LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Vj CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. y (Official Organ of four Slovenian OrganizationsI HAJSTAREJII XIV NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKA LIST .V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, STEV. (NO.) 121. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. JUNIJA — THURSDAY, JUNE 23, 1938 LETNIK (VOL). XLVII< Evropske države se vdale pritisku Anglije in pristale na njen načrt glede rešitve španskega vprašanja. — Del 1 tujezemcev se odpravi iz Španije in Franco dobi pravice do bojevanja.— Nevarnost, da bo položaj še slabši. _ London, Anglija. — Špansko vprašanje se bo končno reševalo po načrtu, kakor ga je zamislila angleška vlada, in možnost obstoja zato, da se u-tegne še to poletje spraviti ta zadeva v red, vsaj Kolikor se tiče uradne diplomacije. Kaj se bo po "rešitvi" vprašanja godilo v Španiji, to bo nekako privatna zadeva Španije same, dasi bodo razmere v resnici postale bržkone .slabše, kakor so zdaj. Na zborovanju mednarodnega odbora za nevmešavanje v Španiji, ki se je vršilo v torek, so navzoče velesile pristale na Predlog Anglije, da se prično čimprej odpravljati iz Španije tujezemski "prostovoljci". Glavni obris sprejetega načrta je sledeči: V kratkem se odpošljete v Španijo dve mednarodni komisiji, ena na vladno, druga na nacionalistično stran; k temu pa boste morali prej privoliti obe španski stranki. Ti dve komisiji boste pričeli uradno štetje tujezemskih bojevnikov. Med njunim delom se bo upostavila kontrola okrog Španije, podobna, kakor je obstojala lani, ki bo pazila, da Wed časom štetja ne pridejo v Španijo novi prostovoljci. Kake štiri do šest tednov po dohodu omenjenih dveh komisij se bo pričelo dejansko odprav-jianje tujezemcev iz Španije, ln sicer s tiste strani, kjer se naštelo manj teh "prostovoljcev," jih bo odpravljenih ^■OOO, z druge strani ,pa sorazmerno več. Kakor hitro bo delo končano, se bo uradno Priznala generalu Franku pra-v'ca do bojevanja in bo s tem dobila njegova vlada uradni PeČat zakonite vlade, dočim •1e doslej še vedno smatrana uporniška, ^a prvi pogled se lahko raz-v'di, da to sploh ne bo nobe-lla prava rešitev vprašanja, Marveč bo le nekako pesek v Načrt namreč nič ne go-Voi'i o tem, da bi se kaj podvze-0 Proti ponovnemu pošiljanju Vojaštva v Španijo, ko se bo ^etijeno delo dovršilo. Tako ne o torej nobene garancije, da bi Ussolini takoj zopet ne vrnil *azaj svojih čet, ki bi bile od edn&rodnih komisij poslane fenv Enako se bo lahko tudi .^ncoska meja proti Španiji, ki 'ta zdaj p0 naročilu vlade zapr-> Zopet otvorila za dovoz špan-p , !ladi- ta način bo postal °*aj še bolj divji in brezpra-iien> kakor pa je zdaj. Dočim ^reč velesile zdaj priznavajo, ^ Je vojna v Španiji bolj med-Po ?na Pa španska, bodo su i°n^anem omenjenem cirku-iz § mirno zaprle oči, češ, no' ,)ilnije smo tujezemce urad-odpravile in jih tam ni več; ftia a ^arnkaj je torej popolno-TakPliVatna zadeva Španije, še v° revna Španija postala n1(,, Veliko večji meri torišče za prodne intrige. t0ni m Rvojim famoznim načr-Pa bo Anglija dosegla svoj NOVA GROŽNJA KATOLIKOM Podobno kakor judovske trgovine naziji namazali neko cerkev. Berlin, Nemčija. — Potem, ko so nazijske druhali izlile svoj srd proti judovskemu prebivalstvu, se je njih ost obrnila v drugo smer, namreč proti katolikom. Na podoben način, kakor so v soboto in nedeljo mazali z rdečo oljnato barvo judovske trgovine, so se spravili v ponedeljek nad neko katoliško cerkev v bližini Berlina. Na nje steno so namazili vislice, s katerih vise 'figure, ki imajo predstavljati duhovnike. Ta slučaj je sicer edini svoje vrste, vendar vzbuja skrb, da bi ne utegnil biti znamenje za splošno gonjo proti katolikom, -zlasti še, to je istočasno izšel neki pamflet, ki napada katoliško cerkev in ki ga je nazij-sko uradno glasilo, Der An-griff, pohvalilo. -o- PREDSEDNIK PODPISUJE ZAKONE Hyde Park, N. Y. — Potem, ko je prisostvoval poroki svojega sina, ki se je vršila zadnjo soboto v Nahant, Mass., se je odpeljal predsednik Roosevelt na svoje tukajšnje posestvo in te dni je zaposlen s čitanjem, študiranjem in podpisovanjem celega kupa raznih zakonskih predlogov, ki jih je odobi'il kongres pred razhodom. V ponedeljek je šlo skozi njegove roke 43 predlogov, od katerih jih je 36 podpisal in s tem uzakonil, ostalih sedem pa je vetiral; od zadnjih sta dva, š katerima bi se imela povišati pokojnina vojnim veteranom; predsednik se je izrazih da je sedanja pokojnina dovolj visoka. V Washington se povrne predsednik ta četrtek ali petek, kjer bo ostal do ponedeljka, na kar se bo odpravil v Wilmington, Del., kjer bo imel govor ob neki proslavi tamkajšnje švedske naselbine. --o- ZA PREPREČENJE MLADINSKEGA PIJANČEVANJA Chicago, 111. — Mestni odbor je zadnji ponedeljek sprejel odredbo, po kateri se nalaga kazen za mladoletne osebe, ki bodo zasačene, da pijejo v kakem salunu, in sicer od $5 do $50. Doslej so bili kaz-njivi samo salunerji, ki so prodali pijačo mladoletnim. Mnogi salunerji pa so se pritožili, da jim otroci ne povedo prave starosti, in tako je zdaj mesto napravilo tudi mladoletnike same odgovorne. -o- Širite in priporoča ite list 'Amerikt^nski Slovenec"! cilj, namreč, da bo njen sporazum z Italijo lahko uveljavljen, ko bo izpolnjen pogoj, da bo špansko vprašanje "rešeno". PRIPRAVE JAPONCEV Iz poplavljenih krajev prevažajo čete drugam. Sanghaj, Kitajska. — Velika poplava, o kateri je bilo po-ročano, da jo je povzročila Rumena reka v Honan provinci, je izjalovila japonski načrt za nov udarec na tistem mestu in prisiljeni so zatq, da premeste svoje bojne operacije na druge točke. Tako se poroča, da vozijo del svojih čet od tamkaj proti jugovzhodu,kjer se brez dvoma pripravljajo za napad proti prestolici Hankovu, drugi del pa proti severu v Šansi provinco, kjer je središče kitajskih komunistov. Istočasno je japonska vlada opozorila tuje-zemske države, naj poskrbe za varnost svojih državljanov v južni Kitajski. Iz tega se sklepa, da utegne tamkaj podvzeti Japonska splošno ofenzivo. POŠTENJE VELJA Chicago, II],v, -r 17 . let stara Avis Bader je zadnji teden kupila v neki "downtown" trgovini obleko. Ko pa je prišla domov na 10741 Ave. G., je našla v svojem zavoju še en manjši zavoj in v njem za $50 drobiža. Pošteno dekle je neslo denar drugi dan nazaj, za kar je od uslužbenca, ki je napravil po'm'oto, dobila nagrado $5. Toda tudi podjetje samo ji je izkazalo svoje priznanje in ji je ponudilo delo v prodajalni. Dekle je ravno dovršilo višjo šolo. -o- KONJI ŠE ZAVZEMAJO SVOJE MESTO Chicago, 111 — Kljub temu, da je avto izpodrinil kočijo, je'vendar v Ameriki-še nepričakovano veliko število konj. To se je povdarjalo na letni konvenciji zveze izdelovalcev, sedel zadnji ponedeljek. Po podatkih, ki so se navajali tukaj, je na ameriških farmah danes celih 14 milijonov konj in mul, redi pa se jih več kakor kdajkoli prej v zgodovin^ dežele. Konj za ježo je nad pol milijona, dirkalnih konj pa 8,500. PREISKUJEJO KRAJ TRAGEDIJE Miles City, Mont. — Reševalne skupine so v ponedeljek celi dan in skozi noč bile na delu na mestu, kjer se je izvršila zadnjo nedeljo železniška tragedij a, da najdejo še ostala trupla ponesrečencev. Kakor se računa, je našlo smrt okrog 40 oseb, dočim so do torka zjutraj našli 30 trupel. PRIJETI VOHUNI KRIŽEMSVETA — Dublin, Irska. — Pri volitvah v irsko nižjo zbornico, ki so se vršile zadnjo nedeljo, je odnesla stranka min. predsednika de Valera absolutno večino. — Manila, Filipini. — Iz nekega mesta v Batanes provinci se poroča, da je prišlo med tamkajšnjo policijo in posadko neke japonske ladje, ki je pristala tamkaj brez dovoljenja, do spopada; Policija pa je Japonce pregnala. — Pariz, Francija. — Francoski zun. ntiiiisveifc.Bt>im«t■ je v razgovoru, ki ga je imel v ponedeljek z japonskim poslanikom, protestiral proti japonskim obtožbam, da Fran-ja pošilja bojni materijal na pomoč Kitajski. Francija, je dejal, je popolnoma nevtralna. -o- TRAGEDIJA NA JEZERU Barrington, 111. — V svojo smrt je prispel semkaj 18 let stari. Robert Heskett, ko je prišel iz Davenport, Ia., na obisk k nekemu prijatelju. S prijateljem ter dvema drugima fantoma in nekim dekle-tc'm se je šel vozit z malo jadrnico po^umetnern jezeru v tukajšnji bližini. Med vožnjo pa jim veter čoln prevrne, ko so bili kakih 600 čevljev od obrežja. Vsi drugi so se rešili, samo Heskett, ki je bil slab plavalec, je izginil pod vodo. Dva od tovarišev sta napela skrajne sile, da mu pomagata, toda njun trud je bil brezuspešen in sta bila sama v nevarnosti, da omagata. Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! Federalne oblasti izsledile špi- jcnsko delovanje nazijev v Ameriki. New York, N. Y. — Po taj-ne'm' raziskovanju in delovanju, ki je trajalo dolge mesece, je končno federalna policija ugotovila take rezultate, da je lahko vložila javno obtožbo proti 18 osebam, ob-dolženim, da so vohunile v Ameriki v prid nazijske Nemčije. V resnici aretirane pa so pd teh samo štiri osebe, dočim se je drugim posrečilo pravočasno zbežati v tujezem-stvo. Oblasti pa povdarjajo, da se bo raziskovanje nadaljevalo in da je pričakovati novih aretacij. Dva glavna ' obdolženca sta v aktivni službi nemškega vojnega ministerstva, namreč neki stotnik von Bonin in neki Menzel. Tretji vodja, stotnik Pfeiffer, je bil tudi prej v nemški armadi, a se ne ve, kako uradno službo ima zd'a'j. Vsi trije pa so v Nemčiji. Kakor je raziskovanje ugotovilo, so šli vohuni predvsem za tem, da dobe v roke načrte novih ameriških bojnih aero-lanov in ladij in dalje tudi, da doženejo podrobnosti o ameriški obrambi ob Atlantiku. Med štirimi osebam'i, ki so aretirane, je ena ženska. Postavljeni bodo pred sodišče, kjer jih čaka zaporna kazen, dočim bi bili v vojnem času za tak čin ustreljeni. --o- SVOJEVRSTNO LETALO Berlin, Nemčija. — Profesor H. Focke je zadnji ponedeljek dosegel mednarodni rekord z vožnjo s posebne vrste letalom, ki ga je profesor sam iznašel in ki so mu dali ime "hišna muha". Letalo, imenovano "helikopter" res leta ne^ kako tako kakor muha, namreč, da gre lahko naprej, nazaj, navzgor, navzdol, postrani, ali pa mirno visi v zraku. Propelerja letalo nima, pač pa se pomika v poljubno smer samo s premikanjem gibljivih kril, ki jih goni stroj. Iz *Sug®slavije Usodna nesreča dveh delavcev, katera sta težko poškodo- vana obležala pod ruševinami lesene barake, stika verstev v Sloveniji. — Smrtna kosa. -druge nezgcde, nesreče in vesti. Stati-Razne cer v tedanji občini Radatoviči 1,883 in v Suhorju 235, nadalje v občini Metlika 62 in v Radovi-ci 28, v Drašičih 13 in Božako-vu 10. V okraju Črnomelj je bilo grkokatoličanov 28, od tega v Semiču .22. -o- Trdna korenina V Braslovčah v Savinjski dolini je pred kratkim slavila 80 letnico Marija Šket, po vsej Savinjski dolini poznana pod imenom Murnova, ali Šketova mama iz Braslovč. Rojena je bila v Orli vasi pri Braslovčah. Šele 15 let je bila stara, ko ji je nalezljiva bolezen pobrala očeta in mater, oba v dveh tednih. Sama je ostala na obširnem svetu s štirimi mlajšimi bratci in sestricami. Sosedje, videč kako se sama trudi in ubija z delom, so ji vdirajoče j izbrali Venittit, 25 letnega .Janese temelje in bodo barako podpi- za Šketa, s katerim se je še ne rale, da se ne poruši. Danes do-[l6 let poročila. Z njegovo popoldne so začeli delavci deske'močjo je potem odgojevala svo-prelagati, med tem delom pa! je mlajše bratce in sestrice, ka-tramovje ni več vzdržalo priti- kor tudi svojih devet otrok, iz- Pod ruševinami Maribor, 30. maja. — Danes dopoldne se je na skladiščnem prostoru neke lesne trgovine zrušila velika lesena baraka, pod njenimi ruševinami pa sta bila pokopana dva delavca, ki so ju po daljšem reševanju z največjimi napori še malo živa rešili. Na omenjeno barako je bilo prislonjenih kaka 2 vagona desk, ki so pritiskale na ogrodje barake z znatno silo. Na zahodni strani so začeli betonski temelji barake lesti v zemljo in šupa se je precej nagnila v do-tično stran. Ker se je bilo bati, da se bo baraka podrla, je prišel pogledat nevarnost strokovnjak od, gradbene tvrdke Kiffman. Določil je, da se morajo deske, ki so prislonjene na barake, preložiti na nasprotno stran, da bodo' tako razbremenile RAZVALINE PO ORKANU Strahovit orkan je nedavno zadivjal v zapadnenj Texasu in je v neki vasi, imenovani Clyde, zapustil za seboj razvaline, kakor jih vidimo na gornji sliki, pod njimi pa je izgubilo življenje 13 oseb. ska, naenkrat je zahreščalo in že se je vsa baraka zrušila na tla. V baraki sta se v trenutku nesreče nahajala dva delavca — preddelavec Ernest Piščanec in delavec Franc Florjančič. Oba je tramov je pokopalo pod seboj. Z mrzlično naglico so začeli njuni tovariši z reševalno akcijo ter so z veliko težavo odstranjevali bruna, deske in tramove, da so prišli do obeh ponesrečencev, ki sta ječala pod ruševinami. Oba so takoj prenesli v bližnjo bolnišnico. Dobila sta hude poškodbe. Florjančič ima najbrže strt prsni koš, Piščancu pa je zdrobilo desno nogo ter ima poškodbe tudi po ostalih delih telesa. -o- Verstva v Sloveniji Ljubljana, 29. maja. — Naša banovina je skoraj izključno rimskokatoliška, kajti od 1,144,-298 prebivalcev jih je bilo rimo-katoličanov 1,107,155, nadalje je bilo 6,745 pravoslavnih, 25,-717 pripadnikov raznih evan-geljskih ver, 2,665 jih je pripadalo drugim krščanskim veram, 927 je bilo muslimanov, drugo-vernikov pa 1,089. Pravoslavnih je bilo največ v tehle občinah (po tedanjem u-pravnem stanju): Celje mesto 337, Adlešiči 167, mesto Ljubljana 2,122, mesto Maribor 1,219, mesto Ptuj 109, Bohinjska Bistrica 77, Topolščica 86, Križe-Golnik 68, Škofja Loka 137 itd. Evangeljčanov je največ v Prekmurju, in sicer jih ima 1 Murska Sobota 22,230, ki so; razdeljeni po posameznih obči- J nah tega okraja. Nadalje je pro-: testantov še v mestu Maribor 674, v mestu Ljubljani 320, do- \ čim J50 v ostalih pokrajinah in občinah le sporadični pripadni-' ki protestantovske vere. Grkokatoličanov je v Sloveni- j ji v okraju Metlika 2,231, in si-; med katerih sta dva postala duhovnika. Petnajst let po moževi smrti je še gospodarila na posestvu v Orli vasi, pred tremi leti se je pa preselila s hčerko v svojo hišo v Braslovče. -o- Strela ga je ubila Med hudim neurjem ki je divjalo po Slov. goricah, je pri Sv. Jakobu v Slov. goricah strela udarila v drevo, pod katerim je vedril 35 letni viničar Josip Semič. , Semič je dobil tako hude poškodbe, da je kmalu na to izdihnil. Smrtna kosa V Mariborski bolnici je umrla Julijana Vajs, zasebnica, stara 61 let. — Na Jesenicah na Gorenjskem je umrla Katarina Vidmar, rojena Šiler. -o- Nov gasilni dom V nedeljo 29. maja so v Stari vasi pri Orehovici blizu Št. Jerneja na Dolenjskem slovesno blagoslovili nov gasilni dom. -o- Širite in priporočajte liat DENARNE POŠIUATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V-Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55........ 100 $ 5.00........ 200 $ 7.20........,300 $10.00........ 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50_______ 100 $ 12.25________ 200 $ 30.00________ 500 $ 57.00........1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We-i2 Cermak Road CHICAGO, ILL. t -an 2 'AMERIKANSKI ...........i T mi i SLOVENEC' Četrtek, 23. junija 1938 Amerikanski Slovenec in najstarejši slovemkl list * Ameriki. Ustanovljen lete 1*91. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiskat JEDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročninaj _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta -Za čfctrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta____1.75 Posameena številka______3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameri&k, Established 1891j Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription; For one year__ For half a year _ For three months _ _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ..........$6.00 For half a year _ 3.00 For three months _ 1.75 Single copy______3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —< Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at hicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Predloga o mezdah in delovnem času Mnogo je bilo komentiranja in razpravljanja o predlogi o mezdah in delovnem času zadnje tedne. Zdaj so se razni odseki in zastopstva industrije in raznih delavskih organizacij sporazumeli v toliko, da so sestavili ponovno nekako kompromisno predlogo, ki se v mnogem popolnoma razlikuje od prvotne predloge. Obe zbornici so glasovali za predlogo z raznimi dodatki in priporočili za spremembo iste. Predloga določa v bistvu 44 urni maksimalni delovni čas na teden in 25c minimalne plače na uro za prvo leto. Drugo leto se dvigne minimalna plača na 30c in maksimalni delovni čas na 42 ur. Po tretjem letu se delovni čas zniža na 40 urni tednik, plače pa se določajo po potrebah in razmerah, a kjer le mogoče minimalno 40c na uro. Po dobi sedmih let pa pride v veljavo obvezna minimalna plača 40c na uro. Zaposljevanje otrok pod 14 letom je prepovedano. Druge točke so precej omiljene v predlogi. Predsednik Roosevelt izjavlja, da je za enkrat s sporazumom o predlogi zadovoljen, da je ^daj vsaj nekaj postavnega, ki določa višino in nižino delavskim plačam in delovnemu času. Predlogo se bo pa lahko izboljšavah od časa do časa potom kongresa in senata. Predloga postane zakon po preteku 120 dni, ko jo podpiše predsednik. Tisk na široko komentira pomen te predloge. Vodilni list v Ameriki "The New York Times" piše: "Ali bo ta zakon dosegel ekonomski namen, radi katerega je bil sprejet? Ali bo izboljšal položaj najnižje plačanih delavcev in bo li dvignil kupovalno moč istih? Tu se bo marsikdo prevaral v svojem pričakovanju. Tisti, ki so dosedaj služili manj kakor to, kar določa zakon, bodo za kakih par centov na dobičku. Mnogi pa, ki niso razviti in sposobni za višji zaslužek, bodo nameščeni z boljšimi močmi in bodo tako zgubili še to kar so imeli dozdaj." — Slično komentirajo in delajo opazke tudi drugi vodilni listi, ki so več ali manj pod uplivom kapitalističnih magnatov. Predloga, tudi če ni idealno dovršena popolna, kakor jo zahteva socijalna pravičnost, nudi vendar vsaj nekaj, nekak okvir, v katerega se bodo morali uvrstiti delodajalci s svojim ravnanjem do delavcev. Za izboljšanje predloge, kakor bo to zahtevala praktičnost so pa vrata odprta in bodo taka izboljšanja prihajala sprejeta po kongresu in senatu od časa do časa, kakor bodo to zahtevale potrebe. Glavno je, da je položen nekak temelj in določena nekaka meja temu delokrogu. Drugo še pride. Ampak-nekaj drugega bo. Ko je sedanja administracija uvedla znano NRA. je določala tudi neke ccne za izdelke, da bi tako omejila divjo in nespametno konkuren-o med podjetii. Pa kako so vpili, češ, vlada se vtiče v aše posle. Zdaj tega vtikanja ne bo, je pa določilo za mezde in delovni čas. Tudi proti divji vrtoglavi konkurenci bi morala biti palica, ki bi udarila one, ki hočejo z njo preko plota v gospodarsko nevarnost. Kajti divje nepremišljene konkurence so bile, še vedno tisto zlo, ki je povzročalo vse dosedanje gospodarske krize. V uniji avtomobilskih delavcev je zopet razkol. Predsednik Homer Martin je te dni suspendiral pet vodilnih unijskih uradnikov in jim ukazal, da morajo pred porotni odbor izVrševalnega odbora, ki naj razsodi v zadevi. Suspendirani so: Podpredsedniki Richard Frankestein, Ed. Hall, W. Mortimer, Walter Welles, in tajnik George Ad-des. Predsednik Martin jih je obdolžil, da so grešili zoper program 21 točk, ki določa eliminiranje strankarstva. Do razcepa je prišlo ker so omenjeni dajali potuho Jay; Lovestonu, voditelju komunističnega gibanja in opozicije v organizaciji. Dokler bodo vodili delavske organizacije razni Frankensteini in drugi sorodniki takih imen, bo imel komunizem v organizacijah vsaj zadnja vrata vedno odprta. Komunistični nergači pa skrbijo,' da na polju delavskih organizacij ne rastejo same lepe cvetke, ampak tudi ošat in trnje. ga poročila pa povedo, da Japonci kupijo štirikrat več vojnih letal in raznega vojnega materiala od Amerike, kakor pa Kitajci. Hm! Stvar je podobna birtu, ki najprvo proda pijači udanemu Človeku pijačo, potem ga najde v grabnu, se pa zgraža nad njim. Ali bi ne bilo bolje ustaviti prodajo vojnega materiala? Čemu dajati roparju revolver v roke, ko se ve v naprej zakaj ga bo rabil ? Iz Kitajske poročajo, da katoliški misijonarji in katoliške redovnice oskrbujejo na deset in deset tisoč ranjenih vojakov z največjo požrtvovalnostjo. Sploh pravi neko poročilo, da ako bi ne bilo teh zdaj na Kitajskem, bi bilo na tisoče in tisoče ranjencev brez vsake zdravniške in druge oskrbe. Za Kitajce so v teh urah preizkušnje misijonarji in redovne sestre pravi angeli varuhi. Kje so neki komunisti in socialisti ob takih prilikah? Preje so Kitajce hujskali na vseh koncih in krajih. Zdaj, ko je pomoč najbolj potrebna, so se pa razgubili, kakor bi jih kafra pobrala in gledajo na prizore menda le od daleč. kar bi on rad napravil v prid delavstva. Zato z obupom zre delavstvo v prihodnjost, katera bo najbrže prizadejala še mnogo grenkih ur, pfedno bo zasijalo sonce sreče in boljše prosperitete v svobodni Ameriki. G. W. R. SLOVENKA GRADUIRALA Miss Elizabeth M. Mehlin, chicaška Slovenka gra-duirala na Loyola kot bolničarka O RAZMERAH V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Letos ni še nihče poročal iz Milwaukee o delavskih razmerah, zato bom pa jaz danes na kratko to opravil, morda bo koga zanimalo, kako je danes v slavnem delavskem mestu Milwaukee z delom. Najprej omenim to, da če poj de še nekaj časa tako naprej, ne bo treba veliko pisati o delavskih razmerah, kajti teh sploh ne bo več, saj so že sedaj daleč daleč pod ničlo. Naše mesto bo kmalu sledilo slavnemu Clevelandu in Chicagi. Enaindvajset tisoč družin v mestu dobiva direktno okrajno podporo, (County Relief), to je, da okraj za nje plačuje najemnino, elektriko, plin in jih zalagajo z živežem in obleko. Dvajset tisoč oseb je pa zaposlenih pri WPA delih, kjer so zaposleni po 10 dni'na mesec. Tako bi bilo po te'm računu 41,000 družin, katere sestojajo po večini s štiri do o^em člani ali še več, odvisnih od podpore. — Kakor se računa, je bila letos junija, vsaka osma oseba mesta Milwaukee na podpori. Vsaki dan, od jutra do noči pa stoje cele vrste brezposelnih, da pridejo na vrsto s prošnjami za podporo. Kako dolgo bo še to šlo naprej, je veliko vprašanje. — Davke zvišujejo vsako leto, toda kaj, ko je polovica davkoplačevalcev, ki jih ne morejo plačati, ker ti niti toliko ns .zaslužijo, da bi se mogli sami preživljati. Brezposelnost narašča vsaki dan in vsaki dan prihajajo nove prošnje za podporo. Zato so začeli možje v Madisonu študirati, kje se bo jemal denar za toliko tisoč brezposelnih delavcev, katere mora okraj Milwaukee podpirati. Kje vzeti denar za na-daljno podporo, to je 'možem velika uganka. Delavcem ne morejo veliko več uzeti, ker so po večini obubožani. Tisti pa, ki imajo velik zaslužek, kot uradniki, tistih se pa izogib-ljejo. Seveda, ti bi bili potem hudo prizadeti, če bi jim ne- koliko plače zmanjšali in najbrže bi morali potem sami na podporo. Država Wisconsin in okraj Milwaukee ima veliko uradnikov, kateri imajo po $1000.00 plače na mesec in zopet veliko jih je, ki imajo po $500.00 na mesec. Najnižje uradniške nlače so pa od $150.00 na mesec. Če bi se tem uradnikom znižale plače vsaj po $25.00 na mesec, bi to bilo že precej denarja za podporo in delavcem bi bilo veliko pomagano, uradniki bi pa zaradi tega malega odbitka lahko tudi za naprej prav tako razkošno živeli, kot žive dosedaj. — Če določajo delavskim družinam, da se nrorajo preživljati z $12.00 na teden, bi tudi ona gospoda lahko živela s par stctaki na mesec. Tako je bilo moje mnenje vedno in je se sedaj in tako bo tudi ostalo. Svetoval bi onim gospodom, ki iščejo denar za reliefno podporo, naj ga iščejo tam, kjer ga je kaj najti. Že več let smo imeli v Milwaukee veliko stavk. Stavke so bile včasih že kar na dnevnem redu. Vsi delavci so se že organizirali in ustanovili svoje unije. Toda delavske unije so zašle predaleč s svojimi zahtevami. Zato so sedaj v Milwaukee začeli stavkati tovarniški baroni, ali kakor že imenujemo, lastniki tovarn. Ti so začeli sedaj zapirati vrata tovarn in cdslavljati delavce povsod kar na debelo. Več unijskih tovarn obratuje samo po 20 ur na teden. Ali se bodo delavske razmere obrnile na bolje, je veliko in važno vprašanje, na katerega pa še danes nihče ne more dati povoljnega. odgovora. Kako bo, nam more pokazati edinole je bodočnost. Delavci nimajo več upanja da bi kongres v )Washingtonu kaj dobrega ukrenil v prid delavskim masam. Imamo sicer dobrega predsednika, ki bi rad .pomagal delavcem, toda žali-bog, večina kongresa je le na strani kapitalistov in nasprotujejo predsedniku v vsem, Te dni je graduirala na Loyola univerzi v Chicagi kot bolničarka Miss Elizabeth Margaret Mehlin, hčerka znane slovenske družine Antona in Au-guste Mehlin v Chicagi. V tem strokovnem poklicu kot bolničarka se je vežbala v bolnišnici sv. Ane in je predpisane preizkušnje in spraševanja z odliko dovršila. Peketz, Sr., and other former Supreme Officers, charter members and other leaders of the pioneer days of the Association declared their intentions of being present. In fact, everybody is coming. There will be plenty of eats and drinks to suit any taste or desire. Rain or shine, the picnic will take place as scheduled at Elitch's Gardens on Sunday, June 26. You will find ample shelter, shade or any kind of place you wish to make yourself comfortable and satisfied. Music and song will hold sway throughout the day. You may have a good time on the various rides and amusements in the park, or you can dance to our style of music or that of the orchestra in the famous ball room of the park. By all means you must spend this day with us. The members of the United Comrades will algo hold their picnic with us and they are reminded \o come to the Slovenian Hall at 1 P. M. if they did not as yet get their free tickets or do not have a way to go out. We will see that the juvenile members are taken out and back. The free tickets for rides will be distributed at the park. Committee Dogodki [ med Slovenci po k • v ■ Ameriki ' H > >, j> MISS ELIZABETH M. MEHLIN Nadarjeni Miss Mehlin prav iskreno čestitamo k uspehu v njenem prizadevanju in učenju. Njen oče je rodom iz Preserja na Notranjskem, pokojna mati, ki je umrla leta 1929. pa je bila rodom Dolenjka doma od Krškega. Tu ima še eno sestro Louise in brata Toneta. Starejša njena sestra Sophie, pa je omožena Mrs. John Petrovčič, soproga tajnika Slovenske posojilnice "Reliance Federal" in zastopnika raznih zavarovalninskih družb v Chicagi. Miss Mehlin želimo kot izšolani bolničarki mnogo uspeha v njenem poklicu! -o—;— 30TH ANNIVERSARY PICNIC Denver, Colo. Everything is all set for the big picnic which we think you will enjoy as you share the celebration with the WSA members and many of our friends. We hope to have a very large crowd from far and near. It is expected that many groups will assemble at the tables and spots in the beautiful park to renew old friendships, make new friends and talk over the early days of our Association's activities and progress. The Supreme Officers will be present and many invited Federal, State, City and Fraternal officials will be on hand. Officers and representatives of various other lodges and organizations are expected. Our first Supreme President, Mr. John DENVER DOINGS A very nice amount of Denver people attended the 25th Anniversary Picnic given by Hrabri Slovani lodge of Frederick, Colorado, at the Sekich Farm. It was indeed a lovely affair in an ideal place with everything arranged very nicely. The Denverites seemed to have a great time $nd enjoyed visiting with our sisters and brothers of Frederick. A fine ball game started between our WSA team and a picked team on the grounds, but soon it turned into a circus—or something—to the delight of the onlookers. A battery of veterans, Jersin and Mi-roslavich, finally quelled the monkey business—or did it? Well, we all were seeking fun, and we certainly got it. Thanks, Frederick. See you at Elitch's. At City Park, our boys lost to Colo. Blue Print, 6 to 4, and defeated Public Schools, 11 do 9. We hope a good many Denver people will journey to Pueblo for the Pueblo Boosters picnic on July 3. You can't find a better way to spend the Fourth of July holidays. It's going to be a big time. Come on folks, let's start the second half of our 30th Anniversary Campaign with a BANG! It is up to each of you to make it a tremendous success. This year must be the banner year in membership gain. Zeke Opomba uredništva: Objavljamo notico v današnji številki zaradi tega, ker smo jo prejeli ko je bila sredina številka že v tisku. -o-— Protiverski tisk je strup za vsako hišo. Ta strup uničuje blagoslov v družinah, včasih hitreje, včasih pozneje. Poroka So. Chicago, 111. — Preteklo soboto ob 12 uri opoldne se je v hrvatski cerkvi Tlcv 96. St. poročil med slovesno sv. mašo Mr. Edward Kompare, slovenski pogrebnik in tajnik naših Boostarjev dr. Vit. sv. Florija-na št. 44, K.S.K.J. ter vnet delavec na športnem polju. Za družico si je izbral Miss Ann Bandla, dekle hrvatske narodnosti. Mlademu paru naše ča-stitke! Odlikovanje slovenskega zdravnika Cleveland, O. — Tukajšnji mladi slovenski zdravnik Dr. Jim F. Seliškar, je bil imenovan k profesorskemu štabu Western Reserve University. Imenovanje stopi v veljavo s prvim dnem prihodnjega meseca. — Dr. Jim Seliškar je tudi član zdravniškega štaba Charity bolnišnice. Smrt rojakinje Pittsburgh, Pa. — Tukaj je pred kratkim izdihnila svojo dušo občespoštovana rojakinja Agnes Golob, rojena v Češči vasi pri Novem m'estu. V Ameriko je prišla pred 39 leti. Zapušča pet hčera, ki so že omožene, v stari domovini pa sestro. V domovino na obisk Milwaukee, Wis. — V sredo 22. junija je odpotovala s Slovensko Žensko Zvezo na obisk v staro domovino Mrs. Mary Lenovšek z East Bay St. —r Z istim parnikom se je podal v domovino tudi rojak Math Stiglič, bivši gostilničar na West Walnut St. — Pretekli teden v torek je pa odpotoval v staro domovino poznani Mr. Vid Pantič, ki bo obiskal svojo domovino Banja-luko in druge kraje. Poroke v Clevelandu Cleveland, O. — Preteklo soboto sta se v cerkvi sv. Vida poročila Mr. Frank Brancelj, sin spoštovane družine Mr. in Mrs. Frank Brancelj; in Anna Glinšek, hči Mr. Glinška. — Isti dan sta se tudi v cerkvi sv. Vida poročila Mr. Joseph Zupančič in Miss Ana Štrum-bel. — Mati neveste je vdova, rojena Agnes Glavič. — Novo-poročencem obilo sreče! Smrtna kosa — V Diamondville, Wyo., je umrl John Kočevar, v sta-rcsti 09 let. Doma je bil iz Ljubnega na Štajerskem. — V Morgentown, W. Va., .le umrla Marija Boh, rojena Franetič, v starosti 57 let. Zapušča dve hčeri in sina ter brata. Tisti, ki imajo pod svojo streho druge liste, katolir.kih pa ne, niso zanesljivi katoli- čani. V Waehingtonu se od časa clo časa zgražajo nad brutalnim bombardiranjem v Španiji in na Kitajskem. Dru- TARZAN NA RAZISKOVANJU" (146) (Metropolitan Newspaper Service) O E'er 3 T! o § 2 3. F Ž" O > % —. pr* S O ai< V O 3 - SD fD Ki _ S3 I--. • rt> 33 -O P 2 I C E-. — 3 w ® S B t r »» v? F 3- Napisal: Edgar Rice Burroughs HHf T ansSSitie A 1 Vse je šlo dobro dosedaj. kakor sta si bila sama želela. Motor je začel delovati in propeler se je vrtel da je bilo veselje. Močaft ropot je strahotno odmeval od džungle in veliki ptič se je začel premikati. I'ar trenutkov in že se je hotel dvigniti. Brown je bil sedaj po dolffem času zopet na mestu. Previdno je obračal letalo ko je dr-silo po tleh, da bi se pri dvigu v višavo kam tie zadelo. Vendar je moral varčevati z gorivom. Ilil je pa Brown izvrsten pilot, ki je dobro vedel, za koliko časa bo imel še goriva. Ko se je motor dodobra razgrel in je bil propeler v največjem pogonu je naravnal krmilo. Motor je deloval brezhibno, zato ga je Brown odprl v volno. Naglica s ka-terd je letalo drčalo po tleli se je večala od trenutka do trenutka in kmalu dosegla dokončno stopinjo, ko se začne letalo dvigovati, Brown se ji še obrnil k Tarzanu in mu nekaj spregovik-ril, pa je njegove besede skoro udušil ropot motorja. Vseeno se je Tarzan, videč vesel obraz pilotov, tudi sani dobrodušno nasmijal. V tem -e jc letalo s kolesom precej nerodno zadelo v ne gladek teren, po katerem je bizclo. Naglo sla oba, Tarzan iu Brown, pogledala naprej in pred letalom zapazila precej veliko skalo, proti kateri sta drvela z, v so močjo. Četrtek, 23. junija 1938 'AMERlKANSkl SLOVENEC Strah 3 ^ t* KAJ SE GODI POD MORSKO GLADINO "Pravkar sem opazoval tolpo j morskih levov, ki se je pasla v megleni dalji, ko sem nenadoma občutil pritisk vode v hrbet in »a noge. Okrenil sem se in mogel le še videti, kako se je neznanska črna gmota pognala na-Prej in se obrnila. Ko blisk je šinila z morske površine navzdol ln je pri tem švignila mimo le Za 30 cm daleč od mene. Oči morskega leva, ki me je bil prestrašil, niso bile nič več tope, krotke, zastrte, napol slepe, kakor me je gledal na suhem, marveč so bile blesteče se, jasne in ostre. Dolga brada na straneh se je kuštrala v ščetinasti beli-tti. gobec je bil napol odprt in zobje, ki so psu podobni, so se grozeče lesketali. Komaj sem ga bil dobro zagledal, sem že nehote skočil na lestvo. Pri tem sem po-zabil, da bivam v taki pokrajini, kjer ti je treba najtežje stvari °Praviti le z nalahnim zagonom. Priletel sem na kamen, ki je bil Približno v isti višini ko četrti klin lestve in kaka 2 in pol rae-tra proč od nje. To je bil skok v Vlsino in zaeno v daljavo, ki je veliko presegal svetovni rekord. Najbolj čudno je bilo to, da sem taka .lunaštva prav počasi dose- Čeprav sem bil z vso silo skočil, sem se prav počasi zganil, Premeril vodo se manj ko v hi-pu in prispel ko na filmu. Takrat, ko sem skočil, sem tu-1 ze opazil svojo napako, a že sem ogledoval neko čudovito stvar, ki se je pravkar nalahno Uganjala kvišku. Neposredno ?0cj gladino se je obrnila in je smila v globino. Mislim, da ve-c'na tega manevriranja ni bilo u'ugega ko ponašanje, s katerim ■je moj morski lev zabaval manjka morskega leva, brezdvomno evin3o, ki je v bližini visela med zemljo in ozračjem in ga je gle-ala. Veliki samec — bil je več dva metra dolg — se je v dru-So Poganjal v ostrem kotu niz-0J> tako da je moral nedaleč od ^»e dospeti na tla. Kakor me-®0r je prav takrat, ko se je z dotaknil morske trave, ši-ln napravil ovinek in je pri- bil brzel od nil znil mimo le nekaj centimetrov mene. Nehote sem se umaknem se bal, da bi me ugri- I a nisem si mogel misliti, j 0 Se bo moglo to orjaško te-v tej brzini meni izogniti. Je odvihral mimo mene, sem njjegnil roko in se s prsti dotak-je ]glaflkega, trdega trupa. Žival str V'dn° Presenečena- Pre" lobasiIa se je, povečala svoje ko- frjen.je s posebnim ovinkom j? 1ZpušČala zračne mehurje kar skne^a gobca- Zda-i se je mor" nil •6V P°l°vice života izdig-gov'Z m°rja in silila mu Je nJe" 8e ,ajtovarišica, medtem ko so časi rji veriga dvigali po-2j. v Površje. Spotoma so se in spajali v večje Puh C kroge, slično kakor toi\k° 0ljIački iz letalskega mo-obla »» kakor so videti belim streli- P°dobni šrapnelski iz-nem "a sin^em nebu- v sleher-podo^hurju se je zrcalila moja ^ a' celada in vsa okolica, sem Sem p°8ledal krog sebe, izgin^az^' da so bile vse ribe so Se Sele Čez dve, tri minute Vati MUCele P°laKoma prikazo-tega 0rski levi so gospodarji deč I°doV''a- Začudil sem se, vi- stran v'S0 Cel° želve Pohitele v Hl0C ' .ce se .iim je lev približal. tako " Volkovi (somi) so prav ge rib81"1'' pred levi kakor dru" Val 1-Jre 'n Ure ki ki' Pa opazo-ba„t nje m°rske trave. To gi- val op jati v Prav nič primer- «jivuiglbanjem žitnih bilk na lo 8e ali tr •ie, d ave na travnikih. Zde- Sleher"' 1 Je VSH tu gniota živa" Sklanj'7 .atebl° se je zvijalo, Volj; i„ 111 8e vrtel° P° svoji celotu k0Vendar Je valovila vsa "orba v ritmu lin tvoj'f eilH sama> listu podob-Valov t V ritmu premikanja že ve^,U,Sem videl nov zgled za ko Re.J" opazovani pojav: ka- '*l/nne in o 1«11 nosnniP7- no krvno telesce samostojno in vendar nebogljeno v splošnem krvnem obtoku. Tako je pri živalih, ki živijo v skupnosti, saj tudi vsaka poedina mravlja opravlja delo zase in se vendar brezpogojno pokorava volji celote. Kdo ve, ali ni prav tako s človekom, dasi ima prosto voljo, v primeri z usodo vsega človeškega rodu? Usedel sem se na šop, zlatih, cvetočih trav, iz katerih se je tu in tam prikazala kaka lepa, zelena morska zvezda. Naslonil sem se nazaj in gledal, kako so se mehurčki moje sape vzdigo-vali izza moje roke in mojih pleč. Iz nevidnosti, iz brezbarvnega in brezobličnega plinskega toka, ki se je odtekal navzdol v črno žrelo, so se izoblivale krogle z jasnimi obrisi, ki so bili z vsemi barvami okolice pobarvane in naškropljene. Ko sem se bil nekoč prvikrat dvignil z letalom, sem bil imel za kratek hip strahoten, v srce segajoči občutek, da negibno plavam v prostoru, medtem ko se zemlja pod menoj potaplja. To se ni nikoli več ponovilo, a če sem tu na dnu morja zrl kvišku za velikimi zračnimi mehurji, potem sem si lahko domišljal, da so ti mehurji sami svetovi in zvezde, ki se veličastno kotalijo po nevidnem vsemirju. Ozadje je bilo skrivnostno, brez barve in brez oblik, kakršno je brez dvoma neskončno vsemi rje. Ko sem skozi svoja mala štirioglata okenca gledal ven, se mi je zazdelo, da zares doživljam eno onih dogodivščin, kakršne si je mogel izmisliti le fantastični veleum Verna ali Wellsa in jih opisati. Ko blisk mi je šinila v glavo misel, da sicer nisem bil na luni ali zvezdah, kar sem si tolikokrat zaželel, a ko sem bil zdaj v globinah morja, sem v marsičem dosegel oboje, to se pravi, da mi je bilo ko na luni, a sem bil zaeno na dnu morja. Na moji levi je bila vrv sidra naše barke. Zdaj pa zdaj se je odprlo okno, kjer je bil videti zaskrbljeni obraz mojega zvestega asistenta: gledal je nizdol, ali mi grozijo kake nevarnosti. Obraz je izginil, okno se je zaprlo, ko se je odstranil tudi teleskop za v vodo in spet me ni bilo več v obzorju vrhnjega sveta. Opazil sem v morju tudi lov, kakršnega doslej še nobeno človeško oko ni videlo od spodaj navzgor: kako sta dva kormora-na zasledovala škrlatastordečo ribo. Riba ju je videla prihajati in je v največji naglici začela bežati zdaj sem — zdaj tja, kot kokoš, ki jo podiš in ki vidi preganjalca zdaj s tem, zdaj z onim očesom. Kormorana sta se ločila. Eden se je potopil v globino, drugi je pa neposredno podil svoj plen. Kmalu se je i-ibi zmedlo, švignila je pravokotno navzdol in preden se je utegnila poslednjikrat izogniti nesreči, je bila že v kljunu drugega ptiča. Komaj je bila riba ujeta, sta oba ptiča napela vse mišice in se da-a s povešenimi perutnicami in logami odplaviti na površje. Ce-'o iz svoje globine sem mogel videti, kako se je ondi začela dru-ya dirka. Posameznosti te divje tronje sem si lahko predstavljal, ker sem bil vprav prejšnji dan priča, kako se je prvi kormoran prikazal z ribo iz vode, drugi ga je pa koj začel zasledovati. Oba sta tako naglo brzela, da sta se oba trupla s peruti in blazno hi-tečimi nogami vred dvignila iznad gladine. Ob prvi priliki pa je srečni lastnik zagnal kvišku ribo; ta se je prekucnila in z glavo priletela naravnost v odprti kljun in izginila v žrelu. To pot sem videl samo divje valovanje na vodni gladini, naglo gibanje — nato pa je bilo vse tiho in mirno." William Beebe. S,k (By Arbanas Studio) MR. IN MRS. GEORGE MARCHAN Predstoježa slika prikazuje Mr. Georga Marchana in njegovo soprogo Mrs. Marija Zinka Marchan, rojena Maračich. Mr. George Marchan je rodom iz Hrvatskega Primorja. Zelo agilen dečko. V Ameriko je dospel leta 1924. Začel se je baviti s petjem. Pozneje je kot plesalski umetnik otvoril plesalno šolo za ples. Sam je bil angažiran v chicaških gledališčih kot umetniški plesalec. Leta 1927 je v chicaškem koli-zeju plesal neprestano 8 dni in 8 noči in postal popularen umetniški plesalec. Leta 1934. se je poročil z gdč. Marijo Zinka Maracich. Leta 1933 v jeseni je začel z Jugoslovanskimi radio programi, katere še danes z uspehom vodi na postaji WGES vsako nedeljo od 9. do 10. ure. Posebne radio programe na večjih postajah pa vodi za praznike o Božiču, Novem letu in Velikinoči. Njegov naslov je: Mr. George Marchan, 3152 So. Princen-ton Ave., Chicago, 111. ( BUDA VARUJE SVOJ ZAKLAD Neki Evropec, ki je dolgo časa bival v Indiji, pripoveduje sledečo zgodbo: "Mudil sem se v Penangu. Nekega dne stopim v vežo hotela Lawries in zagledam svojega prijatelja Freda Travlerja. Pred njim je stala napol prazna steklenica whiskyja, prazen kozarec, za vsem tem pa je sedel moj prijatelj z razkuštranimi lasmi in zmedenimi očmi. Pozdravil sem ga. Nekaj časa je gledal, ne da bi me spoznal, nato mu je blisnilo v očeh, skočil je pokonci in mi padel okoli vratu. "Sam Bog te je poslal," je jecljal pijano. "Kaj ti pa manjka? Rabiš denar?" sem ga vprašal in se trudil iz njegovega objema, kar se mi je končno tudi posrečilo. "Ah, denar," je dejal in zamahnil z roko. "Tebe potrebujem. Spremljal me boš." "Kam, če smem vprašati?" — "Greva dvignit zaklad," je pojasnjeval že skoraj trezen, ne da bi se menil za moja vprašanja. To je bila spet ena Fredovih. Poslušal sem ga vseeno z zanimanjem, ko mi je razkladal, da se v nekem razpadlem, zapuščenem tempiu, daleč v notranjosti Indokine nahaja nesluteno bogastvo. Ni mi bilo za drago kamenje, toda zamikalo me je potovanje polno nenavadnih doživljajev. Fred mi je pripovedoval, da je igral s sinom nekega kneza tako dolgo, da mu je ta izdal svojo skrivnost o zakladu. Dva dni kasneje sva se peljala s Fredom do Singapora in po dveh dneh spet dalje v Cholon. Do glavnega mesta Kambodže ni bilo več daleč in tu sva uredila še zadnje priprave za nadaljnjo pot. Do Khonga, ki se nahaja daleč na severu dežele — tik ob siamski meji, so nas spremljali Anamiti z vdovskimi vpregami — naprej si bova pomagala sama. Brez kakšnih posebnih zaprek sva prispela v Khong. Toda tu so se šele začele prave težave. Opazila sva, da je skica, ki jo je Fred dobil od mladega kneza silno netočna. Še huje pa je bilo vedenje domačinov, ki nama je dovolj jasno pokazalo, česa se nama je bati, ako zvedo Širite in priporočajte !i«1 "Amerikantki Slovenec" l za cilj najinega potovanja. Med Mekongom in njenim pritokom Bi-dingh se razprostirajo indijski močvirnati gozdovi, v katerih mrgoli tigrov in kač vseh vrst. Ravno v tem delu je moral biti stari tempel. Pre-ostajalo nama ni nič drugega, kot da se zaneseva na skico in sama nase. Morala sva si utirati pot skozi goščavo in drugi dan sva se znašla na divje zraščeni poti. Proti večeru sva naletela na prvega človeka, nekega duhovna. Moral je biti visok svečenik, kajti nosil je ozko rumeno kapo. Nezaupno naju je motril in spraševal, odkod in kam. Fred je drzno lagal: "Raziskovalca sva in bi rada v Ulin." "Gospod," napravila sta velik ovinek," je odvrnil svečenik. "Morala bi slediti toku Mekon-ga." — "Toda nimava čolna in sploh sva hotela stikati tu za izrednimi rastlinami." "Samo mrzlico si nakopljeta tu in maščevanje Bude, če imata namen, motiti njegov mir." Nehote nama je svečenik izdal, cla sva na pravi poti. "Kako naj motiva božji mir, če zbirava zelišča? Ali se nahajajo tu svetišča, katerih ne smeva prestopiti ?" "Oh ne," je odvrnil Lama smehljaje, "toda Buda je pričujoč povsod in kdor moti nedotaknjeno naravo, ga zadene kazen božja." Ponudil nama je priprosto večerjo in prenočišče. Naslednjega dne sva v resnici spremenila smer najinega potovanja proti Ulinu, toda kmalu sva se vrnila na prejšnjo zaraščeno pot. Dolgo sva hodila tako, ko se je naenkrat začel pragozd svetlikati. Prispela sva na veliko ravnino, na kateri je raslo grmičevje. Sredi tega grmičevja pa je kraljeval kamenit kip: pol človek, pol lev, z neštetimi nogami in režečimi zobmi; zastražen je bil od dveh velikanskih kamnitih slonov. Previdno sva se približala in naenkrat sva opazila za kipom hodnik, ki je vodil v globino. Malo tesno je bilo obema pri srcu, toda tega nisva hotela pokazati drug drugemu in sva pogumno vstopila. Po kakih dvaj- 5 0000<>00<><><><><><><>0<><>^^ Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W <><>TH>rvo/VKvn ko je človek pač duša in telo-Da ni vse odvisno samole od sive skorje, in se človek ne razločuje le po ti sivi skorji, je lahko vsakemu'razvidno p'*' naših amerikanskih gangster-jih, ki. morajo imeti precej te sive skorje, ko strašno "dobro znajo", ampak so kljub ti sivi skorji pravi peklenščki, in V zločinih daleč pod vsako živaljo. S samb sivo skorjo ne bote nikoli prišli do — novega človeka, o katerem govorite, dasi tudi jaz verujem najmanj boljšega človeka, P8, povsem po drugem, ne po tem potu. -o- VOJAŠKA SLUŽBA V AVSTRIJI Berlin, Nemčija. — Naz'i' ska vlada je izdala zadnji Pe" tek odredbo, po kateri se splošna vojaška služba l,ve' Ijavlja tudi za Avstrijo. Leto® bodo morali v vojake fantje rojeni leta 1917. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena flkfl in stane samo: Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois