123
starorimska malta.
Iznajdbe novega časa so gotovo občudovanja vredne, toda tudi stari narodi bili so v mnogih strokah človeških znanosti in umetuij na tako visoki stopinji, da se imamo noveji še mnogo mnogo pri njih učiti. Ža nas ima posebno važnost po zemljepisni legi nam sosedni in deloma svoj čas prav v naših deželah živeči rimski narod. Dan na dan zasledijo se še pri nas ostanki rimskih mest, vasi, taborov, grobov, rimskega denarja, kinča in cest. Mnogi teh ostankov so nam neme, pa zanesljive priče zgodovine preteklih časov, veliko takih ostankov občudujejo in posnemajo sedanji umetniki; med izdelki občuduje se posebno trdnost staro-rimskega zidovja, katerega veže skrivnostno trdna malta. Kemiki in zidarji 80 uže preiskavah te čudovito trdne ostanke, pa rimske malte do zdaj še niso iznašli.
Najnoveji čas še le je, kakor časniki poročajo, profesor A rtu s iznašel neko malto, katera se v kratkem tako strdi, da je prav kamnu podobna, in da se z enakim vspehom rabi za zidanje na suhem in na mokrem. Navadna malta napravlja se iz enega dela dobro uga-šenega apna in treh delov drobnega zidarskega pesk5>^; ako se tej malti prav pred rabo doda % dela živega apua v drobno štupo razpadlega in se ta hitro in dobro pomeša med navadno malto ter koj porabi v zidanje, prične se koj kemična zveza silikata, in v treh dneh je m^^Ua tako trda,  da se železna ojstrina ne da
zabiti va-njo,  v dveh  mesecih pa vse tako zidanje popolnem okamni.
Ta iznajdba je gotovo lepa in poskušnja tudi prav lahka.