. 23/59), ki pa sta ta vpra{anja le delno urejala. 1951 je kon~ala ekonomsko fakulteto in se zaposlila na Zavodu Poleg tega je Slovenija v tem ~asu smiselno LRS za statistiko v Ljubljani kot statistik ekonomist. Na Zavodu uporabljala Zakon o statisti~nih raziskovanjih, ki je SR Slovenije za statistiko je bila zaposlena vse do upokojitve. imel pomen za vso dràvo (Uradni list SFRJ, {t. 39/77). Delovala je na odgovornih delovnih mestih: bila je na~elnica oddelka, samostojna svetovalka, vodja oddelka in od leta 1976 namestnica direktorja. V za~etku marca 1981 je bila imenovana Pomanjkljivost tedanjega zveznega zakona je bila za vršilko dol`nosti direktorja Zavoda SR Slovenije za statistiko predvsem v pomanjkljivi opredelitvi statisti~nih in to nalogo je opravljala do konca aprila 1981. Bila je prva zavodov kot glavnih izvajalcev ter vsebinskih in predsednica Statisti~nega društva Slovenije. Upokojila se je leta metodolo{kih usklajevalcev statisti~ne dejavnosti, saj 1982. je zakon pretèno urejal le program statisti~nih Vira: raziskovanj. • Personalna mapa • Banovec, T. (1999). In memoriam. V: Bilten Statisti~nega dru{tva Zaradi pove~anih zahtev po podatkih je v Slovenije, Letn. 23, {t. 44, str. 6-7. Sloveniji prihajalo do zbiranja statisti~nih podatkov tudi pri nepoobla{~enih organih, s tem pa do Vira: • Beri~, K. (1979). Predlog za izdajo Zakona o statisti~nem sistemu in statisti~ni slùbi SRS. V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 1, str. 5–9. • Zakon o statisti~nih raziskovanjih, pomembnih za republiko, Uradni list RS, {t. 11/1988. 60 let slovenske statistike 52 1975–1990 RACIONALIZACIJA POSLOVANJA – STALNICA VSEH OBDOBIJ Ves ~as od gospodarske reforme v letu 1965 in {e posebej v okviru tako imenovane politike stabilizacije v za~etku osemdesetih let se je Zavod sre~eval s potrebo po u~inkovitosti poslovanja. Ustanovljena je bila celo komisija za var~evanje. Imenovana je bila posebna Komisija za racionalizacijo Predlagali so pravilnik o inovacijah, ki je bil pozneje poslovanja. Posebej je zanimivo, da je ta podprla sprejet; eden od prakti~nih primerov racionalizacije je potrebo po usklajevanju dejavnosti statistike med bil prispevek za izbolj{anje publikacijskih tabel, ki so se institucijami, timskem delu in stalnem napredku ter za~ele oblikovati è pri programiranju. Tako je bilo avtomatizaciji in informatizaciji procesov. Pri tem so olaj{ano zamudno delo pri prepisovanju tabel iz bolj trkali na vest ljudi kot na pomen dobre ra~unalnika v publikacijske tabele. organiziranosti in predvsem znanja zaposlenih. Najbolj znana akcija je bila opravljena v stabilizacijskem letu 1980 ob dodeljevanju enotnih mati~nih {tevilk ob~anov okoli 1.800.000 prebivalcem Slovenije. S prostovoljnim delom je bilo opravljeno obsèno delo za ro~no razvr{~anje in {ifriranje obrazcev. Objavljeno je bilo prvo delno poro~ilo: samo v dveh mesecih in pol je bilo opravljenih 1.600 ur prostovoljnega dela za okoli 250.000 obrazcev, kar je bilo okoli 14 % vsega gradiva. Okoli 80 % teh ur so opravili delavci, ki pri svojem rednem delu nimajo opravka s {ifriranjem. Akcijo so uspe{no zaklju~ili. Za Komisijo za sistemizacijo so bile racionalizacije pri kadrih nedokon~ana naloga: Ana Anton~i~, Stanko Mraz, Ljubo Ugren, Minka Kastelic in Petar Delak. Vira: • Tomaìn, M. (1980). Delo Komisije za racionalizacijo poslovanja. V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 4, str. 6–7. • Markù, M. (1980). Enotna mati~na {tevilka ob~ana. V: Statistik, Svet delovne skupnosti je imel pomembno vlogo pri odlo~anju o zadevah s podro~ja dela, organiziranosti, kadrovske in druge problematike. Na tej seji so na Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 9, str. 3–4. primer razpravljali o povrnitvi stro{kov za prevoz na delo. 60 let slovenske statistike 1975–1990 53 1981 – STATISTI^NI SOSVETI – OBLIKA STROKOVNEGA SODELOVANJA Statisti~ni sosveti kot strokovno-posvetovalna telesa za metodolo{ka vpra{anja in razvoj statistike so bila kot ideja nakazana è v delu Revizija in razvoj statisti~nega informacijskega sistema leta 1975, delovati pa so za~eli leta 1981. Idejo o sosvetih je takratno vodstvo Zavoda Na ustanovnem sestanku se je zbralo predstavilo na dveh tridnevnih strokovnih {estin{tirideset predstavnikov podjetij, organov posvetovanjih Statistika in uporabniki, ki so ju republi{ke uprave ter najve~jih uporabnikov registra. organizirali v Ljubljani in Mariboru prav zaradi Razprava je bila odlo~ilna za nadaljnji razvoj registra Tomà Banovec, generalni direktor zadovoljevanja potreb uporabnikov in {iritve kot infrastrukturnega ogrodja registrske ureditve. Statisti~nega urada Republike Slovenije njihovega kroga. Ideja je bila dobro sprejeta, sosveti Izraèna je bila potreba po enotni mati~ni {tevilki 1981–2003. pa so bili opredeljeni kot »organizacijska oblika poslovnega registra, katerega vodenje je bilo pozneje Tomà Banovec (*1939). Potem ko je v Ljubljani leta 1959 kon~al sodelovanja uporabnikov in dajalcev podatkov, ... ki urejeno z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije srednjo gradbeno {olo, je {tudij nadaljeval na Fakulteti za geodezijo, naj bi bili glavni nosilci revizije in razvoja statisti~nega (Uradni list RS, {t. 13/1995). gradbeni{tvo in arhitekturo. Leta 1965 je diplomiral iz geodezije sistema.« in se najprej zaposlil na In{titutu za geodezijo in fotogrametrijo, V letu 1982 je bilo ustanovljenih è 22 sosvetov za kjer je kmalu postal vodja oddelka za kartografijo. Pozneje (od 1970) Prvi sosvet je za~el delovati v letu 1981 – natan~neje posamezna podro~ja. Najbolj aktiven je bil Sosvet za je bil direktor Razvojnega in{tituta na Geodetskem zavodu SRS, 9. decembra 1981, ko je bila v dvorani Krajevne integralni sistem drùbenih ra~unov, ki je v kratkem namestnik direktorja Zavoda SRS za drùbeno planiranje, posebej skupnosti Prule ustanovna seja Sosveta za podro~je ~asu sklical kar 17 sej. odgovoren za podro~je prostorskega planiranja, informatike in tehnologije (od 1975), leta 1979 pa je bil imenovan za direktorja statistike, organizirana v obliki strokovnega posveta o Centra SRS za drùbeni sistem informiranja in informatiko. Od Registru organizacij in skupnosti. Delovno podro~je Sosveti imajo {e vedno enako funkcijo in so v leta 1981 do upokojitve leta 2003 je bil direktor Zavoda SRS za sosveta je bilo zadovoljevanje informacijskih potreb s resnici postali stalni in tvorni dejavniki statisti~nega statistiko oz. zdaj Statisti~nega urada RS. Veliko je objavljal, pomo~jo podatkov tega registra kot enega od razvoja v Sloveniji. njegova bibliografija {teje prek 162 enot. Urad je v ~asu njegovega standardov drùbenega sistema informiranja. direktorovanja naredil velik premik na podro~ju tehnolo{kega posodabljanja statisti~nih postopkov, povezovanja administrativnih evidenc, prilagajanja uporabnikom in sodobnej{ega razumevanja statisti~ne slùbe v {ir{em drùbenem prostoru, normativne ureditve dejavnosti, ne nazadnje pa tudi na podro~ju priblièvanja evropski statisti~ni ureditvi in razvoju stroke po osamosvojitvi Slovenije. Vira: Vira: • Enciklopedija Slovenije. 1987. Knj. 1. Ljubljana, Mladinska knjiga • Klep, J. (1981). Ustanovljen prvi sosvet za podro~je statistike, s posveta • Obrazloìtev predloga za odlikovanje g. Tomaà Banovca. (delovno o enotnem registru organizacij in skupnosti. V: Statistik, Ljubljana: gradivo) Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 12, str. 7–8. • Banovec, T. (1995). Model podatkov v Republiki Sloveniji – potrebe po povezovanju in ve~namenski rabi statisti~nih in eviden~nih podatkov za potrebe socialne politike. V: Zbornik referatov Radenci ’95 – Statistika dela, delovnih in ìvljenjskih pogojev. Radenci: Statisti~ni urad Republike Slovenije in Statisti~no dru{tvo Slovenije, str 111–124. 60 let slovenske statistike 54 1975–1990 ZAKON O DRU@BENEM SISTEMU INFORMIRANJA V letu 1982 so strokovnjaki Zavoda aktivno sodelovali pri pripravi Zakona o drùbenem sistemu informiranja (DSI), ki je dolo~il, da je program statisti~nih raziskovanj ena od skupnih osnov drùbenega sistema informiranja. Za dosego enotnosti naj se uporabljajo skupni standardi ter metodologije za zbiranje, obdelavo, hranjenje in izkazovanje podatkov. Še pred sprejemom Zakona o drùbenem sistemu Zakon o drùbenem sistemu informiranja, ki je informiranja je Zavod pripravil predlog prednostnih uvedel filozofijo skupnih osnov (registrov, evidenc, nalog skupnega pomena na tem podro~ju. Naloge so klasifikacij in povezovanja podatkov), je bil bile naslednje: normativne osnove za usklajen razvoj pomemben mejnik v razvoju registrske usmeritve DSI-ja; razvoj skupnih elementov, osnov in Slovenije. Vzpodbudil je nadaljnji razvoj registrsko standardov DSI-ja; razvoj kazalcev za merjenje usmerjene statistike ter izgradnjo in standardizacijo razvoja ter njihova vsebinska in metodolo{ka evidenc. Za upravljavca registrov ter za strokovnega usklajenost; nadaljevanje dela na reviziji statisti~nih nosilca pri povezovanju in usklajevanju izvajalcev raziskovanj; posodabljanje in podruàbljanje programa DSI je dolo~il Zavod za statistiko. statisti~nega sistema; aùrnost, operativnost in vsestranska izraba informacijskih zmogljivosti registrov; oblikovanje in povezovanje vseh obstoje~ih registrov, baz in drugih avtomatiziranih evidenc; izgradnja banke statisti~nih podatkov; modernizacija zemlji{ke knjige in katastra; vzpostavitev registra stavb in opredelitev strategije usklajenega razvoja ra~unalni{ke infrastrukture. Vendar pa je è Zakon o drùbenem sistemu informiranja vseboval dolo~bo o tem, da so zaradi varstva osebne svobode in za{~ite osebnosti ter z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic posameznika osebni podatki predmet posebne za{~ite, ki jo ureja Vir: zakon; in ta zakon je bil sprejet leta 1990 kot Zakon o • Zakon o drùbenem sistemu informiranja (Uradni list SRS, {t. 10/1983). varstvu osebnih podatkov (Uradni list SRS, {t. 8/1990). 60 let slovenske statistike 1975–1990 55 1987 - ZA^ETEK TRADICIONALNIH STATISTI^NIH SRE^ANJ V RADENCIH Leta 1987 sta Zavod SR Slovenije za statistiko in Statisti~no dru{tvo Slovenije organizirala prvo strokovno posvetovanje v Radencih, ki je postalo tradicionalno letno sre~anje strokovnjakov z razli~nih podro~ij, poznano pod imenom Statisti~ni dnevi. Na prvem posvetovanju so obravnavali takrat zelo Vsako leto je bila vsebina posvetovanja izbrano aktualno temo Statistika in inflacija, saj je ta pomenila Naslovi posvetovanj Statisti~ni dnevi: podro~je, ki je imelo v dolo~enem trenutku {ir{i poseben problem za kakovost statistike. Teme, ki so drùbeni pomen. S~asoma so bile dodane sekcije za bile obravnavane v povezavi z visoko stopnjo 1987 – Statistika in inflacija predstavitve raznih drugih aktualnosti. @e na prvem inflacije, so bile: zunanjetrgovinski tokovi, 1989 – Vloga statistike v drùbenem razvoju posvetovanju so sodelovali tako predstavniki takratne makroekonomski agregati, produktivnost, pla~e, 1993 – Statistika in evidence za potrebe odprtega slovenske in jugoslovanske statistike kot tudi ìvljenjski stro{ki in obra~unski sistem. V prispevkih tr`nega gospodarstva uporabniki podatkov iz ministrstev, drugih institucij, in razpravi so slovenski strokovnjaki kriti~no ocenili 1994 – Slovenija, statistika, Evropska unija uprave in znanstvenoraziskovalnega podro~ja. Leta metodolo{ke pristope Zveznega zavoda, bili pa so 1995 – Statistika dela, delovnih in ìvljenjskih pogojev 1993 je posvetovanje postalo mednarodno, nato pa se tudi konstruktivni, saj so predlagali revizijo 1996 – Ekonomija, Slovenija, Evropska unija je vsako leto pove~evalo {tevilo dràv, iz katerih so statisti~nega sistema, usmerjenega v prihodnost in v 1997 – Nova statisti~na spoznanja, finan~ne statistike, prihajali udeleènci, prav tako pa tudi {tevilo svet. Mednarodne obveznosti statistike so bile {e globalizacija nastopajo~ih. Vsako leto je è pred za~etkom posebej poudarjene, saj so takrat potekale izklju~no 1998 – Statisti~na podpora pogajanjem RS z EU in posvetovanja izdan zbornik vseh referatov. Od prek zveznega zavoda, zato je Slovenija zahtevala strukturni skladi petnajstih avtorjev, ki so leta 1987 predstavili 13 vpogled v razvid mednarodnih obveznosti. Eden od 1999 – Elektronsko poslovanje in statistika referatov, se je {tevilo avtorjev v letu 2003 pove~alo na zaklju~kov tega prvega posvetovanja v Radencih je 2000 – Statistika 2000 – statisti~na omrèna sodelovanja 87 avtorjev, ki so predstavili 73 referatov. Zbornik bilo tudi opozorilo na pomen neodvisnosti statisti~ne za bolj{o evropsko usklajenost in kakovostnej{e referatov, ki je prvi~ obsegal 124 strani, se je odebelil v stroke in njene strokovne pristojnosti. delovanje zajetno knjigo s 544 stranmi. Omeniti pa moramo tudi 2001 – Novo tiso~letje – pripravljenost statistike na okrogle mize, posterske sekcije in novinarske razumevanje in merjenje novih pojavov konference, ki spremljajo posvetovanje. 2002 – Vklju~evanje in povezovanje statistike v informacijsko drùbo Statisti~ni dnevi, mednarodno strokovno sre~anje 2003 – Statistika kot orodje in vir za kreiranje znanja statistikov v Radencih, so ponesli ime slovenske uporabnikov statistike v svet. Njihov pomen je tudi za doma~o 2004 – Statisti~no spremljanje pojavov globalizacije in strokovno javnost tako velik, da bo sre~anje zagotovo storitev – izzivi in nujnost nadaljevalo tradicijo tudi v prihodnje. Vir: • Krìman, I. (2000). Deset statisti~nih sre~anj v Radencih. V: Statisti~na sporo~ila. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije, {t. 6, str. 2–28. 60 let slovenske statistike 56 1975–1990 STATISTI^NI DNEVI RADENCI Radenci 2000 Radenci 2001 Radenci 2003 60 let slovenske statistike 1975–1990 57 1989 - PRIBLI@EVANJE EVROPSKI STATISTI^NI UREDITVI Zadnja leta pred osamosvojitvijo je slovenska statistika konceptualno è za~ela slediti evropskim integracijskim procesom, ~eprav {e v okviru jugoslovanske statistike, torej le neformalno. Slovenska vlada je na predlog Statisti~nega urada è v letu 1989 uvedla ra~unanje bruto doma~ega proizvoda po mednarodno primerljivi metodologiji nacionalnih ra~unov ( SNA ’93). Ob koncu osemdesetih let je slovenska statistika è Pomemben mejnik pri vklju~evanju v mednarodno dodelala sistem treh osnovnih registrov, enotnih okolje je bilo za slovenske statistike leto 1990. V identifikacij in pridobila veliko znanj o sodobnih organizaciji Zveznega zavoda za statistiko so se mednarodnih standardih. V letu 1989 je za~ela udeleìli dveh seminarjev – sekretariata Efte v opozarjati Zvezni zavod na ve~jo evropeizacijo Milo~eru in Eurostata v Beogradu. Pri{la so nova metodolo{kih re{itev. Na prvem mestu je bilo spoznanja: evropska statistika je z velikimi koraki predvsem uvajanje sistema nacionalnih ra~unov sledila integracijskim procesom in pripravam na (SNA 93), uvajanje standardne klasifikacije dejavnosti ustanovitev Evropskega enotnega trga. Sredi{~e in drugih ekonomskih klasifikacij in uvajanje statisti~nega vsebinskega usklajevanja je postal klasifikacije poklicev, sodobne statistike dela in Eurostat; pogoj za uvajanje in u~inkovito izvajanje statistike ìvljenjske ravni. enotnih statisti~nih standardov je ustrezen pravno- institucionalni poloàj statisti~nih uradov v dràvah Tedanja zvezna dràva pa se je odzivala precej ~lanicah. Ta zagotavlja strokovno in metodolo{ko po~asi. Zato je slovenska vlada na predlog neodvisnost. ^lanice in kandidatke za ~lanstvo Statisti~nega urada è v letu 1989 uvedla ra~unanje morajo izvajati celotno statisti~no zakonodajo, najprej bruto doma~ega proizvoda po metodologiji sistema Evropskega enotnega trga, nato EU-ja in pozneje nacionalnih ra~unov, {e naprej pa je vzporedno Evropske monetarne unije (EMU) – premikajo~e (se) potekalo ra~unanje po takratni mednarodno Magdalena @ebre, Lea Bregar, Genovefa Ruì} in Tomà Banovec – tar~e. udeleènci seminarja sekretariata Efte v Milo~eru leta 1990. neprimerljivi metodologiji, ki je v obra~unu upo{tevala le koncept materialne proizvodnje. Za Jugoslovanska in slovenska statistika nista slovenski Zavod je bila to dvojna obremenitev, vendar ustrezali zahtevam tr`nega gospodarstva oziroma je pomenila strate{ko prednost v smislu metodolo{ke nista bili usmerjeni v pripravo statisti~nih podatkov pripravljenosti. Poleg tega je, kar je {e pomembneje, za odlo~anje razli~nih vrst uporabnikov. Slovenija pridobila mednarodno primerljive podatke o osnovnih makroekonomskih agregatih. Vir: • Krìman, I. (1989). Statistika v pripravah na Evropo 92. V: Zbornik referatov Radenci 89 – Vloga statistike v drùbenem razvoju. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, str. 1–11. 60 let slovenske statistike 58 60 let slovenske statistike 59 SAMOSTOJNA SLOVENIJA STATISTIKA - MEDNARODNA SKUPNOST 1991-2004 Zadnje desetletje v prvi {estdesetletnici slovenske statistike je sovpadalo z obdobjem od osamosvojitve Slovenije do njenega sprejema v polnopravno ~lanstvo v Evropski uniji. To ni logi~no le zaradi zgodovine slovenskega naroda, temve~ tudi zaradi pomembne vloge statistike pri pogajanjih ob vstopu v Evropsko unijo. Poleg tega pa, kar pomeni za Slovenijo vstop v EU, pomeni za statistiko vstop v evropski statisti~ni sistem. Evropskim integracijskim procesom je slovenska statistika za~ela slediti {e pred osamosvojitvijo. Pospe{evala je sodelovanje z mednarodnimi institucijami, tako da je do prvega obiska Eurostata pri{lo aprila 1992 – {e pred priznanjem slovenske dràve. Malo pozneje je postala ~lanica Konference evropskih statistikov, dve leti zatem je podpisala Deklaracijo o sodelovanju z Eurostatom, vklju~ila pa se je tudi v druge mednarodne institucije. Vzporedno z mednarodnim delovanjem pa je potekal intenzivni razvoj tudi doma. V skladu z novim Zakonom o dràvni statistiki so se sredi devetdesetih let {e okrepile aktivnosti za tehni~no in metodolo{ko posodobitev zbiranja, obdelave in diseminacije statisti~nih podatkov, statistika je prilagodila svoje sodelovanje s strokovno in splo{no javnostjo ter s civilno drùbo doma in v tujini, posebej pa je svoje programe in na~ela prilagodila mednarodnim na~elom uradne statistike in razvoju doma~e zakonodaje. V skladu z Zakonom o dràvni statistiki se je v tem ~asu Zavod RS za statistiko preimenoval v Statisti~ni urad Republike Slovenije. 60 let slovenske statistike 60 60 let slovenske statistike 1991–2004 61 1991/1992 - PRVI KORAKI V MEDNARODNO SKUPNOST V ~asu osamosvajanja Slovenije, leta 1991, je bil v skladu s tedanjo zakonodajo slovenski statisti~ni urad sestavni del Ministrstva za planiranje; tako je ostalo do uveljavitve Zakona o dràvni statistiki v letu 1995. V aprilu 1992 je na neformalnem sestanku z Eurostatom vodstvo statistike è analiziralo stanje dràvne statistike v Sloveniji in {e isto leto pripravilo prvi program aktivnosti za evropeizacijo slovenske statistike. V juniju 1992 je Zavod postal ~lan Konference evropskih statistikov. Po osamosvojitvi Slovenije in uvedbi tr`nega V izjemno intenzivnem programu obiska je gospodarstva se je intenzivneje nadaljeval proces takratno vodstvo Urada v razgovorih s predstavniki usklajevanja s standardi EU-ja na podro~ju statistike, Eurostata è dobilo prvi vpogled v metodolo{ke in ki se je sicer za~el è v okviru nekdanje dràve, saj so druge razlike in potrebne prilagoditve slovenske bile dràve ~lanice EU-ja è tedaj pomemben statistike v prihodnosti. zunanjetrgovinski partner Slovenije. Statisti~ni urad je vloìl veliko naporov v to, da bi ~im prej navezal stike z Eurostatom, saj bi bilo na ta na~in usklajevanje s statisti~nimi standardi Evropske unije làje. Do prvega obiska Eurostata je pri{lo na podlagi neformalnih stikov è aprila 1992, ~eprav takrat Slovenija {e ni bila uradno priznana dràva v mednarodnih organizacijah. Vira: Konferenca evropskih statistikov je objavila temeljna na~ela uradne statistike • Krìman, I. (1994). Statistical Planning and Priority Setting in the po jubilejnem zasedanju leta 1992 v tej publikaciji. Process of Transition of the Slovenian Statistics. V: Conference of European Statisticians, Paris. • Statistics in the Democratic Process at the End of the 20th Century. (1992). Wiesbaden: Federal Statistical Office Federal Republic of Germany. 60 let slovenske statistike 62 1991–2004 Poleg tega se je Statisti~ni urad vklju~eval tudi v druge mednarodne organizacije. Leta 1992 je postal ~lan Konference evropskih statistikov pri Ekonomski komisiji za Evropo Zdruènih narodov, ki ima sedè v @enevi. Istega leta je Konferenca evropskih statistikov v ~asu praznovanja {tiridesetletnice na 47. zasedanju sprejela Resolucijo o temeljnih na~elih uradne statistike na podro~ju Ekonomske komisije za Evropo. Njen bistveni del je deset osnovnih na~el uradne statistike, ki so pomembno vplivala na pripravo nove zakonodaje na podro~ju dràvne statistike in na razvoj stroke v naslednjih letih v Sloveniji. Resolucija o temeljnih na~elih uradne statistike – deset temeljnih na~el. Pove~ane fotografije visijo v vseh sobah za sestanke. 60 let slovenske statistike 1991–2004 63 VPLIV VKLJU^ITVE V MEDNARODNE INSTITUCIJE NA RAZVOJ SLOVENSKE STATISTIKE Zaradi ~im hitrej{ega razvoja slovenske statistike je bila leta 1993 Slovenija vklju~ena v program Phare – poseben program tehni~ne pomo~i Eurostata na podro~ju statistike. Leto pozneje se je s podpisom deklaracije o sodelovanju formalno za~elo sodelovanje z Eurostatom, nato pa {e z drugimi mednarodnimi organizacijami. Za~etek devetdesetih let je slovenski statistiki prinesel Zagotoviti je bilo treba u~inkovitost sodelovanja in {tevilne obveznosti in nove poglede. Pospe{ila je usklajevanje vseh skupin uporabnikov ter programov usklajevanje z è omenjenimi mednarodnimi na~eli dela doma~ih in tujih institucij. uradne statistike, med njimi {e prav posebej uvedbo in dosledno spo{tovanje izvajanja na~ela zaupnosti individualnih podatkov ter usmerjenost k uporabnikom, to je upo{tevanje zahtev vseh skupin uporabnikov, kot obvezo v tr`nem gospodarstvu. Hkrati je slovenska statistika gradila in razvijala ustrezno infrastrukturo (zakonodajo, statisti~ne klasifikacije, registre, informacijsko tehnologijo), uvajala nove naprednej{e metode zbiranja (metode vzor~enja namesto polnega zajetja, avtomatsko vna{anje podatkov), proizvodnje (ocene, revizije) in diseminacije statisti~nih podatkov ter uvajala elemente statisti~ne kakovosti. Zaradi velikega {tevila udeleèncev z razli~nimi potrebami, ki jih je bilo treba usklajevati, je vzpostavila ustrezne ali izbolj{ala obstoje~e mehanizme in oblike spremljanja in ocenjevanja zahtev vseh skupin uporabnikov statistike. Zato se je znotraj dràve okrepilo sodelovanje s Statisti~nim svetom, sosveti in z delovnimi skupinami, npr. za pripravo stali{~ v postopku sprejemanja zakonodajnih predlogov EU- ja. Mednarodne naloge so se raz{irile na Statisti~no komisijo in Konferenco evropskih statistikov v okviru Zdruènih narodov, Statisti~ni programski odbor in druge odbore ali telesa pri Eurostatu in {tevilne delovne skupine. Sestanek direktorjev evropskih statisti~nih uradov, na katerem so razpravljali o prihodnosti evropskega statisti~nega sistema, je bil v Palermu, Italiji, leta 2002. Med njimi tudi iz Statisti~nega urada RS: Tomà Banovec, Irena Krìman in Magdalena @ebre. 60 let slovenske statistike 64 1991–2004 1994 – DEKLARACIJA O SODELOVANJU Z EUROSTATOM Leta 1994 je bila podpisana deklaracija o statisti~nem sodelovanju z Eurostatom. Dolo~eni so bili pogoji, ki jih je moral Statisti~ni urad zagotoviti najpozneje do ~lanstva v EU-ju: zagotovitev to~nih, zanesljivih, politi~no neodvisnih in transparentnih statisti~nih podatkov, razvoj u~inkovite statisti~ne slùbe ter harmonizacijo metod, standardov in klasifikacij s tistimi v EU-ju in mednarodnimi na osnovi ustrezne institucionalne ureditve. Eurostat je zagotavljal tehni~no in tudi finan~no pomo~ (Phare) za sofinanciranje usklajevanja slovenske statistike z evropsko in za institucionalno krepitev Urada. Delè sofinaciranja je dosegal do 10 % njegovega letnega prora~una. Slovenskim statistikom so prenos znanja poleg Eurostata zagotavljale tudi druge mednarodne institucije (Efta, OECD, ILO, IMF) in {tevilni nacionalni statisti~ni uradi ~lanic, bodisi v okviru programov Eurostata ali kot vladno pomo~ ~lanic EU-ja (zlasti Avstrije, Nem~ije, Danske, Finske, Francije, Irske, Nizozemske, Švedske, Anglije), ne~lanic (Švice in Norve{ke), upo{tevane pa so bile tudi nekatere izku{nje tedanjih kandidatk za ~lanstvo v EU-ju (zlasti ^e{ke, Madàrske in Poljske). Ob dogodku so poro~ali slovenski mediji, Slovenec, 22. 3. 1994. Del tehni~ne pomo~i je bil namenjen izobraèvanju statistikov, najve~ v obliki aktivnih udelèb na delovnih sestankih. Teh je bilo nad 200 na leto, po ~lanstvu se je to {tevilo pove~alo nad 250 na leto. Ob podpisu Deklaracije je bilo izdano sporo~ilo za javnost v ve~ jezikih. Vir: Direktor Tomà Banovec s predstavniki Eurostata in drugih statisti~nih uradov, • @ebre, M. (2002). Strategic Management in Slovenia, Beograd: ob podpisu sporazuma med Eurostatom in Uradom Republike Slovenije za Document CARDS/PGSC/2002/07. statistiko. 60 let slovenske statistike 1991–2004 65 Ve~ji del tehni~ne pomo~i Eurostata, financirane iz sredstev Phare, je bil (zlasti po letu 1998) namenjen tudi izvedbi {tevilnih pilotnih projektov. Pridobljena metodolo{ka znanja je slovenska statistika uporabila za redno izvajanje novih nalog. Skupaj je bilo v letih 1996–2004 tak{nih pilotnih projektov ve~ kot 63, vsi pa {e niso kon~ani. Poleg teh je slovenska statistika Pregled projektov Phare s podro~ij statistike v obdobju 1996 – 2004 izvedla ali {e izvaja iz sredstev Phare (t. i. nacionalni programi) tudi nekatere velike projekte oziroma nove Podro~je Phare Drugi pilotni Phare razvojne naloge. To so raziskovanja, ki so finan~no in projekti* projekti** kadrovsko zelo zahtevna, izvajati pa jih je bilo treba za~eti do ~lanstva v EU-ju. Takih projektov je bilo 17, Statisti~na infrastruktura (informacijske tehnologije) 5 od teh dva {e potekata. Demografske in socialne statistike 16 1 Makroekonomske statistike 11 4 Poleg projektov iz programa Phare in drugih Poslovne statistike 11 2 Delovna skupina ICON-a in SURS-a: Friedrike Wünschmann, Milan Kati}, Ana projektov mednarodnega sodelovanja je slovenska Tretjak, Metka Planko, Meta Blejec in Wolfgang Walla (od leve proti desni). Denarne, finan~ne in pla~ilnobilan~ne statistike 6 1 statistika izvedla {e vrsto drugih projektov ali razvojnih nalog, ki jih je financirala izklju~no iz Kmetijske statistike 10 2 sredstev prora~una Republike Slovenije. Ve~podro~ne (prese~ne) statistike 9 2 Skupaj 64 17 * Ve~fazni projektvelja kot en projekt. ** [teti kon~ani projekti in projekti v izvajanju. Statisti~ni urad RS je z manj kot 400 zaposlenimi relativno majhen. Zato je bilo po osamosvojitvi, in zlasti po letu 1998, ko je bil kon~an pregled evropske zakonodaje (screening), opravljeno izjemno delo. Zahvaljujo~ pravilnim strate{kim odlo~itvam v letih pred osamosvojitvijo in po njej, skrajni racionalizaciji statisti~nih procesov, velikim vlaganjem v izobraèvanje, zavzetosti in motivaciji zaposlenih ter mednarodnemu sodelovanju, je slovenska statistika postopoma razvila svoje poslanstvo, vizijo, dolgoro~no strategijo in na~in dolo~anja prednostnih nalog. 60 let slovenske statistike 66 1991–2004 1995 – SPREJEM ZAKONA O DR@AVNI STATISTIKI Prehod slovenske drùbe v tr`no gospodarstvo in vklju~itev v mednarodno sodelovanje sta zahtevala neodvisno in strokovno statisti~no organizacijo. Mednarodna na~ela uradne statistike in dobre prakse v nacionalnih statisti~nih sistemih najrazvitej{ih dràv, predvsem nordijskih, so nam pomagali pripraviti moderen pravni okvir. Leta 1995 je Dràvni zbor sprejel Zakon o dràvni Navedeni poobla{~eni izvajalci so v skladu z statistiki, s katerim je postal Statisti~ni urad Republike novelo Zakona o dràvni statistiki iz leta 2001 dol`ni Slovenije (SURS) strokovna samostojna vladna slùba, statisti~ne dejavnosti organizirati lo~eno od drugih odgovorna neposredno predsedniku Vlade Republike dejavnosti in v celoti spo{tovati osnovna na~ela Slovenije. Zakon je dolo~il pomembne elemente uradnih statistik, {e posebej na~elo statisti~ne dràvne statistike, kot so njeno poslanstvo, zaupnosti. Kot del priprav na vstop v Evropsko unijo usklajevanje in programiranje dejavnosti izvajanja so bile leta 2001 sprejete spremembe in dopolnitve dràvne statistike, sodelovanje pri razvoju statisti~nega zakona, ki so olaj{ale pripravo in sprejem administrativnih virov, neodvisnost institucije, programov statisti~nih raziskovanj, izbolj{ale dejavnosti, predvsem pa predstojnika, pridobivanje statisti~no zaupnost, utrdile neodvisnost Urada in podatkov iz administrativnih in drugih virov, natan~neje dolo~ile vlogo poobla{~enih izvajalcev. statisti~ni svet in statisti~ni sosveti, zaupnost, statisti~na diseminacija ter pravila financiranja. SURS je glavni izvajalec in usklajevalec izvajanja programov statisti~nih raziskovanj. Vendar pa dolo~ena statisti~na raziskovanja izvajajo tudi poobla{~ene institucije, ki jih dolo~a vsakokratni srednjero~ni program statisti~nih raziskovanj (SPSR). V veljavnem SPSR 2003–2007 so to: Banka Slovenije, Ministrstvo za finance, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, In{titut za varovanje zdravja, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje in Zavod RS za zaposlovanje. Vir: • Zakon o dràvni statistiki. Uradni list RS, {t. 45/1995 in 9/2001. Faksimile zakona 60 let slovenske statistike 1991–2004 67 POGLABLJANJE SODELOVANJA PREK STATISTI^NEGA SVETA RS IN SOSVETOV Zakon o dràvni statistiki je dolo~il, da so Statisti~ni svet in sosveti zakonit del slovenskega statisti~nega sistema. Z leti se je pokazalo, da je Svet upravi~il pri~akovanja na najvi{ji ravni, sosveti pa na ravni posameznega vsebinskega podro~ja. Statisti~ni svet je v sistemu dràvne statistike najvi{je V skladu z Zakonom ustanovi statisti~ne sosvete strokovno posvetovalno telo za strate{ka in razvojna za posamezno podro~je dràvne statistike SURS. vpra{anja ter najvi{ji predstavnik uporabnikov in Predsednik sosveta je vedno predstavnik zunanje strokovne javnosti. ^eprav je njegova vloga institucije, ~lane pa sestavljajo uporabniki statisti~nih svetovalne narave, je zaradi sestave ~lanstva tudi podatkov. To so razli~ni strokovnjaki iz znanstvenih vpliven. ^lani so ugledni strokovnjaki oziroma krogov, javne uprave, vlade, gospodarstva in druge predstavniki iz Dràvnega zbora RS, Dràvnega sveta strokovne javnosti. Trenutno deluje 26 statisti~nih RS, Vlade RS, Banke Slovenije, delodajalcev in sosvetov za razli~na podro~ja statistike. Izmed 510 delojemalcev, sodstva, statisti~ne stroke iz ~lanov, ki so lahko dejavni v ve~ sosvetih, je 412 znanstvenega podro~ja in SURS-a. Glavne naloge zunanjih ~lanov in 98 strokovnjakov SURS-a. V letu Statisti~nega sveta so: razprava in sprejem v zvezi s 2004 sta bila ustanovljena Sosvet za statistiko srednjero~nimi in letnimi programi statisti~nih nepremi~nin in Sosvet za statistiko zdravja. raziskovanj in njihovim izvajanjem, obravnava zakonodajnih predlogov, predlaganje metodolo{kih Sestanki sosvetov so organizirani vsaj enkrat na osnov, racionalizacije in modernizacije statisti~nih leto, ko razpravljajo o predlogu letnega programa raziskovanj, dajanje pobud in predlogov za statisti~nih raziskovanj za prihodnje leto. Vse ve~ je Sedanji predsednik Statisti~nega sveta je poslanec slovenskega dràvnega zbora, Rudolf Moge. Ena od njegovih zaslug je predstavitev rezultatov mednarodno statisti~no sodelovanje ter predlaganje tudi predstavitev in izmenjave izku{enj med Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 2002, ki je bila klasifikacij, ki so nacionalni standardi. posameznimi strokovnjaki in konkretnega delovanja odmeven medijski in strokovni dogodek v mali dvorani Dràvnega zbora v delovnih skupinah, ki se po potrebi ustanavljajo pri 16. 4. 2003 (posnetek iz video zapisa). Sodelovanje izvajalcev dràvne statistike in posameznih sosvetih. Seveda pa je sestankov lahko uporabnikov statisti~nih podatkov prek sosvetov je tudi ve~, kadar je potrebna obravnava aktualnih imelo è dolgoletno tradicijo, saj so bili prvi sosveti za novosti ali sprememb v drùbi, ki imajo neposredno razli~na podro~ja statistike ustanovljeni è v ali posredno zvezo s statistiko. osemdesetih letih. Delovanje sosvetov pomembno vpliva na razvoj slovenske dràvne statistike na strokovni ravni in na sodelovanje institucij v skupnih naporih za kakovostne, pravo~asne in pomembne statisti~ne podatke. Vira: • Krìman, I. (2002). Slovenska dràvna statistika, zaupanja vredna in uporabni{ko usmerjena. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. • Poslovnik Statisti~nega sveta Republike Slovenije. (2001). Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. 60 let slovenske statistike 68 1991–2004 PRENOS UPRAVLJANJA ADMINISTRATIVNIH REGISTROV IN NJIHOVA NADALJNJA UPORABA Naloge in lastnosti administrativnih registrov, ki jih je v prej{njih desetletjih vzpostavil SURS, so presegle okvire statisti~nih pristojnosti, {e posebej glede posredovanja individualnih podatkov uporabnikom. Zato je bil na podlagi Zakona o dràvni statistiki postopoma opravljen prenos upravljanja teh registrov pristojnim institucijam. Po temeljitih pripravah za oddajo vsakega od treh Dokler je bil upravljavec teh registrov Statisti~ni registrov je pri{lo do prenosa upravljanja: Register urad, ni bilo problema povezovanja podatkov. S teritorialnih enot je prevzela Geodetska uprava RS prenosom upravljanja pa je podro~je povezovanja na leta 1995, Centralni register prebivalstva Ministrstvo administrativni ravni postalo velik izziv – tako glede za notranje zadeve leta 1998, Poslovni register organizacijskih vpra{anj kot tudi normativno, saj je Slovenije pa Agencija RS za javnopravne evidence in Zakon o povezovanju javnopravnih evidenc v storitve (AJPES) leta 2002. pripravi è nekaj let. Ne nazadnje pa tudi tehni~na vpra{anja povezovanja evidenc {e niso re{ena. S tem pa jih SURS ni prenehal uporabljati – nasprotno, svojo pozornost je {e bolj preusmeril na Vsi trije osnovni registri nadaljujejo svoj razvoj, Po prenosu upravljanja se je oddelek za Centralni register prebivalstva (CRP) preselil na Ministrstvo za notranje zadeve, kjer sedaj deluje z raz{irjeno pridobivanje podatkov iz obstoje~ih administrativnih tako da so danes postali ali {e postajajo pomemben funkcionalnostjo na novi lokaciji na Ma~kovi 2. Tja so leta 2002 pri{li na virov. Posebej je okrepil svoje sodelovanje z ~len v elektronskem poslovanju dràvne uprave. novoletni obisk CRP-jevi upokojenci. Na sliki so Marica Markù, Ljubica Djordjevi}, Marjan Potisek in Irena Tr{inar, ki {e vedno vodi CRP. upravljavci obstoje~ih in novih administrativnih Imajo osrednje mesto v akcijskem na~rtu za izvajanje virov, tako da vpliva na upo{tevanje statisti~nih projektov e-uprava, v kateri se uporabljajo za klasifikacij kot nacionalnega standarda ter na izvajanje vrste storitev, tudi takih, ki pomenijo ohranitev in uporabo enotnih identifikacij, poleg tega razbremenitev ne le poro~evalskih enot, temve~ tudi pa daje tudi mnenja k metodolo{kim osnovam zaposlenih v javni upravi in posameznikov. Tak obseg zbiranja podatkov. Glede na to, da ima dràvna storitev pa ne bi bil mogo~, ~e bi bil njihov statistika pravico dostopa do administrativnih upravljavec {e vedno SURS, saj bi te naloge presegle evidenc na individualni ravni, ima ta usmeritev vpliv njegove pristojnosti. Vendar pa je bila prav statistika tudi na kakovost statisti~nih podatkov in na manj{e tista, ki je pred tridesetimi leti v zvezi z uporabo obremenjevanje poro~evalskih enot. administrativnih virov in njihovim povezovanjem zastavila cilje in na~rte, ki so z nekoliko spremenjeno terminologijo {e danes ìvi in se pojavljajo v {tevilnih Viri: gradivih, strategijah, zakonih ali projektih. • Banovec. T. (1999). Skupno administrativno jedro povezanih indikatorjev (SAJPI) za pove~anje racionalnosti elektronskega poslovanja. V: Organizacija, Letn. 32, {t. 3, str 155–157. • Banovec T. (1997). Uporaba administrativnih virov za statisti~ni namen. V: Gospodarski vestnik, leto 46 (20. 2. 1997), {t. 8, str 55–57. • Zakon o centralnem registru prebivalstva, Uradni list RS, {t. 1/1999. • Zakon o poslovnem registru Slovenije, Uradni list RS, {t. 13/1995. Po prenosu upravljanja Poslovnega registra Slovenije na AJPES se je • Zakon o geodetski dejavnosti, Uradni list RS, {t. 8/2000. spremenil na~in poslovanja s strankami, ki poteka na izpostavah. • Akcijski na~rt za izvajanje programa projektov e-uprava do leta 2004. Na sliki izpostava Ljubljana. 60 let slovenske statistike 1991–2004 69 NA^RTOVANJE STATISTI^NIH RAZISKOVANJ Tudi obveznost priprave in sprejetja programov statisti~nih raziskovanj je del Zakona o dràvni statistiki è iz leta 1995, vklju~uje pa tako nacionalne kot mednarodne potrebe. Zakon je bil v letu 2001 dopolnjen tako, da je odtlej sprejemanje programov bolj fleksibilno. V letu 2001 se je spremenila pristojnost sprejemanja Dolgoro~na usmerjenost Urada je tudi podpora statisti~nih programov. Srednjero~ne programe, ki razvoju resornih statistik, kar bi dolgoro~no obi~ajno veljajo za petletno obdobje, sprejme Vlada razbremenilo vse vpletene v proizvodnjo dràvne RS, medtem ko sprejme letne programe predstojnik statistike, so~asno pa pove~alo pokritost potreb SURS-a v soglasju s poobla{~enimi izvajalci dràvne uporabnikov. statistike. Pri dolo~anju Srednjero~nega programa statisti~nih raziskovanj za leti 2001 in 2002 je SURS z drugimi partnerji v statisti~nem sistemu razvil metodolo{ke osnove programiranja, ki prek transparentnega klasifikacijskega sistema upo{tevajo povezavo med nacionalnimi in mednarodnimi potrebami ter pomen ustreznih statisti~nih podpor za Poleg na~rtovanja imata pri delu pomembno vlogo tudi spremljanje dela in razli~ne politike. Na enak klasifikacijski sistem je objavljanje rezultatov. Zato je bila ustanovljena tako imenovana petkova skupina za tedensko spremljanje napovedi objav statisti~nih podatkov. vezano tudi poro~anje o izvajanju programov. Slovenija se je v letu 2001 uvrstila na drugo mesto, takoj za Kanado, glede doslednega spo{tovanja standardov za objavo, ki jih je uveljavil Mednarodni denarni sklad. V letu 2002 je Vlada republike Slovenije sprejela Srednjero~ni program statisti~nih raziskovanj 2003– 2007, v katerem so zapisani dolgoro~ni cilji razvoja slovenske dràvne statistike. Dajalci podatkov in izvajalci dràvne statistike v zadnjem ~asu od SURS-a zahtevajo pove~anje racionalnosti, zato je SURS v sodelovanju s poobla{~enimi izvajalci letos è drugi~ pripravil Pregled prednostnih rednih in razvojnih nalog. ^lani strokovnega kolegija spomladi 2002 na redni torkovi seji. Vira: • Srednjero~ni program statisti~nih raziskovanj 2003–2007. Uradni list RS, {t. 10/2003. • Letni program statisti~nih raziskovanj za leto 2004. Uradni list RS, {t. 7/2004. 60 let slovenske statistike 70 1991 –2004 UVAJANJE CELOSTNEGA OBRAVNAVANJA KAKOVOSTI V Srednjero~nem programu statisti~nih raziskovanj 2003–2007 so zapisani dolgoro~ni cilji razvoja slovenske dràvne statistike. Eden od ciljev je celostno obravnavanje kakovosti – prispevek k dvigu poslovne odli~nosti tudi v dràvni upravi. Statistika je vedno posve~ala veliko pozornosti kakovosti in to~nosti statisti~nih podatkov, v dolgoro~nih ciljih razvoja slovenske dràvne statistike pa je kakovost v {ir{em pomenu dobila posebno mesto. SURS je v Srednjero~nem programu statisti~nih raziskovanj 2003–2007 zastavil uvajanje celostnega obravnavanja kakovosti kot enega od pomembnih ciljev, ki temelji na {tirih stebrih. To so: uporabniki in dajalci podatkov, razvoj ~love{kih virov, kakovost statisti~nih izdelkov in storitev ter procesna usmerjenost. V Radencih je leta 2000 Irena Krìman vodila okroglo mizo z naslovom Uvajanje celostnega obvladovanja kakovosti v dràvno statistiko. V okviru evropskega statisti~nega sistema sta merjenje kakovosti in poro~anje o kakovosti po standardni metodologiji ~edalje bolj standardizirana. Vir za ta poro~ila je predvsem merjenje kakovosti kon~nih statisti~nih podatkov, procesov in potrebnih virov. Pomemben del, ki ni vklju~en v standardna poro~ila o kakovosti, se nana{a na kvalitativne kazalnike zadovoljstva uporabnikov in zaposlenih. Viri: Tako standardna poro~ila kot tudi anketiranje • Poro~ilo o izvajanju Letnega programa statisti~nih raziskovanj za leto uporabnikov potrjujejo visoko kakovostno raven 2003,. www.stat.si/doc/svet/porocilo2003, 15. 7. 2004. slovenske statistike. • Krìman, I. (2002). Vloga uporabnikov podatkov pri celostnem obvladovanju kakovosti storitev dràvne statistike. Magistrska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za drùbene vede. • Zaletel. M., Seljak. R. (2003). Merjenjre kakovosti statisti~nih izdelkov, procesov in storitev v uradni statistiki. V: Statistika kot orodje in vir za kreiranje znanja in uporabnikov: zbornik. Ljubljana: Statisti~ni urad RS, str. 213–225. 60 let slovenske statistike 1991–2004 71 ZNANJE KOT KLJU^NI DEJAVNIK NADALJNJEGA RAZVOJA STATISTI^NE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI V Srednjero~nem programu statisti~nih raziskovanj 2003–2007 in kot eno od poglavitnih usmeritev za naslednjih pet let si je SURS zastavil cilj – postati statisti~ni urad, ki temelji na znanju. SURS skrbi za stalno izobraèvanje in usposabljanje Od leta 2000 je SURS aktivno sodeloval tudi pri zaposlenih, kar nedvomno krepi njegovo strokovno ustanovitvi interdisciplinarnega podiplomskega neodvisnost. Da bi se kljub omejenim sredstvom {tudijskega programa statistike, zlasti pri modulu usposabljalo ~im ve~ zaposlenih, je vseskozi uvajal uradna statistika. Pri ve~letnih pripravah za tudi notranje izobraèvanje. vzpostavitev te nove {tudijske smeri je imelo odlo~ilno vlogo sodelovanje s Statisti~nim dru{tvom Usposobljenost zaposlenih in vseh drugih v Slovenije ter Univerzo v Ljubljani. Pri sistemu dràvne statistike je garancija za njihovo univerzitetnem podiplomskem programu iz strokovno in neodvisno delo, ki je temeljni pogoj za statistike sodeluje pet fakultet: biotehni{ka fakulteta, zaupanje uporabnikov. Leta 2000 je bil vzpostavljen ekonomska fakulteta, fakulteta za drùbene vede, program izobraèvanja za podro~je statistike s fakulteta za matematiko in fiziko ter medicinska poudarkom na teoretski statistiki s prakti~nimi fakulteta. Prvi {tudenti so se na ta program vpisali v primeri, ki je bil pozneje raz{irjen {e na druga {olskem letu 2002/03. To je prvo statisti~no podro~ja, na primer na podro~je informacijske izobraèvanje v Sloveniji, ki je ciljno namenjeno tehnologije, mened`menta in jezikov. izbolj{anju kakovosti uradne statistike. Trenutno je v podiplomski {tudij v dveh letnikih vklju~enih okrog Interno izobraèvanje zaposlenih je od leta 2003 45 {tudentov, od teh 7 uslùbencev SURS-a. dopolnjeno s prakti~nimi delavnicami, na katerih izmenjujemo znanje z uporabniki in dajalci podatkov. Metodolo{ka znanja zaposlenih se razvijajo tudi s pomo~jo razli~nih oblik sodelovanja v okviru evropskega statisti~nega sistema in z dvostranskim sodelovanjem z drugimi statisti~nimi uradi. Viri: V letu 2004 poteka è tretje leto interdisciplinarni podiplomski {tudij statistike, • Poro~ilo izvajanju Letnega programa statisti~nih raziskovanj za leto katerega glavni pobudnik je bila Anu{ka Ferligoj, dekanica Fakultete za 2003 www.stat.si/doc/svet/porocilo2003, 15. 7. 2004. drùbene vede v Ljubljani, in ambasadorka znanosti RS. • Tr{inar, I. (2003). Bilten Statisti~nega dru{tva Slovenije, {t. 48/XXVI, 18–26. • Bavdà Kveder, M. (2003). Prva strokovna ekskurzija {tudentov Strokovna skupina Urada za interno izobraèvanje. podiplomskega programa statistike. V: Bilten statisti~nega dru{tva, Od leve proti desni: Milivoja [ircelj, Meta Blejec, Tatjana Novak, Metka Zaletel, Letn. 26, {t. 49, str. 42–46. Irena Krìman, Tomà Smrekar, Ana Tretjak, Majda Kmet. 60 let slovenske statistike 72 1991–2004 SODELOVANJE S CIVILNO DRU@BO Dve pomembni strokovni dru{tvi imata svoj sedè na Voàrskem potu 12: Statisti~no dru{tvo Slovenije in Slovensko dru{tvo INFORMATIKA. To ni naklju~je, saj so statistiki od nekdaj gojili dobre odnose s civilno drùbo in znali izkoristiti sodelovanje s strokovnjaki razli~nih znanosti za razvoj stroke. Decembra 1997 je bil ob praznovanju dvajsetletnice Tretja je statisti~no izobraèvanje in na~rtno Statisti~nega dru{tva Slovenije opravljen pregled vzpostavljanje srednje{olskih in visoko{olskih dotedanjega dela, obenem pa so bili zastavljeni cilji za izobraèvalnih programov, ~etrta to~ka pa je naslednja leta. Cilji dru{tva, iz leta 1977 so {e vedno sodelovanje v mednarodnih institucijah. Leta 1993 je trdni in jih slovenski statistiki uspe{no uresni~ujejo. bilo Statisti~no dru{tvo Slovenije sprejeto v Sodelovanje SURS-a je obojestransko in Mednarodni statisti~ni in{titut. Odtlej so slovenski nepogre{ljivo. Cela vrsta skupnih uspehov je statistiki s SURS-a in drugih institucij tudi formalno pomembna, najve~je dosèke pa lahko strnemo v {tiri udeleènci in ~lani konferenc ali delovnih teles. to~ke. Prva to~ka je interdisciplinarno delo na statisti~ni terminologiji, saj je bil slovenski jezik leta 1997 med prvimi osmimi evropskimi jeziki vklju~en v Mednarodni statisti~ni slovar s 1500 gesli. Nadalje je skupni uspeh organiziranje dveh vsakoletnih 12. decembra 1997 sta v dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje jesenskih strokovnih sre~anj – metodolo{ke Slovenije potekali slavnostna skup{~ina ob 20-letnici Statisti~nega dru{tva konference in statisti~nega dogodka v Radencih. Slovenije in 10. redna skup{~ina dru{tva. Vir: • Tr{inar, I. (1997). 20 let Statisti~nega dru{tva Slovenije, Kronika Udeleènci slavnostne skup{~ine s SURS-a: Statisti~nega dru{tva Slovenije 1977–1997. Ljubljana: Statisti~no dru{tvo v prvi vrsti iz leve: Vida Butina, Simona Sre{, Metka Aha~i~, Irena @aucer, Slovenije. v drugi vrsti: Metka Medve{~ek Milo{evi~, Milan Svetin. 60 let slovenske statistike 1991–2004 73 SODOBNI POPISI PREBIVALSTVA Popisi prebivalstva in druge vrste popisov so v vsaki dràvi najdràja statisti~na aktivnost. Zato so opredeljeni z zakonom, skrbno na~rtovani, izvajajo se v omejenem in kratkem ~asovnem obdobju in le vsakih deset let. Slovenska statistika je prav zato è od leta 1970 teìla k ~im ve~ji uporabi administrativnih virov, ki bi zmanj{ala stro{ke in racionalizirala izvajanje popisov. Popisom prebivalstva so postopno dodajali tudi S povezovanjem podatkov iz raznih virov se je v druge: popis gospodinjstev (1953), stanovanj (1961, popisu 2002 è zmanj{al obseg dela popisovalcev in 1971) in kmetijstva (delno 1981, v celoti 1991). Popis pove~ala kakovost podatkov. Ko pa bosta v Sloveniji prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme~kih ra~unalni{ko vodeni {e evidenca gospodinjstev ter gospodarstev leta 1991 je bil najobsènej{i popis in register stavb in stanovanj (oboje je v pripravi na zadnji v okviru nekdanje Jugoslavije. V samostojni Ministrstvu za notranje zadeve in na Geodetski upravi Sloveniji je bil prvi samostojen popis kmetijstva leta RS), bo Slovenija lahko pre{la na cenej{e in pogostej{e 2000, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj izvajanje elektronskih popisov prebivalstva, pa leta 2002. gospodinjstev in stanovanj. Povezava med popisi in administrativnimi Razmeroma majhen pa bo delè vpra{anj, ki so evidencami je bila v prej{njih desetletjih izraz posebnih drùbenih potreb in jih ni v obojestranska. Povojni popisi prebivalstva so bili npr. administrativnih virih, za katera bo treba tudi v uporabljeni za vzpostavitev registrov prebivalstva. prihodnje pridobiti podatke na klasi~en na~in. Potem ko je bil s pomo~jo podatkov popisa prebivalstva 1971 vzpostavljen CRP in se je uveljavil kot aùrna podatkovna baza, so se njegovi podatki Popisi v Sloveniji po drugi svetovni vojni za~eli uporabljati za popise. Najprej (1981) le kot Leto Popis pomo~ popisovalcu, v popisu 1991 pa so bili poleg prebivalstva stanovanj gospodinjstev kmetijstva zaposlenih CRP-jevih uporabljeni tudi podatki iz statisti~nega 1948 x registra delovno aktivnega prebivalstva, 1949/50 x vzpostavljenega s popisom zaposlenih leta 1986. Za 1953 x x popis 2002 so podatke tega registra dopolnjevale {e 1960 x 1961 x x1) x nekatere druge administrativne evidence, na primer 1969 x register brezposelnih, poslovni register, podatki 1971 x x x Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 1976 x 1981 x x x2) drugi. 1986 x 1991 x x x x 2000 x 2002 x x x Vir: • Šircelj, M., (1995), Popis prebivalstva. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 9, x1) samo v ve~jih mestih. str. 142–143 x2) popis zemlji{~, ìvine in kmetijskih strojev v okviru popisa gospodinjstev. 60 let slovenske statistike 74 1991–2004 USKLAJEVANJE S STATISTI^NIM PRAVNIM REDOM EVROPSKE UNIJE S Pristopnim sporazumom se je leta 1998 za~el primerjalni pregled statisti~ne zakonodaje. Slovenska dràvna statistika se je zavezala, da bo dosegla popolno usklajenost s statisti~nim pravnim redom EU-ja najpozneje do konca leta 2002. Med 31 delovnimi skupinami, ki so usklajevale slovenski pravni red, je bila imenovana tudi skupina za statistiko. @e ob samem za~etku formalnih pogajanj je bil Mednarodna statisti~na skupnost, predvsem izpostavljen pomen statisti~nih podatkov dobre Eurostat in nekaj dràv ~lanic, je imela zelo kakovosti. Statistika ni bila predmet pogajanj, temve~ pomembno vlogo v procesu usklajevanja. Eurostat je pogoj za pogajanja. To je bila ves ~as velika vloìl velik napor, da bi omogo~il usklajevanje in da bi odgovornost, a tudi velik izziv in prilònost za razvoj bilo le-to u~inkovito. Strokovna in finan~na podpora sistema uradne statistike. Institucionalna krepitev in EU-ja SURS-u in drugim poobla{~enim izvajalcem izgradnja zmogljivosti sta bila glavna pogoja za uradne statistike v Sloveniji se je pokazala v uspe{no kakovost pripravljenih podatkov. Vlada Slovenije je zaklju~enih nalogah. Dajalci podatkov so morali kot eden od najpomembnej{ih uporabnikov podatkov zagotoviti podatke za nove spremenljivke, definicije podprla razvoj uradne statistike v Sloveniji, ker se je istih spremenljivk so se spremenile, periodika je zavedala njene pomembnosti oz. pomena za ~lanstvo postala pogostej{a, potrebovali so tehni~no pomo~ v EU-ju. SURS-a. Posledi~no so morali uporabniki statisti~nih podatkov pridobiti znanje o postopkih, definicijah Kot del procesa usklajevanja so bile leta 2001 pojavov/spremenljivk, klasifikacijah, pokritju sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o dràvni podatkov in kakovosti podatkov. statistiki, ki so olaj{ale pripravo in sprejem programa statisti~nih raziskovanj, izbolj{ale statisti~no Poleg metodolo{kega prilagajanja statisti~nih zaupnost, poglobile neodvisnost Urada in natan~neje raziskovanj standardom EU-ja, na primer na podro~ju dolo~ile vlogo poobla{~enih izvajalcev statisti~nih klasifikacij, konceptov, metod ali vzor~enja, je na raziskovanj. SURS-u potekal tudi razvoj drugih podro~ij statisti~ne dejavnosti, zlasti posodobitve procesne usmerjenosti SURS-a, informacijskih tehnologij ali diseminacije. Pri tem so veliko pripomogla tudi sredstva Phare, ki so omogo~ila izpeljavo projektov na navedenih podro~jih, Viri: poleg tega pa tudi sodelovanje na{ih strokovnjakov pri • Banovec, T. (1998). Elementi za pripravo plana za prevzem statisti~ne raznih mednarodnih dogodkih, ki jih je organiziral ureditve Evropskih skupnosti. V: Statisti~na podpora pogajanjem Eurostat – predvsem v delovnih skupinah, skupinah Slovenije z Evropsko unijo in strukturnimi skladi: zbornik. Ljubljana vodij posameznih statisti~nih podro~ij in Statisti~nem Statisti~ni urad RS, str. 28–44. • Kìman, I. (2003). Slovenian Experience in Adopting the EU Statistical programskem odboru (SPC). Tako so se predstavniki Requirements. Potsdam: prispevek na konferenci SCORUS. Direktor Eurostata Yves Franchet je Slovenijo obiskal leta 1998. Imel je zelo SURS-a è v prehodnem obdobju aktivno vklju~evali v • Zakon o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridruìtvi med Republiko poln program, med drugim se je sestal s tedanjim predsednikom Vlade razpravo o teko~ih in strate{kih vpra{anjih evropskega Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi Republike Slovenije Janezom Drnov{kom, na Ekonomski fakultetei pa je imel dràvami ~lanicami ... Uradni list RS, {t. 44/1997 (pristopni sporazum). predavanje za naj{ir{o strokovno javnost. statisti~nega sistema. 60 let slovenske statistike 1991–2004 75 STATISTIKA KOT PODPORA POLITIKAM Dinami~nost sprememb v mednarodnem in tudi doma~em okolju je zahtevala, da so dràvne statistike prevzele aktivnejšo vlogo in postale podpora pri odlo~anju. Slovenska statistika je zaradi prehoda dràve v tr`no ekonomijo in odprto drùbo sledila razvoju sodobnih dràvnih statistik. Z zagotavljanjem podatkov oziroma izra~unavanjem novih kazalnikov – strukturnih, kratkoro~nih ... – zagotavlja podlago za pripravo programov, usklajenih z evropskimi politikami. Spremembe v mednarodnem okolju so bile samo v Izzivi in naloge statisti~nih uradov ~lanic EU-ja, {e zadnjih dvanajstih letih (od 22. maja 1992, ko je posebej pa prihodnjih ~lanic EU-ja, so postali veliki. Slovenija postala ~lanica Zdruènih narodov, do 1. Zaradi omejenih virov, tudi ~love{kih, so predstavljali Irena Krìman, generalna direktorica maja 2004, ko je Slovenija postala ~lanica EU-ja) veliko nenehen strokovni in vodstveni izziv. Samo evropska Statisti~nega urada Republike Slovenije bolj kompleksne in dinami~ne. Tudi v na{i dràvi statisti~na zakonodaja je v letu 2004 obsegala è nad Irena Krìman (*1951). Na fakulteti za drùbene vede je leta 1975 potekajo reforme na {tevilnih podro~jih. Statistika se 300 aktov oziroma okoli 3000 strani, treba pa jo je bilo diplomirala na smeri sociologija, leta 2002 pa magistrirala iz mednarodno in nacionalno ne uporablja le za za~eti izvajati najpozneje do ~lanstva. Za primerjavo: mened`menta neprofitnih organizacij. spremljanje izvajanja posameznih politik, temve~ leta 1992 je zajemala le ~etrtino, leta 1998 (screening) Na Statisti~nem uradu Republike Slovenije je zaposlena od leta podpira politike mednarodnih in doma~ih institucij pa {ele polovico sedanjega {tevila aktov. Vendar je 1974. V tem ~asu je opravljala {tevilne vodstvene naloge è vse od leta 1980. Od leta 1987 je bila namestnica generalnega direktorja, (IMF-a, Evropskega denarnega instituta oz. ECB-ja, bilo treba nekatere statisti~ne podatke (npr. statistiko 2003 pa jo je Vlada RS imenovala za generalno direktorico Evropske Komisije, Vlade RS in razli~nih ministrstev, zunanje trgovine ali kmetijstva, indeks cen Statisti~nega urada Republike Slovenije za 5 let. Izvoljena je bila Banke Slovenije itd.). Vse to zahteva aktivno ìvljenjskih potreb{~in, regionalne statistike) za namestnico predsednika Statisti~nega sveta RS. Njeno delo je vklju~evanje predstavnikov statistike v spremljanje zagotavljati è v pogajanjih Slovenije za pridruèno povezano z nastankom evropske primerljive statisti~ne zakonodaje, razvojnih in zakonodajnih dokumentov, tako ~lanstvo. Zato je bilo za statistiko obdobje za vsebinske prenove, ki velja za Statisti~ni urad RS in ostale doma~ih kot evropskih. V mednarodno sodelovanje, usklajevanje slovenske statistike z evropsko bistveno poobla{~ene izvajalce dràvne statistike. V zvezi s tem se je pod ki je dotlej temeljilo predvsem na prostovoljni osnovi, kraj{e kot za druga podro~ja oz. posamezne politike. njenim vodstvom izoblikoval nov metodolo{ki in vsebinski pristop k programiranju dràvne statistike, zajet v Srednjero~nem so bili uvedeni obvezni standardi, na primer posebni Seveda pa se je bilo treba usklajevati tudi z programu statisti~nih raziskovanj in Letnem programu statisti~nih mednarodni diseminacijski standardi IMF-a v letu metodolo{kimi priporo~ili drugih mednarodnih raziskovanj. Njen pristop je vzbudil zanimanje tudi v okviru 1997. Sodelovanje ~lanic EU-ja z Eurostatom je vse institucij, na primer IMF-om za pla~ilnobilan~ne evropskega statisti~nega sistema. Aktivno sodeluje v mednarodnih manj temeljilo na sporazumih. Namesto teh so se vse statistike, ter slediti najbolj{im praksam in inovacijam statisti~nih organizacijah; je redna ~lanica v Mednarodnem bolj uveljavljali obvezna zakonodaja, uredbe, statisti~nih uradov drugih dràv. statisti~nem in{titutu; v Mednarodni organizaciji uradnih statistik direktive, odlo~be ali sklepi. Zahteve glede je bila ena od podpredsednic sekretariata; pri Organizaciji za mednarodne primerljivosti, ustreznosti, Slovenska statistika je torej opravila izredno veliko izdelavo Poro~ila o ~lovekovem razvoju je ~lanica mednarodnega panela; je tudi ~lanica biroja Konference evropskih statistikov (CES) pravo~asnosti, natan~nosti, dostopnosti in skladnosti in pomembno delo. pri Ekonomski komisiji za Evropo v @enevi. Doma in v tujini je nacionalnih statistik so se ob pripravah na EMU in sodelovala z ve~ kot 30 prispevki. uvedbo evra kot skupne valute skokovito pove~evale. Vir: • mag. Irena Krìman, http://www.stat.si/drz_stat_organiz_zivljenjepis.asp, 30. 5. 2004 Vir: • Kìman, I. (2003). Slovenian Experience in Adopting the EU Statistical Requirements. Potsdam: prispevek na konferenci SCORUS. 60 let slovenske statistike 76 1991–2004 1. 5. 2004 – VSTOP V EVROPSKI STATISTI^NI SISTEM V juniju 2003 je Vlada Republike Slovenije ugotovila, da je slovenska dràvna statistika opravila naloge, naloène s primerjavo zakonodaje in tako uspe{no zaklju~ila priprave na vstop v evropski statisti~ni sistem. Ob tem je sprejela sklepe za njen nadaljnji razvoj. Zavedati se je treba, da se obveznosti na podro~ju statisti~ne zakonodaje stalno dopolnjujejo in raz{irjajo, kar predstavlja za vodenje statisti~nih uradov, predvsem majhnih dràv, kot je Slovenija, velik vsebinski in organizacijski izziv. Po uspe{nem usklajevanju z evropskim pravnim Ob sprejemu izhodi{~ se je glavni sklep Vlade RS redom in ob Poro~ilu o izvajanju srednjero~nega glasil, da so SURS in drugi sodelujo~i v slovenskem programa statisti~nih raziskovanj 2001-2002 je Vlada statisti~nem sistemu od maja 2004 povsem Republike Slovenije junija 2003 sprejela ve~ izhodi{~, pripravljeni za ~lanstvo Slovenije v EU-ju. to so: nadaljnja krepitev institucionalne usposobljenosti institucij dràvne statistike za Dobro sodelovanje SURS-a z drugimi institucijami podporo politik v procesu odlo~anja v EU-ju in {ir{ih v dràvi in v mednarodni skupnosti, polno izvajanje potreb uporabnikov, vklju~no z dolo~anjem na~el uradne statistike in nacionalni statisti~ni pravni prednostnih nalog; podpora strokovni neodvisnosti; okvir, temeljito delo vsakega zaposlenega in dobra znanstveni pristop k izobraèvanju; izmenjava znanj predstavitev glavnih strate{kih ciljev so ustvarili z doma~imi uporabniki; ustrezni delovni pogoji in zaupanje in razpoznavnost Urada in dràvne stabilno financiranje; statisti~na podpora statistike. regionalizmu v Sloveniji; koordinacija med Banko Slovenije, Ministrstvom za finance in Statisti~nim Z vstopom Slovenije v EU s 1. 5. 2004 je tudi uradom pri pripravi statistik za vklju~evanje v slovenska dràvna statistika postala del evropskega Ob vsopu v Evropsko unijo je Statisti~ni urad RS izdal prilònostno obmo~je evro (EMU akcijski na~rt); usklajen pristop k statisti~nega sistema. publikacijo, v kateri je prikazal poloàj Slovenije med 25 ~lanicami. diseminaciji podatkov mednarodnim organizacijam. Statisti~ni urad RS si bo tudi v prihodnosti prizadeval izpolnjevati zahteve uporabnikov. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja s statisti~no skupnostjo doma in po svetu. Delitev dela, izmenjava znanj in izkušenj ter sodelovanje bodo prispevali h kakovostno boljšim statisti~nim podatkom in ve~jemu zadovoljstvu uporabnikov. Naša razmišljanja in prizadevanja so usmerjena v prihodnost, delo naših predhodnikov pa nam bo vedno v ponos.