Izhaja dvakrat na mescc Io alcet prvi Četrtek po 1. In IS. v oieaecu. Ceni mu |« | K 60 v na telo. (za Ncmtljo 2 K 8 v, za Ameriko In druge tuje države 2 K 60 v). — Sptil In dopisi sc pošilja)o r Ured-alttva .Domoljub«', t|ubljaoa. Seme-allke ulice It. 2, naroCnlna, reklamacije In iMentl p«: Upravnlitvu .Domoljubi' LJubljani, KoplUrjcv« ulic« »L 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1 i nitrati m »prejemajo po sledetih cenah- Enosiopna petitvrsu (Šestina .Domo-ljubove* Širine, 34 mm) slane u enkrat 30 v te •• tiska dvakrat 26 v, Ce te tiska trikrat 24 v. Pri vetkrainem objavljenju za i len popust — Reklamne notice navadna garmondvrsla 60 v. tMMn#«Hi«M Čekovni promet poStno • hranilniCnega urad« (I. 624.797. Stev. 24. II Ljubljani, dnč 21. decembra 1905. Leto XVIII. P. n. deželnozborsKIm volilcem kmetsklh občin u sodnih okrajih Kočevje, Ribnica In llellke Latfe. Volivci! Dne 4 januarja 1906. imate izvoliti novega poslanca za deželni zbor, naslednika vašemu nepozabnemu Primožu Pa- k i ž u. Na veličastnem zaupnem shodu S 1 o • TenskeLjudskeStranke v Ljub Ijani dne 27. novembra t. 1. se je po nasvetu zastopnikov vašega okraja soglasno proglasil kandidatom gospod dvorni svetnik Fran Šuklje, državni poslanec, posestnik td. v K a n d i j i pri Rudolfovem. Izkažite mu dne 4 januarja zaupanje, oje v polni meri zasluži. Izkažite zajedno, akor že tolikokrat, zaupanje ljudski t r a n k i, ki ne pozna drugega strem-jenja, nego za blagor in napre-e k ljudstva! Volivci! Istega dne 4. januarja iolno£tevilno na volišče in volite oglasno našega kandidata gospoda dvornega svetnika Fr. Šukljeja. Z velikim fitev i 1 o m s v oj i h lasov pokažite z nova mo- ško politično zavednost svojega okraja, k i j e v p o n o s celi deželi. V Ljubljani, dne 16. grudna 1905. Osrednji volivni odbor Slovenske Ljudske Stranke: Dr. Ivan Šuster&ič, tč. načelnik. Ob novem letu. V nekaterih dneh stopi „Domoljub" v devetnajsto leto svojega življenja. -Včasih so naše fante z devetnajstim letom klicali k vojaškemu naboru, kjer so jih preiskali, če so že dovolj trdni za cesarsko službo in obrambo domovine. Sedanji rod je že toliko opešal, da se to novačenje vrši še le v dvajsetem letu. No »Domoljub" je še stare korenine, zato je že z devetnajstim letom popolnoma dorasel in zrel mož. Že dosedaj je bil krepak mladenič, ko je vsakih štirnajst dni ubiral pot preko slovenske domovine. Poslej hoče vsak teden med drago mu slovensko ljudstvo, kjer bo kot doslej s svetom, podukom in odločno besedo deloval za versko, narodno in gospodarsko probujo slovenskega naroda. Naše ljudstvo hitro napreduje in se veselo razvija, tako dajsosedni narodi z občudova- njem priznavajo plemenite napore tega malega naroda za vsestranski napredek. Pri tem pa potrebuje to vrlo ljudstvo zanesljivega svetovalca in voditelja, ki gre vedno značajno in neustrašeno naprej z zastavo v roki, na kateri se blesti napis: vse za vero in domovino, In tak voditelj je bil dosedaj »Domoljub" in tak hoče ostati tudi v prihodnje. On se spremeni !e v toliko, da bo v bodoče z dvakratno skrbjo in dvojno vnemo deloval za blaginjo slovenske domovine. Zato pa upa, da bo tudi v prihodnje našel tako . odprta srca in toliko odkritosrčne naklonjenosti kot dosedaj. Križem domovine, po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, povsod so ga z veseljem pozdravljali, kadarkoli je priromal s polno torbo koristnih naukov in zanimivih novic pod domačo streho, Naj bo tako tudi v prihodnje. Sotrudniki, ki so ga dozdaj tako zvesto podpirali s svojim dopisovanjem, obetajo, da mu tudi zanaprej zvesti ostanejo. Prisrčna jim hvala za to! Najlepše plačilo za ves trud uredništva in sotrud-nikov pa bo, če stari naročniki zvesto vstra-jate in še novih pridobite »Domoljubu". Četudi nekoliko dražji, bo pa tem mar-ljivejši zagovornik pravic in koristi svojih prijateljev, katerim ob sklepu starega leta želi prav vesele božične praznike in srečno novo leto! Kotttek zo o. p. In p. Ne? ali je poskusil kde, kakor enih deset, brez alkohela? Vidite, dokler ne poskusite, ne morete reči, da brez .pijače" ne gre. — Pa vam bom še od enega povedal, ki je poskusil. Mojster Radič je ravno pospravil obliče ia žsgo in hotel oditi, ko ga zadrži žena čevljarja Strela, kateri se je že prej videlo, da ima nekaj na srcu in na jeziku: »Ali res vi ne pijete ne kapljice ve č?" Ko ji Radič pove, da je že 5 mesecev zapisan v družbo treznosti in sicer med cele abstinente, zdihne ona: O ljubi Radič, pregovorite še mojega moža, da se zapiše, saj sta skup v šolo hodila. Grozno gre naša hiša nazaj. Saj ne. da bi bil on pijanec, B^g varuj. Pa zjutraj par štamperlov, pred-poldne vrček ali dva, zvečer par pollitrčkov, pa pride vmes kak tak umerit čevlje, pa stopita tja-le k Švederbirtu. In zjutraj težko vstane, popoldne težke dela, ljudje godrnjajo čez slabše dele, ali če ni narejeno, on čez majhen zaslužek, pa še tisto znese tja Ob, ko bi ga vi kako na svojo stran ! Radič en čas misli, potem pa se čisto na tiho nekaj zmenita. Čez nekaj dni pride mizar pe opravku k Švederbirtu, Vjer so bili zbrani kakor pe avadi mojstri pri svoji mizi. Strel, že nekoliko trd, mu kliče: No, mojster žaga, ti sirota vodopivska, ni, b#š pil! Resno odgovori Radič: Kako moreš t£ko ziniti, saj veš, da sem besede dal! Bebebebe! Beseda g6ri, beseda doli, prost mož stavi, kar sam hoče! Jaz držim besedo! reče Radič, seveda, tije ne bi mogel, te je premalo moža! Kaj koga, skoči po kercu Strel, vdari po mtzi, da vrčki edskočijo. pa vpije: Če le hočem, bolj kot ti, jaz mož! Greš stavit? Tovariši se mu smejejo, en pa le stavo ponuja. No, dobre, reče Radič, stavimo, da tri mesece ne zdržiš brez pijače, stavim 50 kron! Danes tri mesece bo tukaj velika pijača, vpijejo tovariši, kdor dobi, plača za nas, ki smo priče! Nak, rt če mizar, kot abstinent ne plačujem za tako pijačo; če zgubim dam 50 kron njegovi dobri ženi, bo vesela, ko bo mož zopet enkrat dobro zaslužil (Strel je takrat v zadregi v tla pogledal), če pa jaz dobim, pa pojde denar v namen, ki ga do zvedel same g. župnik. Nekoliko pogodrajajo drugi, pa le prikimajo. — Zdaj so se začeli budi časi za Strela. Žeja, ta presneta žeja, in pa tista veja tam nasproti! Pa mož je hotel ostati. Če g« je pa skušnjava le preveč morila, je pa bolj po podplatih vdaril. Seveda, k Švederbirtu ni smel, saj se mu je še tako zdelo, da sliši smeh tovarišev od Um. Zato pa je naredil marsikak par svetlih čevljev, ki bi bil sicer še f .'go kot usnje v kotu ležal. Čudno to, je rekel sam sebi čez nekaj dni, ali se je moja Lčna pomladila ali kaj, tako se ji obraz sveti in pa kako dobro kuha, že komaj čakam p6ldneva. Nedelje se je pa le bal, kaj bo cel dan počel. Te je vedel pa tudi Radič, in mu koj po maši rekel: Ali greš popoldne z menoj na Stari grad? Rad je sprejel vabilo Strel in kar čudi! se je, da Radič toliko vč. Skoro vse cvetlice je poznal ob pctu, in mu po kazal njih posebnosti in lepoto, katerih Strel še nikdar prej opazil ni bil. Ia kake je po znal zgodovino, ne le Starega gradu, in kako jc vse vedel, kaj se po svetu godi, in o zavarovanju za starost in o enaki volivni pravici. Ko pa je prišel domu in pripovedoval vesel ženi in strmečim otrokom, je sklenil: Lepo je bilo, v nedeljo pojdemo pa pojdemo vsi skozi gozd na Stari grad Ženi je bil koj prvi dan o stavi pove-vedal pa ona je bila neverjetne z_ glavo zmajala, ia zgubljenih 50 kron obžalovala. On pa hud: Boš že vidila, jaz sem kerlc če čem, pa držim kot železo! Po'em pa o tem nista več govorila, Strel je pridno delal in vse hiša se mu je zdela nekako praznična in vesela. Necega dne, ko zopet žvižga in razbija po podplatih, pogleda memogrede gospod župnik skozi okno: No, majstor Strel, vi pa delate kakor za stavo, kaj se pa tako mudi? E, prt vi Strel, saj je tudi res stava, gotovo ste slišali, pa pride skušnjavec, pa bolj hitre udarim da ga ne slišim Prav imate, pa še meni pomerite par škornjev, pa močnih, za zimo, in če bo treba pe snegu ia v hribe, pa si bom mislil: pri teh škornjih je Strel skušnjavca premagal, pa bom tudi jaz ne voljo premagal, če bo hotela nagajati Glejte si no, je mislil za župnikom Strel, kako sva se lahko in lepe pomenila, vse ložje kot včasih. Teden za tednom je minil. Mojster Strel je besedo držal in kmalu videl, da ni nobena težava živeti brez alkohola, ko so prve bolečine premagane, namreč da je veliko lepše in mirnejše živl'enje. Tako lep h nedelj on in njegova družinica prej še poznali niso. Če pa ni bilo za izprehod, pa sta se kaj pomenila z Radičem ali pa je prebiral knjige in časopise zlasti tudi o alkoholizmu. Ia kmalu je iz srca pritrjeval Radiču, ki je govoril: Zdržnest od vse opojne pijače prinese srečo, zadovoljnest, zdravje, blagostanje in mir Zmernost vse to v nevarnost postavi, nezmernost pa vse to vniSL ;Naročil si je „Domoljuba"in i ^ dem skupaj »Piščalko«. Sprememba v Strelovi hiši, njegova pr nost, zadovoljnost in družinska sreča pa ostala skrita. Razvedelo se je. Marsikak mojster in gospodar je« znal da tudi njemu ni treba tako pego, zamakati, ia tista .miza* pri švederbirtu bila čimdalje bolje zapuščena. Kar pride dekla klicat čevljarja k. stilničarju in saj kar mero seboj prines Švederbirt je bil močno sladak io Su je moral umeriti par najboljših lovskih ško njev. Trideset kron bo skoraj malo, re Strel. N4, tukaj je štirideset, samo dobro i redi, zraven pa položi gostiln čar še petdesetak in bolj na tiho reče: »Tole spravi, pa vrzi Radiču tisto stavo, pa prii zopet na pivo Ne bodi norec, in pusti stega Radiča. pa k meni pridi, sicer se n trg naleze te neumnosti Pa to med nam ostane. Jutri bo sveže pivo, in ne boš g plačal. Na, spravi, pa molč', pa pojdi zdaj Strel sedi kakor trd, gleda denar prsti gibljejo. Kar se domisli na župnikoi škornje. Skušnjavec, živ, stoji pred njim 0 pa vdari, kar pe kolenih, pa skoči na nop .Ne boš Jaka, če je moj zgled toliko stori da tudi drugi ne pijo več, ne prelomim bi sede, da bi druge zapeljal. Obdržite svi denar, jaz ostanem abstinent, ne zavoljo stil ampak vsled prepričanja in še danes vpišem. Ko Švederbirt vidi odločni obraz det Ijarjev, se zakroheta, odpre vrata in zavpijt Moja hiša je za pametne ljudi, ne za nor« Vaš h čevljev ne potrebujtm. Strelu pa ni zdelo vredno odgovoriti Odšel je mirti v zavesti, da je dobro in srčno delo storil Zapisal se je kot zaveden abstinent kmalu se je zvedel tudi Š /ederbirtov poskus Dekla, ki je poslušala, ga je izblebetali Ljudje so začeli misliti, in mars kak moi mladenič je začel iskati družbe Radiževe Strelove. Ko pa so minili tisti trije meseci, som redili ti prijatli prvi shod abstinentneg shoda Celih abstinentov sicer ni bil« tucat, pa pomagalo je tudi tistim, ki Se®1® imeli korajže se docela odpovedati pij«® tiste redno vsakdanje in nedeljske p«pivan)< je skoro minilo in abstinentje niso več« Ijali za bedake. Ko pa sta š'a po shodu fl» večer Radič in Strel proti domu in je R«( stopil k Strelu v hišo, da odda zgublje« stavo rečeta: „N kakor ne vzemem ne e» krone. Jaz sem Tebi dolžan, da ti po«M ne morem." »Nisi meni dolžan ampak glej, sT0' ženi; ona je mene prosila, in ž njo sva zmenila, da te spravim do stave in ona denar prihranila. Je bila sicer zvijač«, Počitnice. Zasedanje bo trajalo še do začetka druge polovice decembra, ko se začno božične počitnice, ki bode trajale do 15. januarja leta 1906. Takoj po novem letu bo sklicanih nekaj deželnih zborov h kratkemu zasedanju. Pravijo, da b* tudi kranjski deželni zbor nekaj dni zboroval. Odpor železničarjev. Uslužbenci zasebnih železnic tudi južne železnice so sklenili, da prične z odporom, ako ne pripoznajo zasebne železniške družbe železniških organizacij, ker se temu železniške druibe branijo. Toda pogajanja v že-lezničnem ministrstvu so odstranila vsako nevarnost odpora, ker je železnično ministrstvo prevzelo posredovanje med ravnateljstvi zasebnih železnic in med železničarji. Odpor poštnih uslužbencev. Poštni uslužbenci so sklenili, da začno tik pred Božičem z odporom, ako trgovski minister ne ugodi njihovim zahtevam. Reči se mora, da so poštni uslužbenci izbrali zase jako ugoden trenutek; kajti znano je, kolik je promet pred Bjžičem in Veliko nočjo: Samo na Dunajskih kolodvorih je v tem času za odposlati nad 5 milijonov zavojev, nevštevši zavoje, ki so namenjeni za Dunaj. Gotovo so upravičene zahteve poštnih uslužbencev, če pomislimo, da se je n. pr. ljubljansko prebivalstvo v teku zadnjih 30 let skoro podvojilo, poštni promet pa gotovo potrejil. Pričakovati bi bilo, da bi poštna uprava skrbela, da bi se vedno primerno zvišalo tudi število poštnih uslužbencev. A temu ni bilo tako in čudili se ne bodemo, če pride pred Božičem do velikih zmešnjav na pošti. I menda ne pregreSna. Denar je njen, in ti I nama ne zameri!" i Strel pa objame svojo ženo in poda I roko prijatelju in reče: Naj mi Bog ohrani I ljubo ženo in zvestega prijatelja, in pa trdno I voljo, da ostanem tudi za naprej mož — K beseda, f Političen pregled. i Iz državnega zbora. I Zadnje zasedanje državnega zbora, ki se I je začelo z Gavčevo izjavo o volivni pre-I membi za državni zbor, je velezanimivo. Tu I vidimo, kako se zvijajo oni stanovi, ki so t imeli do sedaj preveč pravic pa premalo I dolžnosti in kako obupni so njihovi glasovi I po srečnih starih časih. Nad vse čudno se jim zdi, kako je mogel že sedaj nastopiti voditelj avstrijske vlade ministerski pred sednik Gavč in povedati željo vladarjevo, ! da d4 državi splošno in enako volivno pra-i vieo ter razburjene množice pomiri s tem, da jim da pravico, po svojih zastopnikih sodelovati pri javni zakonodaji. Po Gauče-vem govoru se je oglasila cela vrsta govornikov, ki so izrazili svoje želje o novem volivnem redu. In kaka izprememba. Mnogim izmed onih, ki so pred par meseci glasovali proti nujnosti predloga za splošno in enako volivno pravico, so se odprle sedaj oči in so govorili sedaj tudi za razširjenje volivne pravice na najširši podlagi. V imenu naših poslancev je govoril poslanec Š u k 1 j e, katerega je zbornica z velikim zanimanjem poslušala Gospod Šuklje je zaklical zbornici, da jih sedaj ne bo več 114 v zbornici, da bi nasprotovali kakor zadnjič. Splošna in enaka volivna pra-vioa pred gosposko zbornioo. Vse drugače nego v poslanski zbornici, pa so sprejeli Gavčevo izjavo o splošni in enaki volivni pravici v gosposki zbornici, kateri se morajo predložiti vsi sklepi poslanske zbornice, odkoder potem romajo na cesarjevo mizo v podpis. Visoki mogočneži, zastopniki imenitnih rodbin in velikih posestev, nositelji zlatih redov in slavnih imen so se zbrali v mogočne bejno vrsto, da •hranijo svoje predpravice Grof Tun, ki je kot ministrski predsednik že sam imel v roki usodo Avstrije, je nastopil proti Gavču, da ga podere, ab njim se se oglasili še drugi stari in liberalni mogočneži in vsi vpili proti enaki [volivni pravici. Še nikdar niso bili tako živahni, kakor sedaj, ko se govorili za svoje predpravice. Ljubljanski škof za pravioe ljudstva. In v to zastarelo zbornice je zavelo vendar nekaj pomladne sape. Bil je ljubljan- ski knez in škof, ki je z odločnim dejanjem pc kazal, da mu knežja čast ni vzela smisla in Čuti za ljudske zahteve: Odstopil je od stranke enih, ki so govorili proti splošni in enaki volivni pravici, ter ta o dejanske pokazal na najjasnejši način svoje mnenje. To je tisti knez in škof, ki je tedaj, ke so na Kranjskem ljudski zastopniki povzdignili svoj glas za splošno in enako volivno pravico, mirno izjavil da tudi svoje politiške predpravice rad odda ljudstvu, če se s tem ustreže koristni in pravični volivni preosnovi. To je torej tisti nevarni in nenasitni „klerikalizem", o katerem take robne naši liberalci. Kaj dela državni zbor. Ko se je v zbrrnici končala razprava o volivni izpremembi uložil je dr. Š u š t e r -š i č in njegovi tovariši vprašanje na železniškega ministra glede podaljšanja dolen-ske železnice skozi Belokrajine na Hrvaško To vprašanje je že našlo zanimanje tudi med merodajnimi krogi in upati smemo, da se v doglednem 'času izpolnijo vroče želje Belo-kranjcev. Poslanec Šuklje se tudi za to stvar z vsemi močmi poteguje. Pred kratkim je bil na Hrvaškem, kjer se je posvetoval z merodajnimi trgovskimi krogi, in v Reki, kier je tudi stopil v dogovor z županom in večjimi trgovci. In sedaj je zopet na Dunaju, v zvezi s svojimi tovariši na delu, da bi ugladil pot na najvišjem mestu. Dalje je začel v zbornici zopet delovati obrtni odsek, o katerem smo svoj čas obširno govorili. Začel je z razpravo o zadrugah in upa še pred božičnimi počitnicami končati svoje delo. V nadaljnib sejah se je razpravljalo o predlogu nekaterih poslancev, ki zahtevajo, da se loči Avstrija od Ogerske in naj nimata nič drugega skupnega nego vladarja. Isti zahtevajo, da se Dalmac.ja združi s Hrvaško, ki naj postane potem samosvoja. Nato je dalmatinski poslanec Perič pravilne označil stališče večine hrvatskega naroda v tej zadevi. Z vsem srdom užaljenega hrvaškega domoljublja je šibal stari avstrijski način vladanja, ki se hoče opirati v Avstriji le na Mažare. Ta način vladanja je prva nesreča za Avstrijo. Ko bi bili državniki leta 1867. dali hrvaškemu narodu popolno samostojnost in jo branili proti Mažarom, bi dandanes Hrvatje podpirali Avstrijo proti združenim mažarskim strankam. Toda Hrvatje so danes obupni in le tako je umeti izjavo hrvaških poslancev na Reki, e kateri smo že svoj čas obširnejše poročali. Vendar pa se Hrvatje varajo, ako upajo, da jim Mažari vrnejo stare pravice zedinjene Hrvatske. Dalje so poslanci raznih strank rotili vojaško upravo, naj se olajšajo vojaška bremena vsaj v ozira vrednih slučajih in naj se določi vojaški zakon glede beguncev. Ogrske zmede pred odločit-vijo. Fejervarjevi poizkusi pridobiti si ogrske združene stranke, se niso posrečili. In zopet je romal ubogi ministrski predsednik k cesarju iskat tolažbe in nasvetov. Nekateri vladni krogi trdijo, da namerava Fejervari odstopiti, ker vladar še noče pritrditi vsem njegovim načrtom za nasilno razvez-ljanje ogrskega vozla, na katerem se je mučilo že toliko več ali manj vrednih mož. Vladi nasprotni poslanci menijo, da je sprava mogoča, toda le tedaj, če se izpolnijo vse narodne zahteve in če se da jamstvo, da v bodoče ne bo nišče tako samodržno vladal kakor Fejervari. Položaj na Ogrskem je torej skrajno žalosten. Vlada je izčrpala vsa zakonska sredstva, a vsa so se pokazala preslaba. Govori se mnogo o razpustu zbornice in vladanju brei nje. Ugledni poslanci ustanavljajo zopet novo stranko. Poslanec Andraši je razvijal na ustanovnem Kotttek zg a. p. in p. Ne? ali je poskusil kde, kakor enih deset, brez alkohola? Vidite, dokler ne poskusite, ne morete reči, da brez .pijače" ae gre. — Pa ram bom še od enega povedal, ki je poskusil. Mojster Radič je ravno pospravil obliče in žago in hotel oditi, ko ga zadrži žena čevljarja Strela, kateri se je že prej videlo, da ima nekaj na srcu in na jeziku: „Ali res vi ne pijete ne kapljice več?" Ko ji Radič pove, da je že 5 mesecev zapisan v družbo treznosti in sicer med cele abstinente, zdihne ona: O ljubi Radič, pregovorite še mojega moža, da se zapiše, saj sta skup v šolo hodila. Grozno gre naša hiša nazaj. Saj ne, da bi bil on pijanec, Bog varuj. Pa zjutraj par štamperlov, pred-poldne vrček ali dva, zvečer par pollitrčkov, pa pride vmes kak tak umerit čevlje, pa stopita tja-le k Švederbirtu. In zjutraj težko vstane, popoldne težke dela, ljudje godrnjajo čez slabše dele, ali če ni narejeno, on čez majhen zaslužek, pa še tisto znese tja. Ob, ko bi ga vi kako na svojo stran ! Radič en čas misli, potem pa se čisto na tiho nekaj zmenita. Čez nekaj dni pride mizar pe opravku k Švederbirtu, kjer so bili zbrani kakor pe avadi mojstri pri svoji mizi Strel, že nekoliko trd, mu kliče: No, mojster žaga, ti sirota vodopivska, vi, b«š pil! Resno odgovori Radič: Kako moreš tdko ziniti, saj veš, da sem besede dal! Bebebebe! Beseda g6ri, beseda doli, prost mož stavi, kar sam hoče! Jaz držim besedo! reče Radič, seveda, t i j e ne bi mogel, te je premalo moža! Kaj koga, skoči po kercu Strel, vdari po mizi, da vrčki edskočijo, pa vpije: Če le hočem, bolj kot ti, jaz mož! Greš stavit? Tovariši se mu smejejo, en pa le stavo ponuja. No, dobre, reče Radič, stavimo, da tri mesece ne zdržiš brez pijače, stavim 50 kron! Danes tri mesece bo tukaj velika pijača, vpijejo tovariši, kdor dobi, plača za nas, ki smo priče! Nak, reče mizar, kot abstinent ne plačujem za tako pijačo; če zgubim dam 50 kron njegovi dobri ženi, bo vesela, ko bo mož zopet enkrat dobro zaslužil (Strel je takrat v zadregi v tla pogtedal), če pa jaz dobim, pa pojde denar v namen, ki ga do zvedel same g. župnik. Nekoliko pogodrnjajo drugi, pa le prikimajo. — Zdaj so se začeli hudi časi za Strela. Žeja, ta presneta žeja, in pa tista veja tam nasproti! Pa mož je hotel ostati. Če ga je pa skušnjava le preveč morila, je pa bolj po podplatih vdari]. Seveda, k Švederbirtu ni smel, saj se mu je še tako zdelo, da sliši smeh tovarišev od tam. Zato pa je naredil marsikak par svetlih čevljev, ki bi bil sicer še dolgo kot usnje v kotu ležal. Čudno to, je rekel sam sebi čez nekaj dni, ali se je moja Lčna pomladila ali kaj, tako se ji obraz sveti in pa kako dobro kuha, že komaj čakam p6ldneva. Nedelje se je pa le bal, kaj bo cel dan počel. Te je vedel pa tudi Radič, in mu koj po maši rekel: Ali greš popoldne z menoj na Stari grad? Rad je sprejel vabilo Strel in kar čudil se je, da Radič toliko v6. Skoro vse cvetlice je poznal ob potu, in mu po kazal njih posebnosti in lepoto, katerih Strel še nikdar prej opazil ni bil. In kake je po znal zgodovino, ne le Starega gradu, in kako je vse vedel, kaj se po svetu godi, in o zavarovanju za starost in o enaki volivni pravici. Ko pa je prišel domu in pripovedoval vesel ženi in strmečim otrokom, je sklenil: Lepo je bilo, v nedeljo pojdemo pa pojdemo vsi skozi gozd na Stari grad Ženi je bil koj prvi dan o stavi pove-vedal pa ona je bila neverjetne z glavo zmajala, in zgubljenih 50 kron obžalovala. On pa hud: Boš že vidila, jaz sem kerlc če čem, pa držim kot železo! Po'em pa o tem nista več govorila, Strel je pridno delal in vse hiša se mu je zdela nekako praznična in vesela. Necega dne, ko zopet žvižga in razbija po podplatih, pogleda memogrede gospod župnik skozi okno: No, majstor Strel, vi pa delate kakor za stavo, kaj se pa tako mudi ? E, pravi Strel, saj je tudi res stava, gotovo ste slišali, pa pride skušnjavec, pa boli hitre udarim da ga ne slišim Prav imate, pa še meni pomerite par škornjev, pa močnih, za zimo, in če bo treba pe snegu ia v hribe, pa si bom mislil: pri teh škornjih je Strel skušnjavca premagal, pa bom tudi jaz ne voljo premagal, če bo hotela nagajati Glejte si no, je mislil za župnikom Strel, kako sva se lahko in lepe pomenila, vse ložje kot včasih. Teden za tednom je minil. Mojster Strel je besedo držal in kmalu videl, da ni nobena težava živeti brez alkohola, ko so prve bolečine premagane, namreč da je veliko lepše in mirnejše živlenje. Tako lep, h nedelj on in njegova družinica prej še poznali niso. Če pa ni bilo za izprehod, pa sta se kaj pomenila z Radičem ali pa je prebiral knjige in časopise zlasti tudi o alkoholizmu. Ia kmalu je iz srca pritrjeval Radiču, ki je govoril: Z d r ž n e s t od vse opojne pijače prinese srečo, zadovoljnost, zdravje, blagostanje in mir Zmernost vse to v nevarnost postavi, nezmernost pa vse to vniSL ^Naročil si je „DomoIjubaKin t r, čem skupaj »Piščalko". Sprememba v Strelovi hiši, njegova Dnj nost, zadovoljnost in družinska sreda pa ostala skrita. Razvedelo se je. Marsikak mojster in gospodar je » JI« m«'a«m>ii »i A l ' znal da tudi njemu ni treba tako pogos zamakati, in tista .miza" pri švederbirtu bila čimdalje bolje zapuščena. Kar pride dekla klicat čevljarja k g, stilničarju in naj kar mero seboj ptilej Švederbirt je bil močno sladak in Sit je moral umeriti par najboljših lovskih ški njev. Trideset kron bo skoraj malo, rt Strel. NA, tukaj je štirideset, samo dobro t redi, zraven pa položi gostiln čar še ti petdesetak in bolj na tiho reče: „To leti spravi, pa vrzi Radiču tiste stavo, pa pri zopet na pivo Ne bodi norec, in pustil stega Radiča, pa k meni pridi, sicer se vi trg naleze te neumnosti. Pa to med Dan ostane. Jutri bo sveže pivo, in ne boš a plačal. Na, spravi, pa molč', pa pojdi zdaj Strel sedi kakor trd, gleda denar i prsti gibljejo. Kar se domisli na župnikot škornje. Skušnjavec, živ, stoji pred njim 0 pa vdari, kar pe kolenih, pa skoči na nop .Ne boš Jaka, če je moj zgled toliko stori da tudi drugi ne pijo več, ne prelomim li sede, d» bi druge zapeljal. Obdržite svi denar, jaz ostanem abstinent, ne zavoljo stan ampak vsled prepričanja in še danes i vpišem. Ko Švederbirt vidi odločni obraz dei Ijarjev, se zakrobota, odpre vrata in zavpiji Moja hiša je za pametne ljudi, ne za noto Vaš h čevljev ne potrebujem. Strelu pa s ni zdelo vredno odgovoriti Odšel je mira v zavesti, da je dobro in srčno delo stori Zapisal se je kot zaveden abstinent, i kmalu se je zvedel tudi Š/ederbirtov poskus Dekla, ki je poslušala, ga je izblebeUli Ljudje so začeli misliti, in marsikak mol« mladenič je začel iskati družbe Radideve« Strelove. Ko pa so minili tisti trije meseci, so« redili ti prijatli prvi shod abstinenteeg shoda Celih abstinentov sicer ni bil« dez( tucat, pa pomagalo je tudi tistim, ki Sejus imeli korajže se decela odpovedati pij'® tiste redno vsakdanje in nedeljsko p«pival1' je skoro minilo in abstinentje niso ved« ljali za bedake. Ko pa sta š'a po shodu tis večer Radič in Strel proti domu in je R*d) stopil k Strelu v hišo, da odda zgubljen stavo rečeta: „N kakor ne vzemem ne e> krone. Jaz sem Tebi dolžan, da ti po«« ne morem." »Nisi meni dolžan ampak glej, sVC ženi; ona je mene prosila, in ž njo sw! zmenila, da te spravim do stave in ona) denar prihranila., Je bila sicer zvijač«) I menda ne pregrešna. Denar je njen, in ti nama ne zameri!" Strel pa objame svojo ženo in poda roko prijatelju in reče: Naj mi Bog ohrani ljubo ženo in zvestega prijatelja, in pa trdno voljo, da ostanem tudi za naprej mož — beseda. Političen pregled. Iz državnega zbora. Zadnje zasedanje državnega zbora, ki se je začelo z Gavčevo izjavo o volivni pre-membi za državni zber, je velezanimivo. Tu vidim«, kako se zvijajo oni stanovi, ki so imeli do sedaj preveč pravic pa premalo dolžnosti in kako obupni so njihovi glasovi po srečnih starih časih. Nad vse čudna se jim zdi, kako je mogel že sedaj nastopiti voditelj avstrijske vlade ministerski pred sednik Gavč in povedati željo vladarjeva, da di državi sploino in enako volivno pra-vieo ter razburjene množice pomiri s tem, da jim da pravico, po svojih zastopnikih sodelovati pri javni zakonodaji. Po Gauče-vem govoru se je oglasila cela vrsta govornikov, ki s* izrazili svoje želje o novem volivnem redu. In kaka izprememba. Mnogim izmed onih, ki so pred par meseci glasovali proti nujnosti predloga za splošno in enako volivno pravico, so se odprle sedaj oči in so govorili sedaj tudi za razširjenje volivne pravice na najširši podlagi. V imenu naših poslancev je govoril poslanec Š u k 1 j e, katerega je zbornica z velikim zanimanjem poslušala Gospod Šuklje je zaklical zbornici, da jih sedaj ne bo več 114 v zbornici, da bi nasprotovali kakor zadnjič. Splo&na in enaka volivna pra-vioa pred gosposko zbornico. Vse drugače nego v poslanski zbornici, pa so sprejeli Gavčevo izjavo o splošni in enaki volivni pravici v gosposki zbornici, kateri se morajo predložiti vsi sklepi pe-slanske zbornice, odkoder potem romajo na cesarjevo mizo v podpis. Visoki mogočneži, zastopniki imenitnih rodbin in velikih posestev, nositelji zlatih redov in slavnih imen so se zbrali v mogočno bojno vrsto, da •hranijo svoje predpravice Grof Tun, ki je kot ministrski predsednik že sam imel v roki usodo Avstrije, je nastopil proti Gavču, da ga podere, m njim so se oglasili še drugi stari in liberalni mogočneži in vsi vpili proti enaki ivolivni pravici. Še nikdar niso bili tako živahni, kakor sedaj, ko so govorili za svoje predpravice. Ljubljanski ftkof za pravice ljudstva. In v to zastarelo zbornico je zavelo vendar nekaj pomladne sape. Bil je ljubljan- ski knez in škof, ki je z odločnim dejanjem pokazal, da mu knežja čast ni vzela smisla in čuti za ljudske zahteve: Odstopil je od stranke onih, ki so govorili proti splošni in enaki volivni pravici, ter ta1', o dejansko pokazal na najjasnejši način svoje mnenje. To je tisti knez in škof, ki je tedaj, ko so na Kranjskem ljudski zastopniki povzdignili svoj glas za splošno in enako volivno pravico, mirno izjavil da tudi svoje politiške predpravice rad odda ljudstvu, če se s tem ustreže koristni in pravični volivni preosnovi. To je torej tisti nevarni in nenasitni „klerikalizem", o katerem tako robne naši liberalci. Kaj dela državni zbor. Ko se je v zbr rnici končala razprava o volivni izpremembi uložil je dr. Šušteršič in njegovi tovariši vprašanje na železniškega ministra glede podaljšanja dolen-ske železnice skozi Belokrajino na Hrvaško. To vprašanje je že našlo zanimanje tudi med merodajnimi krogi in upati smemo, da se v doglednem [času izpolnijo vroče želje Belo-kranjcev. Poslanec Šuklje se tudi za to stvar z vsemi močmi poteguje. Pred kratkim je bil na Hrvaškem, kjer se je posvetoval z merodajnimi trgovskimi krogi, in v Reki, kier je tudi stopil v dogovor z županom in večjimi trgovci. In sedaj je zopet na Dunaju, v zvezi s svojimi tovariši na delu, da bi ugladil pat na najvišjem mestu. Dalje je začel v zbornici zopet delovati obrtni odsek, o katerem smo svoj čas obširno govorili. Začel je z razpravo o zadrugah in upa še pred božičnimi počitnicami končati svoje delo. V nadaljnib sejah se je razpravljalo o predlogu nekaterih poslancev, ki zahtevajo, da se loči Avstrija od Ogerske in naj nimata nič drugega skupnega nego vladarja. Isti zahtevajo, da se Dalmac.ja združi s Hrvaško, ki naj postane potem samosvoja. Nato je dalmatinski poslanec Perič pravilno označil stališče večine hrvatskega naroda v tej zadevi. Z vsem srdom užaljenega hrvaškega domoljublja je šibal stari avstrijski način vladanja, ki se hoče opirati v Avstriji le na Mažare. Ta način vladanja je prva nesreča za Avstrijo. Ko bi bili državniki teta 1867. dali hrvaškemu narodu popolno samostojnost in jo branili f5r«ti Mažarom, bi dandanes Hrvatje podpirali Avstrijo proti združenim mažarskim strankam. Toda Hrvatje so danes obupni in le tako je umeti izjavo hrvaških poslancev na Reki, o kateri smo že svoj čas obširnejše poročali. Vendar pa se Hrvatje varajo, ako upajo, da jim Mažari vrnejo stare pravice zedinjene Hrvatske. Dalje so poslanci raznih strank rotili vojaško upravo, naj se olajšajo vojaška bremena vsaj v ozira vrednih slučajih in naj se določi vojaški zakon glede beguncev. Počitnice. Zasedanje bo trajalo še do začetka druge polovice decembra, ko se začno božične počitnice, ki bodo trajale do 15. januarja leta 1906. Takoj po novem letu bo sklicanih nekaj deželnih zborov h kratkemu zasedanju. Pravijo, da b« tudi kranjski deželni zbor nekaj dni zboroval. Odpor železničarjev. Uslužbenci zasebnih železnic tudi južne železnice so sklenili, da prično z odporom, ako ne pri poznajo zasebne železniške družbe železniških organizacij, ker se temu železniške družbe branijo. Toda pogajanja v že-lezničnem ministrstvu so odstranila vsako nevarnost odpora, ker je železnično ministrstvo prevzelo posredovanje med ravnateljstvi zasebnih železnic in med železničarji. Odpor poStnih uslužbencev. Poštni uslužbenci so sklenili, da začno tik pred Božičem z odporom, ako trgovski minister ne ugodi njihovim zahtevam. Reči se mora, da so poštni uslužbenci izbrali zase jako ugoden trenutek; kajti znano je, kolik je promet pred Bjžičem in Veliko nočjo: Samo na Dunajskih kolodvorih je v tem času za odposlati nad 5 milijonov zavojev, nevštevši zavoje, ki so namenjeni za Dunaj. Gotovo so upravičene zahteve poštnih uslužbencev, če pomislimo, da se je n. pr. ljubljansko prebivalstvo v teku zadnjih 30 let skoro podvojilo, poštni promet pa gotovo potrojil. Pričakovati bi bilo, da bi poštna uprava skrbela, da bi se vedno primerno zvišalo tudi število paštnih uslužbencev. A temu ni bilo tako in čudili se ne bodemo, če pride pred Božičem do velikih zmešnjav na pošti. Ogrske zmede pred odlo6it> vijo. Fejervarjevi poizkusi pridobiti si ogrske združene stranke, se niso posrečili. In zopet je romal ubogi ministrski predsednik k cesarju iskat tolažbe in nasvetov. Nekateri vladni krogi trdijo, da namerava Fejervari odstopiti, ker vladar še noče pritrditi vsem njegovim načrtom za nasilno razvoz-ljanje ogrskega vozla, na katerem se je mučilo že toliko več ali manj vrednih mož. Vladi nasprotni poslanci menijo, da je sprava mogoča, toda le tedaj, če se izpolnijo vse narodne zahteve in če se da jamstvo, da v bodoče ne bo nišče tako samodržno vladal kakor Fejervari. Položaj na Ogrskem je torej skrajno žalosten. Vlada je izčrpala vsa zakonska sredstva, a vsa so se pokazala preslaba. Govori se mnogo o razpustu zbornice in vladanju brez nje. Ugledni poslanci ustanavljajo zopet novo stranko. Poslanec Andraši je razvijal na ustanovnem shodu nove ustavne stranke načrt, ki stremi za tem, da ohrani ustavo, vrže Fejervarja in doseže mir v deželi. Andraži je pripravljen dati volivno pravice obrtnim delavcem, a kmetom ne. ■ Sultan se je ustrašil. Ze zadnjič smo poročali, da so poslali evropske velesile združeno brodovje proti Turčiji, da ji izsilijo prepotrebne preosnove na balkanskem polotoku. Dolgo časa se je branil sultan sprejeti zahteve, a se je konč no vendarle udal na vse točke. No pa saj bi bilo tudi neumno in brezmisleno se resno upirati, ker Turčija za tako resen boj, kot se ji je tu napovedal, gotovo ni pripravljena. In turški sultan mora biti priden, kadar pridejo evropske velesile s palčico nad njega. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Ločitev cerkve od države na Francoskem je bila v zbornici sprejeta z 179 glasovi proti 103. Seveda se sedaj vesele nasprotniki cerkve in vpijejo v divjem vese Iju, češ na Francoskem ni več cerkve. Pa motijo se! Gotovo bodo saj sedaj uvideli francoski katoliki, kaj zahteva od njih sedanji čas in ze bodo združili v močne organizacije, da bodo tako lahko odbijali hude udarce nasprotnikov v hudem boju za obstoj cerkve, katero mislijo brezverci popolnoma uničiti in jo iztrebiti iz francoskih tal. Buri dobili odškodnino. Kapska, oziroma angleška vlada je razdelila ravnokar med Bure 15 milijonov dolarjev kot odškodnino za tekom vojne razdejane hiše in drugo uničeno imetje. — Z načinom del tve denarja Buri niso zadovoljni, kajti Angleži sedaj odračunajo vsa prejšnja posojila. Prusi proti Poljakom. Na poseben način boja bi jejo proti svojim državljanom Poljakom Prusi, ki jih hočejo na ta način zatreti, da pokupijo poljska posestva in da tam naselijo nemško prebivalstvo. Toda te gre silno težko. Zato moramo pričakovati v najbližji bodočnosti, da nastopijo oholi Prusi sedaj še z večjo silo proti Poljakom, kakor so nastopali do sedaj. Ministrski predsednik pruskega deželnega zbora je pred kratkim izjavil, da bode v bodoče vzbudil pozornost za nakup poljskih posestev. Utrditev nemškega posestva v zvezi z naseljevanjem si je postavila vlada za svojo glavno naloge. Izpolni pa vlada svojo nalogo le, če nemški posestniki bolj kot dozdaj izpolnjujejo svojo narodne dolžnost in zveste ter vstrajno branijo svojo last, da vzdrže nemško prebivalstvo. Tudi ženske v Rusiji zahtevajo splošno volivno pravico. Neka ruska zdravnica je priobčila v nekem listu članek, v katerem naglaša, da bodo tudi ženske najbrže po novi ustavi lahko v Rusiji volile in da bodo tudi lahko voljene. Zdravnica nsglaša, da bi to ne bile nič izrednega, ker ima večina žensk sred njih in boljših ruskih slojev gimnazijsko in tudi več vseučiliško izobrazbo. In zato upajo, da bodo v bodočem ruskem državnem zboru tudi ženske ruske zastopnice. Nemiri in upori v Rusiji. Iz Rusije dohajajo še vedno žalostna poročila vsepovsod. Car ni več varen pred lastnimi sorodniki. Upiraio se vojaki in drugi stanovi. Pred kratkim je pa došlo še poročilo, da se je v oni armadi, ki se je vojevala na daljnem vzb»du in se še ni vrnila, uprlo 12 tisoč vojakov, ki so prire dili poulične izgrede in zcžeali vojašnice ter druga cesarska poslopja. V boiu z zves imi vojaki je bilo ubitih mnogo oseb. Ruska dr ža^a je v pomirjenje te armade dovolila 37 milijonov za zboljšanje hrane ruskim vojakom. Vse se upira. V Varšavi na Ruskem Poljskem se je uprl vojaški polk, ki zahteva, da se izpuste nekateri zaprti častniki. Tudi v Kijevu je izbruhnil vojaški upor. V stavko so stopili brzojavni uslužbenci in nočejo kljub grožnjam od najvišje strani, začeti z delom V Moskvi izvršujejo brzojavno službo vojaki in pa penzijonisti Rusija pred denarnim porazom. V Peterburgu je zboroval pod predsedstvom carja ministrski svet, kjer se je raz-jravljalo o denarnem stanju Rusije, ki je vedno slabše. Kar se tiče denarnega stanja, se je bati najhujšega ; pravijo, da stoji država pred denarnim polomom. Po vojski na Japonskem. Japonci se ne čutijo dovolj močne, zlasti sedaj ne, ko je pe voiski prišla njihova država do veljave kot velesila. V ta namen si mislijo zelo pomnožiti armado in sicer kar za štiri armadne zbore. Poškodovane bojne ladje bodo popravili in Port Artur, ki je sedaj njihova last, zopet močno utrdili. Vojskovodje, ki so se proslavili, je japonski cesar visoko povzdignil in jih obdaril z visokimi častmi. Tako je povzdignil v knežji stan maršala Oiamo in Jamagato. V isti stan je povzdignil maršala Ito, admirala Toge, ki je uničil rusko brodovje pa je imenoval grofom. LISTEK. Na Silvestrov večer. (V Kosmak.) Pozno je že; ogenj v peči je že davi ugasnil in mrzlo je postalo v sobi. Nepj mično stojim pri oknu in gledam v temi noč Marsikje se ta čas veselo zabavaj, šalijo in med pitjem in petjem spremljaj staro leto k grcbu, jaz pa stojim tu pri oh sam in gledam skozi zamrzlo okno o:t krajec bledega meseca, ki se ravno blii zatonu. Silvestrov večer! Kako mnogim je |t tcšnje leto, ki se nocoj končava, V2ŠI01 polnem svitu sreče in upanja, toda ktliko krat ga je v svojem teku goljufalo, kolilso krat prevarilo in morda mu privedle ma mnogimi bridkimi urami tudi njegevo zad njo, smrtno uro. — — Meni je umrla letos sestra. Devet otrok je š'o za krsto, deseti je doma jokal v zibelki Ko so začel spuščati rakev v grob, vrgli so se skoraj obupni na grobarje, zgrabili a vrvi in hiteli zabraniti, da bi ne spustili mamice v črno jamo. — — In koliko takil pogrebov je bilo leto* ?---Po časnikih se običajno spominjajo koncem leti slavnih in zaslužnih m< ž, ki so umrli mti letrm. In s čim so postali slavni? Mnoj samo z bogastvom, drugi morda sam« s hn-j dobnostjo in morda le malokateri z resnično plemenitostjo. Ta ali oni je napisal mcrdi samo nekaj pesmi ali povesti, pa je postil slaven.--Toda vprašam vas, kje dobile več pesniške lepote in nežnosti kot v ma terinem srcu? Vsaka mati postane mdci s* res zaigrali poskočne korač-in Orač se je ravzlic tej le počasi zmotal »zi vrata in se napotil proti domu. Snega je bilo veliko, tuintam visoki za-ti. Parkrat je padel v sneg. „Ti sneg, boš mene — kaj, ti me boš emetaval ? Res te je veliko, pa zapomni si, sem Orač, da Orač in nihče drugi! Raz eš ?" Vstal je zopet in kolovrati! dalje dokler srečno pr šel pred domač« h šo. Tu pa je bil kraj ceste največji sneženi et in nesreča je hotela, da se je zavalil j. Poskušal je nekaj časa vstati, pa ni šli. „E kaj, saj sem doma", zagodrnjal je, tegnil polhovk* malo bolj na čelo in obal. --- Nenavjdao pasje cvilenje je čez nekaj a prebudilo Oračevko. Zdelo se ji že po-a moža še ni bilo od nikoder. V sobi bilo temno. Omara je nekaj zaškripala, cž pri uri je zdrsnila nizdol in z vel.kim otom zadela na tla. Ura se je ustav la, ačevko je spreletel mraz. Vstala je in pri-la lui. B lo je pol ene. K klicala je hlapca, da bi šel pogledat gospodarjem. Hlapec je vstal, parkrat zazdehal, se ekel in šel vun. Pes je cvilil in kopal v gu. Hlapec priskoči in čez nekaj časa če izpod snega Orača zmrzlega.-- Kako žalostna smrt! Da bi nas vse B g obvaroval nagle in revidene smrti — to je, dragi bravci, moje iletno voščilo. Čudno voščilo, ne res? Pa je po-bno!-- Zaradi pahljače. (Gabrijela Preissova.) (Konec.) Držala je že za kljuko, ko se gospa mni, da je otrok za tak mraz vendar pre-no opravljen. »Čakaj, Anka, zunaj je strašno mrzlo, m poiskat še veliko ruto, da se boš za-vanjo." „Za Božjo voljo, mamica, vi jo hočete že spet zadrževati in tako bo na vse zadnje res prepozno prišla v mesto." Anka je pri teh besedah hitro smuknila skozi vrata. Jelica pa se je začela opravičevati : „Tak otrok je ulrjen kot grča. Celo leto hodi bosa, v šolo, v cerkev, doma, naj bo kakršnokoli vreme. Saj jo pogosto vidim, da leta po zimi okrog še slabše oblečena kot je danes, pa ji čisto nič ne škoduje." Mati je pritrd la hčerkinim besedam, pogasila v sobi luči in šla v kuhinjo pomagat pripravljati večerjo. Šivilja pa je pomagala Jelici sleči plesno obleko in jo skrbno poravnano zložila v omoro. Med tem je stopil v sobo Jeličin oče. Bil je še krepak mož, star okrog petdeset let. Bil je vesten uradnik, a za domače reči se ni veliko brigal. Vzgojo svoje edinke je čisto prepustil svoji ženi Gospa ravnateljeva pa je bila popolnoma prepričana, da se njeni Jelici ni potrebno mučiti z raznimi domač mi opravili, bodi si v kuhinji ah kje drugie. Njena lepota in pa precejšnja dota ji bote pridobili ženinov na izber. Zdi se nam torej popolnoma umevno če se Jelica ni brigala za drugo, kot za svojo obleko, za glasovir, lepe knj'ge s pripovedkami in za svojega kanarčka v kit tki. „Ha, ha, kakor sneženi mož", vzkliknila je Jelica in hitela očetu naproti. Držalo se ga je res po bradi in brkih toliko ivja, da je ves bel. „Saj moram takoj iz sobe, da nekoliko sneg otresem. Danes je hud mraz in še na vozu ni prijetno biti ob takem vremenu. Če bi bil to vedel, bi se danes ne bil peljal od doma. Prinesel sem ti pa veselo novico, da bo od jutri dalje vsak teden dvakrat igrala vojaška godba v našem trgu." nAli res?" poskočila je Jelica od veselja in srce ji je začelo burno vtripati. Silno »pobožna" misel se ji je pri tem rodila v glavi. Odhitela je v svojo sobo, pokleknila pred Marijino podobo, pred katero je gorela rdeča lučka, ter vroče presila Boga, da bi Anka prišla še pravočasno, oddala brzojav in da bi prišla pahljača gotovo še v pravem času.----- Cez dobro poldrugo uro je v veži'nekdo slabotno potrkal na vrata. Kuharica je šla odpirat in zagledala pred vrata Anko. Jelica, sluteč kdo je prišel, je planila iz sobe in hlastno vprašala : „Ali si oddala brzojavko?" »Oddala", zašepetala je Anka s komaj slišanim glasom. £obje so ji šklepetali od mraza in po vsem životu se je tresla kot trepetlika. Toda Telica tega ni zapazila. Besedica .oddala" jo je napolnila z nepopisnim veseljem in prisrčno je potapljala deklico po rami. »Počakaj tu za vrata, takoj ti prinesem desetico in belega kruha." Anka je molče sprejela kruh in desetico v premrle roke, toda oboje ji je padlo na tla. »Kuharica, posvetite ji, da bo našla na tleh desetico", zaklicala je Jelica in odhitela vsa blažena v sobo. Anka je s težavo pobrala kruh in desetico toda nič je ni razveselilo to darilce. Zazdelo se ji je, kot bi bila na eni nogi bosa. Dignila je nego in pt tipala, res — bila je samo v nogavici, leseno opanko je zgubila po potu. Zeblo jo je in peklo v nogo, kot bi jo imela ca ledu in v ognju obenem. Odšla je počasi proti domači koči. V sobi je bilo tc p!o, gorela je svetilka, a bilo ni notri nikogar. „M»m ca ni doma", si je domislila. Napela je zadnje sile, se razpravila in zlezla pod odejo. Pozabila je shraniti desetico, pozabila je tudi opraviti običajno večerno molitvico, kar se drugače ni nikdar zgodilo. Vse se ji je vrtelo po glavi. Zdelo se ji je da še vedno piha okrog nje mi zla burja, da beži po cesti in za njo hitijo strahovi. Treba je bežati kar je mogoče. Zdaj, zdaj jo bojo dohiteli--Skočila je po konci, bolestno zavpila, a nihče je ni slišal. — Jelica je odhajala na ples. Mnego radovednih žensk se je zbralo pred hišo, da jo vidijo v novi plesni obleki. Jelica je nastopila v vsej svoji krasoti, v novi obleki, prekropljeni z najbolj fino dižavo. Stopala je po stopnj cah oprezno kaker golobica, držeč v desnici novo pahljačo, ki je došla še pravočasno. Pred hiše je čakala že precej časa pokrita kočija. Ravno ko je stopala Jelica na voz, pri-hiti čez dvorišče Ankina mati. Glasno jekaje pohiti h kočiji in zajoka : „0 Bog, kaj se je zgodilo! Anka mi je umrla, moja preljubljena Anka. Take dobro dete, pa me je tako nenadoma zapustilo!" »Anka?", začudila se je ravnateljfiva gospa in nekaj jo je speklo pri srcu. »Kdo bi bil to mislil, saj še nič vedela nisem, da je bolna. Kaj pa ji je bilo?" »Sama ne vem, kar neki notranji ogenj je je umeril", tožila je uboga mati. Gospice Jelico je potresla ta novica. „Ah, kako ste brezobzirni, ravno zdaj pridtte to pripovedovat in jokat, ko odhajam na ples. Vso zabavo mi boste s tem pokvarili." -- Kočijaš je zamahnil po konjih in kočija je oddrdrala po cesti. Jelica je hitela z materjo na ples in nobena se ni zmenila za to, da plava v bližini angel tuge..... Str« 374 _________Domoljub 1905. St 24 Razgled po domovini. Našim naročnikom. Ker prihaja »Domoljub* danes zadnjikrat v tem letu p«d gostoljubno streho svojih prijateljev, se jim •b tej priliki prav toplo priporoča že naprej za prihodnje let«. S prvo številk« novega leta bo obiskal še vse stare naročnike, v trdni nadi. da mu zvesti ostanejo in pošljejo tiste 3 kronice, kakor so večkrat obetali. Da bodo to tem laže storili, že danes prilaga p • 1 o ž n i c o vsem tistim, ki so vsak zase naročeni. Tisii, ki prejemajo list skupno z drugimi vred, n. pr. v župnišču, v kapelaniji itd. pa naj poravnajo naročnino pri gospodu, kjer list prejemaj«. Položnico že p«znate od zadnjih dveh let. Vendar podamo zopet letos tukaj kratek prduk, kako se pravilno rabi. Pred vsem pa opozarjamo, da sme vsak naročnino poslati, če mu tembolj kaže, samo za pol leta, Urej 1 krono fiO vin. (t. j. 75 krajcarjev), •stanek pa v drugi polovici 1. 1906 — V .prejemnici" (leva stran) se napiše zgoraj naprej s številkami K 3 h -(za p«l leta seveda: K 1 h 50), potem priimek, ime, stan in kraj naročnika. Seveda mora vsak naročnik zapisati svoje ime in svoj kraj. Ravno tako se mora napisati . V p i s n i c a ". Tako se mora t«rej pokžnica v vseh treh letih napisati in po tem oddati na pošto z denarjem vred. Pisati je treba s črnilom; dan se m«ra zapisati tisti, ob katerem se denar po pošt i odda Pisati se mora razločno in se ne sme nič prečrtati. Ako bi kdo hotel kaj naročiti pri upravništvu (premembo naslova ali kaj takega), naj obrne položnico na drugo stran, kjer naj napiše svoj« stvar v srednjem oddelku na prostor za dopisovanje. A prilepiti se mora na tem mestu znamka za 5 vinarjev. Nekaj pa prav po sebno lep« prosimo pri uporabi teh polož nic: pošilja naj ž njimi naročnino le tisti, ki jo dobi v svojem listu priloženo! Ako kdo ne mara biti več naročnik, naj nikar ne daje položnice kakemu drugemu novemu naročniku, ker bi nam s tem napravili le sitnosti. Vsak nov naročnik naj pošlje denar edino le po nakaznici in tam tudi pristavi, da je nov naročnik. Tudi naj se nikar ne zamenja »Domoljubu" položena položnica s tisto, ki je bila » B o g«ljnbu" ptiložena, kakor tudi ne s „Slovenčevo", ako je kdo ima ali dobi. »Domoljubova" položnica ima zato na vsakem robu natiskano: Domoljub — narod nina. — Umrl je 6. g. Frančišek Augu- š t i n, župnik na K«panju. Pokojnik je bil rojen dne 11. julija 1845. v Retččah in v mašnika posvečen 31. julija 1871. Kot duhovnik je služboval za kapelana pet let v Loškem potoku, eno leto v Kostanjevici, deset let v Šent Janžu, kot župni upravitelj na Kopanju enajst let in kot župnik osem let. Vsled srčne hibe je pr«sil za pok«jnino, a preden mu je bila dovoljena, ga je Bog p«klical v večni pok«j. Pogreb je bil v ponedeljek «b desetih. Svetila mu večna luč! Umeščen je bil dne 6. decembra na župnijo Peče č. g. Josip Žagar, doslej ondi župni upravitelj. Za župnijo St. Gotard je pre-zentiran č. g. Anton Hribar. Obrambno društvo se je konstituiralo sledeče: Matija Kolar, predsednik, Viktor Koechler, podpredsednik, dr. E. L a m p e , tajnik, Luka S m o 1 n i k a r, blagajnik, Jožef Potokar, odb«rnik. ,,Društveni koledarček1' je izšel in se je te dni razp«slal. Oosega jako zanimivo in izvanredno praktično porabno vsebino. Društv«m smo ga poslali nekaj več, kakor so jih nar«čili in jih uljudno prosimo, naj izkušajo tudi te razpečati. Stane 1 krono. — „Sl«venska kršč. soc. zveza". Nov list »Dolenjec". Kakor ču jemo, namerava tiskar g. A. Slatner v Kamniku prevzeti tudi za Dolenjsko posebno izdajo lista »Dolenjec". List je seveda liberalen, kakor »Gorenjec" in »Notranjec." Naj bo to resna izpodbuda za naše somišljenike, da tem bolj živahno agitrajo za našega »Domoljuba". Občinske naklade na žganje je sklenil pobirati občinski zastop pri D M. v Polju in sicer po 15 % na alkoholičn« stopinjo. Posnemanja vredno! Gorenjske novice. 4 Na Studenem v Selški dolini so dne 7. t. m. obhajali v hiši g. posestnika Bevca veselico z igro: Pastirji pri jaslicah in Sveti trije kralji — Igrali so vrlo šolarji «b veliki udeležbi. Tudi deklamacija je dobr« izpadla. * V Domžalah bo 4. januarja 1906 semenj. Čuje se, da bo d«bra kupčija in ve liko kupcev, zato je želeti, da bi se prignalo mnogo živine in prašičev. * Iz poljanske dolina. Novega leta pričakujemo prav z veseljem in pa z upanjem, da tudi nam dekletom v prihodnjem letu ostaneš dragi »Domoljub* stari prijatelj, voditelj in buditelj. Saj ravno med nami dekleti še posebno manjka zavesti in navdu šenja za napredek. No, v verskem oziru se ne more reči, da bi bile ravno zadnje, pač pa smo manj »napredne" v narodnem oziru. Besede »narodnost" se še mnogo naših deklet kar boji, kot nekaj strašnega, nekaj liberalnega. Seveda zaradi tega, ker se ti neprestano usiljujejo pod krinko narodnosti. Zato pa, seveda ne le nam dekletom, ampak vsem, v novem letu povej in razloži katero prav po domače, da se bodemo lažje razumeli, da bodemo spoznali, da narodnost vendar le ni tako huda pošast, ampak le ljubezen do materine besede, prava, zavedna ljubezen d« slovenske domovine, navdušenje za njeno pravo srečo, navdušenje za njene pravice. Fantom si že večkrat stavil za zgled brate Štajerce; treba bi se bilo tudi nam učiti od Štajerskih deklet, kako pridno se združujejo v »Dekliške zveze", kjer se skupno izobražujejo in navdušujejo za vse, kar je lepega in koristnega. Mnogokrat sem že slišala kako so ravno Štajerske pridne Marijine hčerke a tudi vrle, zavedne Slovenke. To ni ravno majhnega pomena, kakšnih nazorov je žen-stvo. Tudi ženska lahko veliko stori o pravem času za dobro stvar. Le tako naprej za krščansko in narodno stvar! Bog s teboj vrli »Domoljub" in njegov blagoslov! • Šolska veaelioa v Kamniku. Kaj tacega pa res še nismo videli v Kamniku, kakor je bilo dne 10. t. m. Imeli smo namreč lepo šolsko slavnost. Učenci deške šole so pod vodstvom učitelja g. Adamiča uprižorili igro »Štirje letni časi". Tako lepo so prepevali in deklamovali, da smo jih vsi občudovali. Veliko smeha je potej igri zbudil .Urban iz Ribence" s svojo številno družino, obloženo s »suho robo". Menil je, kjer je veselica, bi se gotovo prodala kaka žlica. „S suhimi skorjami menda ne bodo »žiipe" jejli". — Toda, vse to je bilo res lepo, pa ni bilo poglavitno, temveč: • Miklavž v Kamniku. Ta dobri otročji prijatelj je pustil v sosedni dvorani cele kupe velikih n malih zavitkov za revne učence. To vam je bilo srčnega veselja pri teh malih, ko so g. katehet o. Kazimir drugega za drugim klicali k gospej glavarjevi kjer je vsaki dobil velik zavitek z gorko zimsko obleko in še drug zavitek s »slad kostmi zi pod zobe". Naš iskreno ljubljeni g. katehet o. Kazimir Zakrajšek so namreč z velikim trudom zbrali toliko skupaj z Miklavževim odborom, da so 103 revnim učencem kupili potrebne zimske obleke. — Bog Vam plačaj, g. katehet, ta Vaš trud in obilno skrb. Sicer, kakor Vam je neki gospod rekel n ne bojo postavljali za to veliko delo spomenikov, tudi Vas ne bojo slavili radi tega, saj morate še marsikatero grenko čuti. Toda zagotovimo Vas, postavili ste si sami trajni spomenik ljubezni in hvaležnosti v srcih rsega meščanstva in nas okoličanov, zlasti pa v srcih obdarjenih revnih učencev. o Z Vrhpolja pri Moravčah. Zopet ti imam poročati nekaj veselega, dr«gi Domoljub"! Naša prijazna cerkvica je dobila nove orgije. Teden dni pred sv. Frančiškom so jih pripeljali iz Ljubljane, kjer jih je dovršil vrli mojster, gospod I ran Mi-lavec. Postavil jih je v nekolikih dneh na kor in fino uglasbil. S tem je dokončal delo, ki sedaj samo hvali svojega izdelevatelja. Izrekam« mu prisrčno zahvalo in vsim dob rega mojste bo komisija, vam bodo že oklicali »p<>d lipo". Toiaj pero za klobuk in v borbo! Morda ne bo čuti o nasprotniku, vendar je v^ja dolžnost, da se vi zdaj zmisl te in zmenite za g. Šukljeta, da se bo on, ko bo on po slanec, s toliko večjim veseljem menil za vas. Ako se ne gre ravno za premsgo, pa se gre za častno število glasov. Ako bi gospod dvorni svetnik dobil vse glasove, vendar bi ne bilo lepo od vas, ako bi jih ne bilo veliko. f Hudomušni nagajivec je prišel ta mesec v posojilnični pristor v župnišču v Laščah Tamkaj visi še čedna slika rajnega župnika, ki predstavlja Judeža Iška-rijota. ,No, no, lepega patrona ima vaša posojilnica, samega Judeža Iškarijota! Prav za hranilnico je, ker ima mošnjo." - »Naš Judež je že dober in pošten patron, le pe-šlataj in poglej, da nima nobenega krivičnega denarja v svoji mošnji!" f Šolske novice. Gosp. nadučitelj Mandelc v Sodražici je dobil radi bolehnosti dopust. Šolske vajete je vzel začasno učitelj Vibič v roke, v poučevanju ga pa nado-mestuje gdč. Adela Revčn. - V Loški potok dobili so začasnega učitelja Jožefa Pelanca. f Devet zim smo imeli že letos. Sv. Martin ni hotal zaestati za sv. Lukežem in je tretji dan prav po starih prerokbah natresel snega. Zdaj imamo pa suho in ne premrzlo vreme in bome postorili pri na-nastilju in drvih, kar smo dozdaj zamudili. f »Črnim bratom« premo-garske družbe raste pogum. Zadelo se je na večje množine premega. Začel se bo kopati nov navpičen rov, da se bo roba ložje spravljala na dan. Z litijskega okraja. f Iz Prežganja. Blagovolite naslednji popravek sprejeti iz Prežganja pri Lbodn'nski davek. 7 Tlak v spodnji cerkvi pri Tritarah je dodelan. Daiov pa je še malo. Pošljite prijatelji in častilci Majki tnfarski kaj za novoletno darilo! 7 Vino v B.-lckrajini je silne poskočilo s ceno, že sedij se kemaj debi po 27 in 28 kr. Kaj še le bode? 7 Na starotrški Soli je ednesel veter še pred božičem učiteljčsa Božiča Za nj'm žaluje osiroteli znani Petriček. Upajmo, da bode s tem menda kenec že par let trajajočim neznosnim razmeram na tej šoli. 7 Govori se, da zapusti radeniško šo'o tud dtlgopeti Ktjar. Prav nebene iko de ne bo nikomur, že zajcem ne, in mi mu želimo čimprejšnji »sretan put!" Jeli ne? Kaj so man uditelji, ki hič'jo z „Oso" v roki izobraževati ljudstvo, le količkanj še vredni prestopati šolske prage, kjer morajo vzgojevati mladino versko »ravno? In po slednje tirjati imamo vendarle še pravico v Avstriji! Iz raznih krajev Dolenjske. t Iz Krškega. Po četi Sloveniji prodira naši domači »Vzajemna za»aro valnica". le tukaj pri nas se ni slišalo ci česar o njej. No zdaj je pa prevzel znani strokovnjak zavarovanja posestnik g. Ivan Levstek na Krškem poverjcništvo te zavarovalnice in upamo, da jej bode tudi pri nas pravo pot pokazal Somišljeniki iz krškega okraja obračajte se na tega moža, da tu.ti pri nas pride v veljavo edina domača »Vzajemna zavarevaln ca." Svo.i k svoj'm! t Od nekad. „Domoljub* je obljubil, da bode v»e grebe ptujib zavarovalnic pojasnjeval. Tu na Dolenjskem j h imamo v obilici. Za danes le nekaj malega: Pri „S lavi j i" je bil zavaroval mož z ribniškega okraja za precej visoko svoto svojo klajo. O^enj mu je uničil zavarovano blago, a odškodnine ni bilo. Iskali so raje posestne pole. — Drugi posestnik krike župnije zavaroval j«, bil pa svoje stavb šče za visoko svoto. Izgovera je bile dosti, plačila pa ne, V obeh slučajih je meral po preteku več mesecev odvetnik prisiliti zavarovalnico, da je storila svojo dolžnost — Pri Zužem-p e r k u je posestnik, katerega je „Adriatica" s tožbo silila, da naj ji plača zavarovalnino, če tuli ni bil nikoli pri tej zavarovalnici zavarovan. Vse trditve so bile zaman in zavarovalnica je tirala dotičnika pred sed šde. In š;le z odvetniško pomečjo se je otresel nečuvenega nasilstva. Ko bi morala končno sAdriaticaa troške neopravičene tožbe in obravnave plačati, se je pritožila na * išje sodišče, češ sai ni bilo treba odvetnika — Torej kmet trpi, plačaj in molči! Ko višje sodišde je poučilo, upajmo, to zavarovalnico, da se zav.to silo ničesar ne opravi. — S.cer pa skačtj) po Delenjskem ageatje tujih zavarovalnic, kakor koze preke dežele, in za trjuiejo ljudi, da so ljudje domače zavarovalnice. Pozor posestniki, da se ne usedete takim goljuf«m! 7 Od St. Lovrenoa. V 23. štev. .Domoljuba" se bere „z ribniške zemlje", da je v struški dolini barka na prodaj, ker so preložili cesto iz doline, ki je bila eb vsaki povodoji preplavljena. Mi vemo za kupca; ponudba naj se stavi na občini Pra-preče in Veliki Gaber. Te dve občini ste namreč dolžni napraviti pošteno pot od Št Lavrenca do Stranj. Sedanja pot po Teme-niški dolini je tako slaba, da kadar količkaj dežuje, ne more neben človek skozi ne peš ne s v prt ženo živino, ne do postaje, ne do fire. Živa potreba je, da si U občina pot popravi; prvič ker imamo okrajno sedišče v Višnji gori, kamer je treba večkrat iti. Ob deževju pa skoro ni mogoče na postajo drugače kot po železniškem tiru, kar pa je pod kaznijo prepevedano; če pa ostaneš doma, tudi plačaš kazen. Diugič: če kdo zboli in potrtbuie zdravnika in duhovnika, mu ni mogoče ob povodnji postreči; tretjič: če hočemo poljske pridelke ob takem času v denar spraviti, jih moramo dati za vsako Ceno, ker ne mere noben kupec v naše blatne vasi. Jasno je torej, da mera pot biti v dabrem stanu; to pa sedaj nt Sicer se izgovarjajo, da je to le poljska pet; toda obenem je tudi pot do posUje, do fare, do šjle itd. Sedaj se je velike dovolilo v deželnem zboru za vodevtde ia ceste; mi si-ser ne zahtevamo bogvč koliko, samo to prosimo deželni odbor, naj zaukaže občinama Prapreče in Veliki Gaber, da popravita imenovano občinsko pot, ali pa kupita tisto struško barko. f Zmaga ljudske stranke. Iz Žuženberka, 5. decembra. Oočina Žuženberk je po velikosti druga na Kranjskem. Obsega tri župnije, žuženberško, hinjsko in Smifaelsko ia 8 podobčin. Deve- tega novembra bila je volitev občinskega odbora. Krepko sc je delalo na obeh straneh postbno si je prizadjala liberalna stranka, ter je hotela pokazati svojo moč. B la si je svesta zmage v II. in I. razr., postbno I. razr., misleč, da tu ima ncemejeno mod, ker velijo c. kr. uradniki v tem razredu. Volitev se je pričela ob pol 9. uri zjutraj iB trajala do 10 ure zvečer. Vseh osem podobdin izvolilo je naše može. V tretjem razredu dobili so naši do 100 glasov, a dobili bi jih še mnego več, ako bi vsi navzoči volili, pa ni bilo treba, ker zmaga je bila že itak sijajna, ker liberalna stranka dobila je le po par glasov. — Okolu 6 ure zvečer zadne voliti drugi razred. Liberalna stranka si je dala silno veliko truda, dalo se je 2a golaž in pijačo, ebetal fini likef 12 estrajhov vina, ako se zmaga Pr čne se volitev in srečno izide; toda čuj slovenska ljudska stranka š:e,e do 60 g asov, a liberalna le 8 — 13 in še ti so bili večinoma prisiljeni Nič ni pomagal golaž in pijača, ter obljuba velikanskega likcfa 12 estrajhov vina: Naši zavedni možje so vstrajali pozne v noč in se niso dali vjeti na liberalni likcf — Bližal se je nastep prvega razreda. L beralni oče gospod notar dr Gregorčič, — dobro si zapomnite, volilci, ki živi od vaših žuljev! — pebal se je od hiše do hiši, ter je vse kar misli liberalno pognal na volišču, misleč, da je v prvem razredu gotovo liberalna zmaga in pozabivši, da je pred tremi leti cn s svo.imi tovariši prišel le po „klenkalniu milosii v občinski odbor. Volitev se konča, preštejejo se glasovi, toda grozno: Naša ljudska stranka je štela skoz in skez 29 glasov, a liberalna največ 15 glasov. Vsa poparjena se razgubi liberalna suaaka s svojim vodjem gospodom cotarjem; kar poskrili so se. — Zdaj vid te gospodje 1 beralci Vašo meč, vsa vaša borba je bila biezu-p.šaa, zdaj vendar spoznate, da vas več ni. — Liberalno stranko tvorijo rečinema c. kr. uradniki. Ti bi si morali pač tnkrat zapomniti, da so oni zaradi ljudstva, ne pa ljudstvo zaradi njih! — Pričakovati je bilo, da bodo zdaj liberalci mirovali, t-a glej: sedmi dan p« volitvi prineso v cbčinsko pisarno pritožbo zoper volitev, ter jo hočejo razveljaviti. Kaj je pa vendar nepostavnega ? Žt na dan volitve ste vohali. A niste megli nič nepostavnega dobiti in gotovo tudi pozneje niste? Kaj bi pa vendar radi? Volitev se nikakor ne more ovreč', a ke bi se pa tudi sludajno ovrgla, bede nas še več in boste še bolj poraženi. — Ali se bojite, da se Vam ne spridi 12 estrajhov vina? Vi hočete biti elikanci, pa poštene ljudi po umazanem .SI. N.* s čifutom titulirate! Očitate v svojem „napred-nem" glaslu, da naša duhovščina ne stori svoj dolžnosti Mi imamo vestno duhov šiina ia le želimo, da bi bili tudi Vi tako vestni, po s eb no v vašem ob naša n j u! Dopisi „Naroda" so pa le v sramoto Vašsmu stanu! Notranjske novice. Enoletnik ,Notranjec(. Ker smo se v vseh „DomoljubovilT Številkah pečali z nNotranjcem", ker smo v vsaki Številki kazali svojim bravcem na .Notranj-feve" neslanosti, zato b« prav, da ga ob koncu leta pogledamo v celoti. — Poglejmo kaj je delal in kaj ni storil. Vzemimo v roke prvo številko „Notranjčevo*. Uvodni članek, kako bahav je! »Zarjavele sulice naših pradedov nam nič ne pomagajo, ko se oborožuje celi svet z modernimi pu škami*, tako ulcno in mogočno se napovč. Pričakovali smo, da bo „Notran;cc" taka moderna puška. Toda, celo leto smo čakali, celo leto smo iskali v »Notranjcu" peka moderne puške, pa vse je bilo staro, vse že omlačena slama. — »Notranjec« je zabavljal čez klerikalce. Dandanes čez klerikalce zabavljati, to vendar ni nič moderno, to je že vendar stara reč. Saj je delal to leta in leta že „Siov. Narod" in če on te slame, ki jo je mlatil vsak dan, še ni omlatil, tedaj j« bo „Notranjec" mlatil lahko še do konca dni, ako mu bodo prisoiem dnevi tako dol gega življenja. Toda dvom m«, da bi naročniki plačevali prazno zabavljanje. Dvomimo tudi, da bi njega vi bravci vzelt vsa zabavljanja za resnico, saj imajo glave zato, da mislijo. — Kaj je še delal „Notranjec", ta zarjavela suhca ? — Sme&il je klerikalne poslance. Ali naj bi bila to ona moderna puška, katero je napovedal? Tudi to je stara reč! OJkar je „Slov. N." pobral nekje ime klerikalec, od tedaj je vedno smešil tudi klerikalne poslance; smešil j>h je tako, da je celo opazoval njihove škornje in klobuke, ker jim drugega oč.tati ni mogel. Kaj bo torej „Notranjecu? Saj ne more povedati nič novega, kar je iznašel „Narod", to on sedaj ponavlja. — Posebno mu je pa na poti dr. Žtnik. h tega smemo sklepati, da bi rad nekdo drugi stopil na njegovo mesto. Toda upamo, da „Notianjčevi" bravci tudi vedo, da je treba gledati dejanja poslancev, ne pa samo poslušati zabavljanja „Notranjčevau. Zarjavela sulica je to »Notranjčevo« smešenje. — K j je še delal? — Obetal je. Toliko je obljubil v prvi številki, da smo kar strmeli v to velikansko moč. Pripravil bo Notrarjce do bolj-Sega kruha, podpiral bo prizadevanja našega kmečkega ljudstva, pospeševal pošteno zadružništvo, potegoval se bo za prizadevanje radi vodo- vodov,regulacij v> d o v j a , regulacij cest, podpiral bo napredek male obrti, pospeševal upeljavo hišne obrti, skrbel bo za poučna predavanja in 11 u d s k e knjižnice. Ko vse to in še več navede, pa še pristavi dvakrat i. t. d., kar pomeni, da hoče še več in več storiti. — Toda tudi pri »Notranjcu" uvidimo, kako resničen je pregovor: Obljubiti in dati je preveč. Boljši kruhek ima le eden in to je znani Max Scbaber, ker zato mu nekaj dajo, da se je pustil tiskati za odgo-vornege urednika; vsa Notranjska pa o zbolj-šanem kruhu ne ve nič. Kmečko ljudstvo se „Notranjcu" ne bo zahvaljevalo, ker od njega ni nič dobilo. Pač, sedaj kmet ve, kako se pridobiva slavnoznani „Notranj čev" petr oleon. Zadružništvo, to gre svojo pot, kakor je šlo pred letom; le če je .Notranjec" hvalil mlekarno v Pre-stranku, ima ista še ravno toliko ali pa še več dolga, kakor ga je imela. Vodovodi in ceste, to je še vse pri starem. Samo to še čakamo, kedaj bo „Notranjec" povedal, da je novi vodovod v Slavini in Kočah njegovo delo. Ko bo to natvezel, potem se bomo zopet od srca posmejali. Mala in hišna o b r t, ta se je pa zdatno spremenila in to moramo priznati, da je vse to zasluga »No-tranjca". Ustanovila se je mala obrt po imenu accidenčna tiskarna „Notranjčeve-mu" uredniku in dovolilo se istemu, da sme zapisati na tiskovine, ki setiskajodru-g o d, da jih je on založil. Kaj ne, velikanska pridobitev. Srečtn kmet! Poučna predavanja, tudi ta so se začela, toda ne vemo, jeli tudi to zasluga „Notranjca.* En krat, reci celo enkrat, je predaval mlad, toda visokoučen dijak v Postojni, da ni sveta Bog vstvaril, ampak, da se je vse kar samo začelo sukati in vrteti, tako približno, kakor se viti muha, če jo vržeš v vodo. Toda žal, da tudi to velikansko delo ni vspelo, ker »Notranjec* je takrat potožil, da ni bilo dovolj — poslušalcev. Ljudske knjižni c e, te je tudi podprl. V Postojni so res najeli privrženci „Notranjčevi« sob.co. Tu lahko dobiš vse, kar potrebuješ za razdra-ženje živcev, od »Slov. Naroda" pa do »Jeseniške Straže." In kako prijetno je; ker, da ni do gčas, lahko prebirajo te pobožne liste fantje in mlade deklice skupaj. — Tako se skrbi za izobrazbo, tako pa tudi za to, da bo kmet prišel do boljšega kruha! Kaj bi neki b.lo, ko bi pred letom ne bil začel izhajati »Notranjec« ? Bili bi v žalostnem položaju, da ne bi poznali te — zarjavele sulice! — Česa pa,Notranjec" ni storil? V prvem listu je napovedal, da bodo njegovi bravci zajemali iz njega nepokvarjeno resnico. Veseli smo bili tega lepega stavka, toda oeloten letnik nas pa prepriča, da obljubiti in dati je res preveč. Resnica ? M slil bi pošten človek, da se bo vsak resnično gospodarski list veselil, če k<*a za ljudstvo kaj doseže in najsi bo ta mož kdor hoče; pošten človek bo tudi pri znal vsako dobro dejanje, katero vidi pri drugem in naj bi bil ta tudi njegov nasprotnik. Toda »Notranjec" nam je pokazal dru gačne nazore. Kar stori dr. Žitnik, to je nič; kar dela dr. Krek to je slabo; kar govori poslanec Drobnič, to je »govoričenje.* Eden in samo eden pa je, ki dela veliko, ki dela dobro, ki govori, ne pa govoriči in ta je: Postojnski Arko. Iatoje nepokvarjena resnica pri »Notranjcu." Tako je zarjavela ta notranjska sulica, da se še takih predsodkov ne more očistiti! — Cesta iz Postojne preko Velikega Otoka, ZagonainGo-renj do Vipave bi se bila že laka začela graditi, kakor beremo na str. 146 vil. številki. Mi smo čakali, ljudje čakali, vsi pa čakamo še danes. Kaj pravite, zakaj se še ne začne? Če vprašate kateregakoli ondot-nih prebivalcev, pa vam bo povedal. Rekel bo: „Letos še ne bodo začeli, ker bodo volitve šele drugo leto." — Glejte, tu imamo pa izvor, iz katerega izvira vse: „Notranjec" in vse njegove obljube. Volitve, da, in nič druzega, kakor volitve. Toda upamo, da zarjavela ta sulica ne bo mogla prešiniti poštenega ljudstva! — Eno leto dela pa tako brezplodnega! Nekaj nabranih kronic, pa nekaj pokvarjenega papirja, to je vse! Škoda se nam zdi res dobrega notranjskega prebivalstva, da se pusti slepiti od ljubljanskih liberalcev, katere so od drugod že spodili in od nekaterih postojnskih magnatov, ki bi radi večno sami gospodarili. Zaupni shod naše ljudske stranke v Ljubljani pa je pokazal, da je naša stranka sicer ogromna, da je pa vendar še prostora v njej za vse, ki imajo poštene namene in so dobre volje. Kdor je torej dobre volje in poštenega srca, poskusi naj! Kadar mu bodo pa zopet poslali ono zarjavelo »Notranjčevo* sulico, da naj jo jim nazaj, če ne mu bo otrovala srce in razum. Vesele praznike in srečno novo leto! — Col nad Vipavo. Poslednjo nedeljo po Binkošt h imeli smo pri nas veselico Katoliški ga izobraževalnega društva v društveni dvorani, katera se je dobro obnesla Čisti dobiček namenjen je za društveno knjižnico. Najprvo so nastopili dobro izvežbani domači tamburaši, potem domači pevski mešani zbor, in potem se je predstavljal igrokaz »Novi zvon na Kartinah", končno tombola in vse pod vodstvom vse časti vrednega in neumorno delavnega g. župnika, kateremu srčna hvala za njihov veliki trud in požrtvovalne st. Pozabiti pa tudi ne smemo naših dobrih mladeničev, mož in deklet, kateri se ne ustrašijo ne dolge poti, ne slabega vremena, ki so tako radi hodili k vajam in tudi izborno poka zali, da so se res učili. Srčna hvala vsem! Obenem pa se tudi zahvalimo vsem udom in aeudom, kateri so se udeležili te naše veselice in so s tem pokazali, da ljubijo na prave, ki so za izobrazbo ljudstva. Naj bo j tako tudi v prihodnje! , Iz Starega trga pri Ložu. — Spregli bomo. Dne 1. dec. se je pri občinski seji cdpovedal dosedanji žu pan g. Ponuda. Predstojnik občine ostane on še do 31. dec t. L Koliko presenečenje! — si mislite. Prav nič. Občinski odbor je vzel izjavo županovo z odobravanjem soglasno na znanje. — Kaj ja privedlo g. župana do tega koraka? Vroča tla, katera je zadnji čas vedno bolj čutil pod nogami Zaupanje je izgubil pri odboru, zaupanje izgublja tudi pri ljudstvu. Zaupanje, di — A kdo je temu kriv? Vi sami, g. Ponuda. Ozrite se nazaj na s-oje osemletno županovanje! Kako Vas je prva leta spoštovalo ljudstvo! A danes? Koliko jih imate, ki bi bili Vaši odkritosrčni prijatelji? Kdo se je terej izpremenil v tem času, Vi g župan, ali cgromna ve čina ljudstva v starotržki občini? — Izpremenili ste se Vi, gospod Ponuda. Kje je Vaše prvotno mišljenje in prepričanje, katero ste kazali kot župan kat. narodne stranke? tti ga. Kaj čuda, da so Vas začeli po strani gledati vaši nekdanji volivci, ki so Vas vi-ieli, soinčiti se v družbi svojih političnih nasprotnikov! Kje je Vaša prvotna vnela pri izvrševanju uradnih dolžnosti? Kršenje polic jske ure po neka-erih krčmah Vam ne daje najlepšega spričevala. Redne, postavno sklicane obč. seje ii bilo od 2 2. decembra 190 4. do decembra 1905n dasi je v smislu i 41. obč reda tretjripravljajmo tudi na drugo hrano, pri če-*nur meramo biti pa jako previdni. Hrana W mora začeti z mlekem od druge živali, Vsaka prememba mera se začeti le polagoma. 15 V tem času moram« oskrbeti zaprasce toseben oddelek v hlevu, kjer se zapiraj«, er le r prestankih se spuščajo k materi, k 'tescu. Ker ima mlek« matere precej soli v sebi, priporoča se za razvoj kosti k hrani mladim prascsm dodavati po nekoliko koščene moke ali tudi krede, vendar to vselej v pravej meri. Sicer pa je snaga v hlevu, pametno krmljenje in primerne gibanje najboljši po goj za te, kakor tudi za vse druge mlade domače živali da morejo rasti in se raz »ijati. Prav zgodnji krompir, kdor hoče imeti? K temu nasvetuje neki francoski vešiak sledeče: Vzame se podo'gast in plitev zaboj, nasuje z rodno prstjo za blizo čevelj debelo, pa se postavi na mesto, kjer mraz preveč škodovati ne more. V to .gredico" se posadi cime »rezanke" od krompirja ali mesto njih podroben krompir, to p i že lah ko v zimskem času. Kadar se potem hudega mraza ni več bati, se prenese zaboj na vrt, kjer se ob mrzlih večerih pokrije z kakšnim pokrivalom. Na ta način se vzredi novi »krompirček" že sredi poletja, v času ko je oni na njivah šele komaj cveteti začel. Iz življenja gledališčnega igralca. A^gi š\i igiaico r.im r je >es 6*4, smzi 45 let, ko je bil gled.liščni igralec, točno beležil vse, kar je igral na po-zorn ci. Igral je vsega^skup 999lk at in to v 1112 raznih igrah. Ženin je bil v 2827 slučajih, oženjen pa samo 887krat. Imel je 1731 otrok in to 1421 ženskih m 310 moških. D.d č je bil 231krat, a na veliki loteriji je zadel 37krat. Bankrotiral je 89 krat, bežal je pa s poverjenim mu denariem 119 ki ar. Potartd 1 je podpis na men cah ter n>f-ra>il krive c poroke 510 krat. Z-ljubljenih p»lju bov je dal 12 831. a isto toliko jih je tudi prejel. — I iniinom Ifin Hofr /jO rfii!m-—>\ "• ■ '"'-i" VBI,,tv' "" znamk (f TTi.1 /a^R) Zavoji po '/»kgOOviaarje\ IVAlJ1! . '/. 60 p b va povsod. Posestvo his štev. 23 v Spodnji Zadobrovi, katero obseva niSo m gospodarska poslopja, njive, travnike in gozd s površjem 14 oralov, se prostovoljno proda. Natančneja pojasnila v pisarni dr. Albina Kapus, odvetnika v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2 2541 D 1-1 Potrebujemo Izvežbanega žagarla na navadno žago. Plača po dogovoru, ali na dan ali pa od komada, služba stalna, stanovanje za neožerjenega prosto. Ponudbe na naslov : Vodstvo knez-nadbiskupove pile Kobildol - Mladice, pošta llidže v Bosni. 2566 3—1 Trgovski učenec iz poštene hi - e, 14 do 15 let star, s prav dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme v veijo ljubljansko trgovino, kjer ima tudi trgovski šolski poduk in vso oskrbo razun obleke brezplačno. 2567 3—1 1'onudhe naj se pošljejo na uprav. „Domoljuba" v Ljubljani z nadpisom »Trgovski učenec". Japonske božične lilije Ako postavite čebuljlce v stekleno posodo v sobi, morete opazovati nagel in zanimiv razvoj in o Božiču imate nallepii cvet. Pošiljam po Avstro-Ogrskl in Nemčiji 4 čebulice s slekl. posodo zi K 2 50, 1? komadov s 3 posod za K 7 —, 24 kom. s 6 posod, za 13 K 40 vin.. 48 kom. z 12 posod, za K 25-50. Jiaiud zastonj. Teofil Zlegler, Dunaj VI., Marfahilferstrasse 31. Vvoz redkih cveti, čebulic In cvetic 2478 D 2 2 Prepričajte se! Najboljše in najnovejših vrst ge-peljnei»motore, mlatilnice in slamoreznico, trombe, cevi, klinje in žage dobite v skladišču Fran Zemana, Ljubljana Poljanska cesta 24. 1778D 12-8 B vši prvi hišni zdravnik v zdravišču Jtllgnd za bolne na pljučih Med. univ. dr. Au$ust LevifniR naznanja uljudno, da ordinira za notranje bolezni vsak dan od pol 9.—10. ure dopoludne in od 2. 3 ure pop. ldne (ob nedeljah in praznik h samo dop luane) v Ljubljani, Sodnijske ulice št. U (pritličje). 2479 D 2-2 Povečuje »last do jed! In teto telesa, odstranjuje kaielj, izme-tavanje gnoja, nočno potenje. 2209 D 44—4 Priporočajo vsak dan pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, škrofulozi, influenci mnogoštevilni profesorji in zdravniki. Ker ta ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: izvirni zavitek .Roche". F. floffmami - La Roche & Co., Basel (Švica). Lepa priložnostna darila! Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, krilce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po i^jnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran čuden urar in trgoveo v LJubljani, Proiornovo ulice, filijalka na Moatnom trgu. Novi ceniki tudi po poiti brezplačno. 256 52—44 ml Naprodaj imam = _ s petero tečaji in stopami, dobro ----I fl urejen, z novo zidanim pohištvom, zraven hlev in svinjaki, okoli hiše pro toren sadni vrt in gojzda. Cena in podrobnosti se zvedo pri lastniku Janezu Blček V Mošnjah if. 32, pošta Raddjica, Gorenjsko. 2480 D 2—2 k Podpisani slav občinstvu uljudno javi,i 'da bode ordinira1 vsako soboto v SRofjilofii v stanovanju gosp. dr. Zakrajščeka ga zobobolne. Vsakovrstne plombe, operacije, vstavljanje novih gob in celih gobovij itd. itd. Dr. A. Praunseis, 2477 D 3—2 gobosdravnik v Ljubljani Dva konjska hlapca (vsak k enemu paru konj), ki morata biti oženjena, proti mesečni plači 7 gld, prostemu stanovalcu za družino, prosto njivo in drva, sprejme takoj Alojzij Šlajpah, veleposestnik, Velika Loka, Dolenjsko. 2315 D 3-3 Preklic. Usojam se tem potom naznaniti, da potnik g Martin Pečnik ni več opravičen prejemati na moj račun plačil ali naročil 2562 1—1 Fran Stupica, Ljubljana. Zaloga strešne opeke raznih tovarn je pri 2560 1—1 O p. pečniku v Domžalah. O Dobiva se z zdravniškim receptom po 4 K steklenic«. Mestna Iiranilnica liiiansfca t Prešernovih ulicah štev. 3 v lastni hiši, poprej na Mestnem trnu /raven rotovža), • prejema hranilne vlog* vsak delavnik od s do 12 ure dopoldne in od 1 do 4. urr popoldne, jih obrestuje po 4'- ter pnpi.uic nevzdignjene obresti ssacega pol leta h kapita.u Rentnl datek od vloženih obresti p°afu|e hranilnica iz svojega ne da bi ga zaračunila vlagateljem Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezerv, nega zaklada mettna občina I ubljanska z \-em sv,i-jim premoženjem in vso svojo davčno močjo bate —- i.,. ■ i —— varnost vlog popolna, svedoči zlasti lo. da vlagajp v lo hranilnico tudi sodišča maluletmh otrok ia varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in petom c. kr. poštne hranilnice. 1131 D 11-8 Posojuje se na zemljišča po 43," 0 na leto. L obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da zna-sajo obresti in to odplačilo ravno 5 c;0 izposojenega kapitala. Na ta način ;-e ves dolg poplača v f>2 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mera plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano. svoj dolg tudi poprej popUčati. Posoja >e tudi na menice in na vrednostne papirje. 'I M S U «1f Želodčne bolezni »o pogosto posledica zanemarjenega motenja prebav* Ijanja, ki nastopa pnnaiveč kot pomanjkanje slasti, zagatenje telesa, gorečlca, napenjanje, slabosti, slab c kus, glavobo> itd In se nemal l ,(a zclmllo iz tega hude m titve zdravja, če ne preprečim ■ tega o pravem času Kol lisrstno sredstvo nroli vsen nastankom p kvar-jenega želodca so se že »eč dedplsom Centralna zaloga C. Bradljeva lekarna na Dunaju, I., 1 iiscnmarki Nr 1 3H1 razpošilja po povzetju ali te te po*lje denar naprej za K S — Jest m.lih ali K 4 50 tri velike steklenice Iranko brez dalj ni h stroikov 2211 D 12-4 2 učenca za vrtnarsko obrt se sprejmeta takoj Luka Tomšič pri novem pokopališču Tomačevo 53. 2571 2—1 Učenca za mizarsko obrt, sprejme takoj: 2565 i-i Jožef Wengar, mizar KoroSka Bela št. 97, pošta Javornik. 378 D 20-18 Samo 6 dni! Ha vre -New-York vozijo ZADealJlvo najhitrejši brioparnlkl francoska prekomorska družba. Edina najkruji« črta lei Bnzel, Pariz ln Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna El) J^MAHDA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18, nasproti znane gostilne pri .Figovcu'. Zaradi preselitve jc pod ugodnimi pogoji naprodaj 2310 D 3 — 3 hiša v Črnomlju na vogalu glavnega trga, pripravna za vsako obrt ali trgovino. Več pove Davorin Frančič, klobučar v Novem mestu. Posestvo-u ilovici št. 21 pri Ljubljani in sicer: hiša obstoječa i/ sobe, kuhinje, veže in hleva za 3 glave, nadalje kozolec, 4 oral njiv in travnikov, Pripravno za mlekarstvo, se ceno proda. — Več se poizve na lovlcl it. 20. 2563 l-l ******* Jrfla je Sružinsfia pratikt za leto igof). = ,.2>rujm;){a prati^a" ja leto 1906 s kra-no barveno sliko: Sveta družina na ovitku, n a j i e p s h izmed slovenskih pratik. Nje vsebina 'e zelo zanimiva in raznovrstna ter m« mnogo ličnih Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobe jo mnogo ceneje rr naslednjih tvrdkah v Ljubljani Auer Korenčan, F- M. Schmitt, J. Kordik, A. Krisper. H. Ničman, V. Petrieič in H. Kenda. Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah n» Kranjskem. Stajarskem. Koroškem, v Istri in na Goriškem. Izvirne tovarniške cene, reelno jamstvo. Za vse vrste od najcenejše do najiinejše precis ure zlatnine in srebmine itd. Novo izboljšana sist Roskopf-patent natančni1 idoča K 4 —. Železn. Koskopf K 5' , izvirna prima - Roskopf K , s sikund K 8' . nikflnasta Koskopf z dvojnim plaščem K 6"50 Pristne srebrne remontoir-ure /a gospode, dame :n dečke K stenske ure K ? —, iste z godbo, vsako uro en komad igrajoč K 12 50, budilke z bitjem K s-- . z godbo K 10 -. Zamena dovoljena ali denar nazaj Razpošilja po povzetju izvozna trgovina Ivan Žiwny, Dunaj XV 6 Mariahilfergiirtel 37. 2318 1) 6-3 NaspašUjajo se le dobre, regulir. ure z dobro zapirajoč, pokrovi. Velik cenik saštciij glcL 1*50 Prave HcsKcpf-ure 6 mesecev na po« skušnjo. Nikelnasta ali jekl , sist. Koskopf . . gld Strapaz-Roskopl s plomb. , Z dvojnim plaščem , Zlato-Double (kak. zlato; , Prava srebrna z enojnim plaščem .... Z dvojnim plalfem „ S tremi močnimi plašči , Navedene ure z relif-sliko Dev Marije, dalje dri.vnlm orlom, oračem in konjem 10 Vr več. Stenska ura z godbo. 71 cm visoka, igra sama najlepše pesmi, valčke in koračnice. . . . gld b - Brez godbe . 4 — Z biljem...... , 4"50 Z bitjem, podobnim zvo- novim ...... . 5— Nlkelnasle bulilke . » 1 — Z dvema zvoncema . . 2'— Z godbo..... . 4-25 Ure s kukavico , 340 Prava srebrna remontolr-ura c. kr. puncirana za gospode, dame Id dečke. Z enojnim plaščem. gld. 3 — Z dvojnim , . , 4 — Z zlatimi robovi ■ . 5 — S 3 močnimi plašči , 6— 14 kar zlala . . od , 8 — 14 kar zlate verižice od . I0-— Srebrne verliice . od , —"90 Uhani in prstani v največji izberi po tovarniških cenah. | 3 leta pismeno jamstvo. Za neprimerno denar nazaj Ra-pošilja se le po povzetju. | „Pri veliki tovarni ur", Maks BShnel, urar, Dunaj IV., Margarethenstrasse 38. Dobavitelj c. kr. državnih uradnikov. Ustanovljena 1840. Zahtevajte moj velik cenik, s 1000 slikami zastonj in poštnine prosto. 1997 Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje ! Pozor! Čitaj! Slabemu moč! Pakra&ke kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakra&ke kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlino in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron. zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi-Peter Juri&ič, lekarnar v Pakracu St. 103, Slavonija. -Denar sc pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. 1421 D 10--9 Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic <2 ducata) 8 K 60 v, ?S stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic i4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekl. se ne razpošilja. Slavonska zel s Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bedenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deliye izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljufnih bolečinah — Cena je sledeča ifranko na vsako pnšto>: 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v, 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naroču,e naravnost od mene pod naslovom: P. Jurlžlč. lekarnar o Pakracu 103, Slavonija. ii m. >u o L ii n n ! , ■■ >o Koverte h flrmo in trgovske račune priporoča Katoliška tiskarna .'. Dobra kuharica v starosti 25 let, spretna v šivanju in perilu, z do brinii spričevali, išče službe pri kaki dobri krščanski družini ali kakem župnišču. Naslov v upravništvu. 2564 1-1 Suhe jedilne gobe (Ia. gosp. gobe) kupuje v vsaki množini v vrečah po 20 —25 kg. A. šmyra, Dunaj 17, Elterleinplatz 7. 133 S D 20—12 Izvrstna prilika potovanja v 00 Ameriko 00 je sedai črez 00 Hamburg t najnovejšima parohrodoma, s katerimi je --^ sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje — parobroda skoraj popolnoma preprečeno. f * Še več povejo številke o obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta prvi : Amerika, 690 čevljev dolg, 74 širok, 54 globok, nosi 22.250 ton drugi: Kaiserin Augusta Viktoria...... 25.000 „ toraj vBak ie enkrat več|l kakor veliki parniki, ki obsegalo sitno po 8—12.000 ton. — VolnJ« preko oceana samo okolu 7 dni. Potniki odhaj»|o ponedeljek, torek ia četrtek vsakega ledna iz Ljubljane. 775 1) 17-17 Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik Hamburg - Amerika Linie Fr. Seunig, Ljubljana Dunajska cesta št 31. O joj! Zaduill me bo (a hudi kaieljt Proti kašlju, hripavosti in zlezi naglo In gotovo učinkujejo 1996 za prsa. d 6 Izboren okus imajo in ne motijo teka. Škatljica 1 K in 2 K. Škat. za poakusSOv. Dobivajo se v vseh avstrijskih lekarnah. Hura! Eggerjeve pastllc so me naglo osvobodile. Usodna prilika. Imam dvojno posestvo, eno v Mošnjah drugo v Spodnjem O-toku | prodam eno ali drugo, s posetvijo ali brez nje pod prav ugodnimi|po-goji. Obširnejša pojasnila daje Matija Meglic, v Spodnjem Otoku št. 6. 2444 d 3—2 Tovarniška vožnja. Trajen, dober zaslužek dobi voznik z dovajanjem in odvažanjem raznega blaga razun premoga na kolodvor in s kolodvora mesečno 120 do 140 vagonov. — Ponudbe pod „Tovarniška vožt\ja" na upravništvo »Domoljuba*. 2447 D 2-2 Več mizarskih pomočnikov sprejme takoj pod prav ugodnimi pogoji za stalno stavbeno delo s stroji in prostoročno, kakor tudi delovodjo, kateri se razume tudi pri strojih. — Natančna pojasnila daje Jakob Homovc, mehanično mizarstvo, Čerk&ica pri Rakeku. 2343 D 2-2 O E oc o > •0 "S „A m e r I k a". I C. Kristan oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna za ^ Ameriko u Ljubljani, Kolodvorske ulice 41 (18-17) (na dvorišču.) 468 D Amerika1 A e « o » 3 5? o Prave Roskopf jolddouble Sauonnet remont, ure s sidro SO nsi"0*11^11 Roskopf. ure. Te imajo Irborno I" za|amč. natančno kolesje dvoinim pokrivali m in s tremi prav -{"iml20'^,?atfflP.,aŠOo,nddaVore je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti flkd.r nc Izgubi Radi krasne opreme te ure sp^šno občudujejo In jih nt lahko ločiti od pristno zlatih ur. Cena gld. 4*50 Tel primerna golddoublc dvo|na verižica za gospode gld. l-oO. Vsaki uri je priloženo 3 letno pismeno jamstvo. Razpošilja ie proti povzetju Josip Suiering Dunaj I. Postg. 2 15. 19u5 D 10-7 Pozor Amerikanci in vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo izgotovljenih «3- moškiti in ženskih oblek domačega Izdelka. Velika zaloga sukna, obuval, srajc, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp itd. po zelo nizki ceni. Trgovina se nahaja tik dobro znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad. 278 D 24-20 Marija Rovšek, trgovka Koledar za kmetovalce spisal državni mlekarski nadzornik J. Legvart. Prepotrebni ročni zapisnik za slov. kmetijske podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd. Najlepše božično darilce za kmetske sinove, zadružnike itd. itd. 2476 D 2-2 Vsebina: Koledar za leto 1906; Poštne določbe; Živinoreja; Mlekarstvo;Vinoreja; Kletarstvo; Sadje-reja; Živinozdravništvo; Važne postave; Zapisnik za knjigovodstvo; Zapisnik za beležke. Cena močno v platno vezane knjižice z žepnicama 1 K 80 h, s pošto 2 K. Pri naročilu od 10 kom. se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmet. podružnice. — Naroči se pri založništvu Ivan Bonač v Ljubljani. Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno pomeni okroglo 4000 kom. takozvanih vojaških kocev za konje za ceno le gld 2'20 komad in gld. 4 20 za par (6 parov franko na dom1 naravnos-. na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot ko-žuhovina, temnosivi, okolu 150 200 veliki, tor^j lahko pokrijejo celega konja. — Razločno pisana naročila, ki se izvrže le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko razpošiljainico združenih tovarn za koče, Dunaj II., Taborstrasse 27. — Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani denar. 2220D 4 — 4 Velika naročila so došla od posestnika Ge-bauerja. Noisterniga, Malnitza, župn. Bradvn, Lang, Rotter, Sucbodoli, Lilgoyeve tovarne itd Slovenci! le u domačo trgovino pri 479 D 19-19 su. ClrllUj^ksg. Cirilo In Metodu ||[ In Metodu v Ljubljani, Lingarjeve nllce 1 ^ nasproti loterij i -mm kjer se dobiva fino moško sukno, najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst. Bela in ru-java kotenina po zelo nizkih cenah. = Poitena in prijazna postrežba. Friderik Hofmann-a naslednik. Franc Keber nrar in trguec z zlatnino in srebrnino Dunajska čuta fl. 12, Ljubljana. Priporočam svojo bogato zalogo natančno preizkušenih Žepnih ur, na pr. zlatih, srebrnih, ni-kelnastib injeklenih. Raznovrstnih stenskih ur. 1135 14-14 V veliki izberi verižic, obeskov, poročnih in drugih prstanov, uhanov, murčkov, zvezdic. Za vsako uro se 2 leti jamči. |1ERB*BHy-|«v podfosfornokisll apoeni^ železni sirop. Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni prsni sirup je sles odstranjujoče la kafolj pomirjajoče sredstvo- Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek ln prebavanje in pospeloje rf>4lt«v. To ca tTorJenje krvi tako važno feleso Je v tem sirupu v lahko malllrmal »bilki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjeranje ko.ti, ker ima v sebi fosforovo apnrno sol. Cena eal st«ki»Blel Herbabnj JeTeg-a »parnega Iflezneja stropa K po poŠti 10 h u zavijanje. 2307 D 14—3 Svarilo! vsrsTed enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-limai>lll>»l>kS redbe našega že 36 let jDstojecega tosiornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbabnjJev apnrnoieleznl strop" in oa to paziti, da se bode zraven stoieča, oblastveno vknjiiena varstvena znamka na steklenici nahajala. Kdlot lidelonnje lo glavni rupoillJitH: Or. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Wien, Vll> Kaiserstrass« 73-73. Zaloga tkoro r t teh lekarnah. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: U. MardetschlSger, L Mayr, 0. Piccoli, U.pl. Trnk6czy; Beljak. L. Ass-mann, Jobst & Schneider; Breže: G. ElsSsser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hau--er & L Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger, H. Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka: M. idiuan, F. Prodam, G. Prodam, A. Sv.hindler; Sovodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E. pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Sera vallo, A. Suttina, A. Siebich; Veiikovec: 1. Jobst; Volšperk: I. Huth. Gagetr. Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani. Učenca od 14—16 let starega, čvrstega in poštenih starišev sprejme takoj v pouk Jožef Jeslh, mesar, Medvode. 2353 D 2-2 Ohranitev zdravem želodca tiči naj<®C Vt ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi'prenavljanja ter odstranitvi nadlež-nega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najbolj, ših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno na-pravlieno, tek zbujajoče in prebavljanje po-speši^oče in lahko idvajaj' če domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti. slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr gorečic >. napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je , steklenica I K, t steklenica 2 K. SVARILO! 1m Vsi deli embalaže imajo postavno depono ano varstveno znamko. Glavna zaloga lekarna B. FRAGNER - j a v PRAGI c. in kr dvornega dobavitelja —=-,,pri črnem orlu" . Praga, Mald Strana, ogel Nerudove ul. 203. Po pošti la/poSilja >e vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 '6 se pošlje velika steklenica in za K. 1'50 mala steklenica na vse podaje avstro-ogr-ke monarhije pofttoine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro • Ogrske, v Ljubljani se dobiva pri gu lekarnar ih 0. Piccoli. U. pl. 7>nk6czy, M.Mardetschla ger, J. Mayr. 43i b 20 17 I A A A A A A A A A I W W W_W V V V W V V T3 O a e IS T n ■o i! 0 jt 1 v jj o o Zastonj in poštnine prosto -------- pošljem na zahtevo posestnikom, obrtnikom in gostilničarjem pripraven stenski koledar za leto 1906. Pri naročbi zadostuje dopisnica na „Prvo kranjsko poši-Ijateljsko trgovino sukna in manufalktur-nega blaga 256i 1-1- - ■ vR. Miklnuc, Ljubljana Špitalske ulice št. 5. o Cunard Line. @ Najprimernejša, najcenejša In dobra volnja iz Ljubljane v Ameriko. je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške P«°' brodne drutbe „Cunard Lin«" lo je gotovo in se ne da viajin. Veliki moderno opravljeni snaini parniki te druibe odha|«l» Iz Trsta vsake 1» dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Aidrtd Odlnutk, dosluieni uradnik driavn'« železnic in h ini pjsestnlk v IjuhlJa.l SlomškoT yll" t. Ji blizo cerkve Srca Jezusovega Kdor teli vef pojasnila. na| ™ pismeno povpraša ali pa pride os.bno v pisarno. Po koM",1'!' ln ee.Uli alkdo ae faka in tudi na druge silne načine nin« ne vabi MM D > n I * i P^ Izdajatelj ie odgovorni uradnik: Dr. IffBMlj Sltalk Tiska: .Katoliške Ttekera* '