GEOGRAFSKI OBZORNIK 
STIRIDESET LET GEOGRAFSKEGA OBZORNIKA 
Drago Perko 
Geografski obzornik praznuje štirideseto 
obletnico. Prva številka je izšla leta 1954. V 
začetku so bili prispevki v reviji precej po-
ljudno usmerjeni, v osemdesetih letih pa so 
prevladovali prispevki s področja didaktike in 
metodike geografije, ki so bili namenjeni pred-
vsem učiteljem. V zdajšnjem uredniškem odbo-
ru poskušamo reviji v vsebinskem smislu 
spet vrniti prvotno podobo in zato dajemo 
prednost poljudnoznanstvenim prispevkom. 
Poleg poljudne vsebine, ki je namenjena sploš-
nemu geografskemu izobraževanju najširšega 
kroga ljudi, pa poskušamo revijo izboljšati 
tudi po tehnični plati in zato Geografski 
obzornik že tretje leto izhaja v barvah, na 
boljšem papirju, brez zamujanja. 
Še najmanj smo zadovoljni s pridobiva-
njem novih naročnikov. V zadnjih treh letih 
smo res skoraj podvojili njihovo število, nekaj 
izvodov prodamo tudi v knjigarnah, toda 
naklada se je ustavili pri 1 100 izvodih. Zelo 
malo imamo naročnikov med študenti geogra-
fije, precej je še osnovnih in srednjih šol, ki 
še niso naši naročniki. S povečanjem števila 
naročnikov bi precej zmanjšali povprečne stro-
ške na številko, s tem pa znižali končno 
ceno revije. 
Zelo pa smo zadovoljni s sodelovanjem z 
Zemljepisnim muzejem Slovenije, geografskimi 
knjižnicami, Zavodom za šolstvo in šport. 
Republiško geodetsko upravo in drugimi insti-
tucijami. Še vedno uspešno poteka zamenjava 
Geografskega obzornika s podobnimi tujimi 
revijami. 
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem 
dosedanjim urednikom, uredniškim odborom, 
upravnikom, recenzentom, lektorjem, prevajal-
cem, piscem UDK označb. Tiskovni in Finanč-
ni komisiji Zveze geografskih društev Sloveni-
je ter vsem drugim, ki so kakorkoli prispeva-
li k izhajanju in rasti Geografskega obzorni-
ka. Zahvaljujemo se tudi uslužbenkam na 
Geografskem inštitutu Antona Melika Znan-
stvenoraziskovalnega centra Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti Meti Ferjan, Mari-
ji Gorenšek in Maruši Rupert za vnašanje 
tekstov v računalnik in distribucijo revije, 
Milojki Žalik Huzjan za namizno založništvo 
in Tiskarni Povše, ki že nekaj let skrbi za 
kakovosten tisk in pravočasno izhajanje revi-
je. Zahvaljujemo se tudi Ministrstvu za šol-
stvo in šport za sicer skromno, vendar ne-
pogrešljivo finančno podporo. 
Ker je tokratna številka jubilejna, se 
vsebina člankov nanaša predvsem na Sloveni-
jo: Milan Orožen Adamič piše o naravnih 
nesrečah in Drago Perko o gostoti prebival-
stva. Naslovnica te številke najavlja prispevek 
kustosinje Bibijane Mihevc, ki predstavlja 
nekatere znamenitosti Zemljepisnega muzeja 
Slovenije pri Inštitutu za geografijo Univerze. 
Od tujih dežel je tokrat na vrsti Litva, ki jo 
je poleti leta 1992 obiskal Jurij Senegačnik. 
Opozarjamo še na zanimiva prispevka s pod-
ročja šolske geografije: Jure Svoljšak predstav-
lja taktilni globus, Igor Bahar pa delo z učen-
ci v jamah. V naslednjih številkah bo Jurij 
Senegačnik predstavil še Latvijo in Estonijo, 
Anton Sore pa bo nadaljeval z razlago zem-
ljepisnih imen v Sloveniji. V drugi številki 
nas bo Drago Kladnik popeljal pod Himalajo, 
Karel Natek bo predstavil relief Slovenije, 
Metka Špes bo spregovorila o onesnaževanju 
Slovenije in Marjan Ravbar o suburbanizaciji 
Slovenije, z Andrejem Mihevcem pa bomo po-
gledali v kraško podzemlje. Slovenijo, in svet 
bomo spoznavali tudi v tretji in četrti števil-
ki, v katerih bomo objavili tudi krajše povzet-
ke štirih najboljših raziskovalnih nalog mla-
dih raziskovalcev s tekmovanja leta 1992 
(prva, o prometu na Jesenicah, je na vrsti že 
v tej številki). Na objavo čakajo še članki 
Igorja Drnovška o Laponski, Igorja Šebenika o 
Trenti, Zorana Stančiča o pokrajinski arheolo-
giji in še nekaj prispevkov o Sloveniji. Uvodni-
ke naslednjih številk bodo pripravili znani 
slovenski geografi. 
Kot vidite, dragi bralci, je prostor za 
poljudnoznanstvene članke za letošnji letnik 
že razprodan, nekaj pa ga je še za prispevke 
s področja šolske geografije in rubrike v 
zadnjem delu revije. Zato vabimo vse učitelje, 
da nam pošljejo svoje prispevke s področja 
šolske geografije, avtorje s področja poljudno-
znanstvene geografije pa vabimo k sodelova-
nju spet jeseni leta 1993. 
Vsem bralcem in sodelavcem revije ter 
njihovim najdražjim želi uredniški odbor veli-
ko osebnih zadovoljstev in delovnih uspehov 
v letu 1993. Srečno! 
3