Štev. 41. V Mariboru 8. oktobra 1874 Tečaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3g!d.—-kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez po-«ebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis!
se ne viačajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
"laffiH^"" enkrat opominjamo in lepo prosimo: deležnike tisk. d.uštva, da nam dolžno deležuino, naročnike pa, da nam zaostalo naročnino brž ko mogoče poslati blagovolijo, ker list po tako nizki ceni le izhajati zamore, ako deležniki društva in naročniki vestno svoje ddžnosti spolnu-jejo. .	Opravništvo.
Stanje na Italijanskem.
Na Italijanskem pripravljajo se velike premembe, ki utegnejo sedanjega „italijanskega" kralja zopet v piemontsko kraljevstvo nazaj potisnili. Kralj je namreč primoran bil razpustiti drž. zbor. Topa zato, ker so si poslanci ravno tako navskriž, kakor razna italijanska plemena. Piemontezov vsa druga plemena ne trpijo; vrh tega čutijo podložniki nekdanjih s am o s tal n i h dežel teško dačno butaro, ktero jim je Piemontez naložil ter se spominjajo srečnih nekdanjih dni, ko so malo davkov imeli, srečo miril in javne varnosti zauživali. Na S i ci 1 i j a n s k e m pa ne vlada več Piemontez, marveč „mafija", t. j. združba roparjev, ki ima tudi med gospfido in med kmeti zaveznikov, ker jim služi za klešče proti črteuim Piemontezom. — Vse to vlada ve ter hoče po novih volitvah v drž. zbor rešiti, kar se rešiti da. Boji se najbalj republikancev in rudečkarjev Gari-baldijeve krvi, ker ve, da bi ti kralja ravno tako zapodili, kakor so pred leti ž njim papeža oplenili, neapolitanskega kralja in druge vojvode preguali in se avstrijskega vladarstva znebili. To vse kralj z vlado vred dobro ve, zato želi po novih volitvah zaslombe dobiti pri — konservativnih Italijanih proti republikancem in rudečkarjem. V ta namen je poklical v ministerstvo urednika konservativnega lista „Perseveranze", gospoda Bonghi-ja. Pa kaj zamore eden človek al j tudi vsa vlada, ako je v državi vse črvivo in razdejano kakor na Italijanskem!
Stvari se utegnejo vse drugače obrnoti, kakor si vlada s kraljpm obeta. Pokazalo se je, da s centrali zacij o (suhoparnim edin^tvom) ne gre. Nasprotje med poslanci iz raznih delov zemlje je toliko, da navadno večine ni bilo dobiti k sejam centralnega zbora v Rimu. Ob novih volitvah utegnejo torej krepko na noge stopiti vsi, ki s sedanjim stanjem zadovoljni niso. Iu mogoče je dvoje: Ali zmagajo r ep u bi i k a n ci ali pa fede-r al is ti. Ce zmagajo prvi, nat-tanejo skoro politične homatije, ki bodo kralja prisilile umakniti se na Piemontsko domu, za sv. Očeta pa nastopi najhujša, pa gotovo tudi poslednja stiska, kajti lju-dovlada ali republika je na Italijanskem še manj mogoča kakor edinstvena m .narbija. — Če pa zmagajo ob volitvah federalisti, t. j. prijatelji nekdanjih samostaiuih ital. dežel, bo Piemontez tudi iti moral t je, od kodar je prišel, za papeža pa nastopi dan rešenja in zmage! Katoliški Slovenci iu federalisti želimo torej zmage italijanskim katoličanom in federalistom.
Še enkrat o prenaredbi srenjskega reda.
(Konec.)
Srenje niso krive — piše dalje g. Herman — in bi trpeti ne smele, ako ne gre. Tudi ni prav, da se ž njimi vedno poskusnje delajo, kakor da bi kakošno blago bile. Prenaredbe potrebna je le srenjska postava, ki je najbolj kriva, da je v življenje stopila napačna postava okrajnih zastopov, še več pa, da so se vpeljale neu-kretna in neprimerna okrajna glavarstva. V srenj-ski postavi tičijo uzroki zlegov, ki nam toliko prizadevajo. . .
Nam je bilo že zdavno jasno, da ni drugega pomočka, kakor povrniti se k nekdanjim razmeram. Le poglejmo ob kratkem določbe mini-sterskega ukaza od 1. 18.">3 (dr. zakon. štev. 10.), ki ureja razmere med političnimi oblastnijami in srenjami. Vse, kar obsega zdaj srenjska krajna
policija, izroča omenjeni nkaz okrajni g o s p 6-s k i. Njej pripada skrb za javno varnost, za red in mir, za ceste in mostove po srenjah. Vse, kar višja gosposka ali pa predpisi zastian policijske uprave zahtevajo, zvišuje okr. gosposka sama ali pa s pomočjo dotičnih javnih organov, ali pa tudi srenjam v zvrševanje naroči, ter jih za to poduči. — Okrajni gosposki izročena je skrb za ubožne zadeve, da srenje svoje obveznosti zvišujejo, da se s premoženjem za uboge prav gospodari in beračenje odpravi. — Njej pripada zdravstvena in nravstvena policija (Sittlicbkeitspolizei), ona zvr-iuje poselski red itd. itd.
Zdaj, ko je prazni strah „birokratskega va-ruštva" že precej zginil, začenjajo ljudje spoznavati, kako primerne da so bile omenjene prejšnje naprave in pametnih uzrokov ni najti, zakaj da »o se nektere opravila političnim gosposkam vzele, ž njimi pa srenjam nadlege napravile in vrh tega nove oblastnije (okr. zastopi) ustvarile. To je tim bolj čudno, ker policijska uprava (Polizei-verwakung) ni in tudi biti ne more srenjska r»6, ampak spada od nekdaj in povsod pod politično upravo. Mnogo policijskih stvari: go-»dnarskih, lovskih, vodnih, obrtnijskib itd. srenje celó zviševati ne morejo, drugih pa zato ne, ker jim manjka zvrševaluih pomočkov in organov, ki so ostali v oblasti političnih gosposk. Krajno policijo toraj najbolj cenó in primerno zvršuje ona gosposka, ki im* sploh vso drugo policijo in tudi pomočke za to v rokah.
Okrajna glavarstva so sicer preobširna, da bi krajno policijo zvrševale, iz tega pa ne sledi, da bi država dolžuosti ne imela, skrbeti za krajno policijo. Država naj le gleda, da si stvari za to uravna in napotke odstrani. Po mojih (Hermanovih) mislih se naj v dež. zboru sklep (resolucija) napravi, j v kterem se vlada prosi, da naj policijska opravila, ki so zdaj srenjam naložena, sama prevzame in v tem smislu deželnemu zboru novo srenjsko postavo predloži.
D.i tačiS se lahko nekoliko stvar s tem pola] ša, da se d os ta vek k postavi napravi, vsled ktjrega bi se strankam dovolilo, di se smejo pri polit, gosposkah proti naredbam županov v zadevah krajne policije pritoževati.
Tako je g. Herman pisal in kar je tu z razstavljenimi črkami tiskano, je tudi, kakor smo poslednjič omenili, odbor za srenjske zadeve sprejel in sprejme brez dvoma tudi večina dež. zbora, ker je zdaj sploh že znano, da je zndtneuit jurist na Dunaju, namreč dr. Jaeger, tajnik v mini-sterstvu pravosodja in izdatelj „časopisa za upravo" v obširnem spisu dokazal, da ima zastran reforme sreujskega reda edino le g. Herman s Kaiser-feldom prav. Daj le Bog, da tudi vlada temu pritrdi in politične gosposke bolj primerno organizira! —
Gospodarske stvari.
O poljskem kolobaru ali vrstenju poljskih sadežev. IV.
(Konec.)
Do zdaj smo pojasnovali bistvo vrstivne setve; treba še pokazati prednosti tega poljedelstva. Praha navadno odpade in vsak oddelek polja ima svoj prinesek. Posamesni sadeži imajo v vrsti tako ugodno mesto, kakoršnega je le mogoče želeti ; strn se menja z listnatim sadežem, rastline potrebujoče kalija se menjajo z rastlinami kreme-nico iz zemlje jemajočimi; jedna žene korenine globoko, druga plitvo, jedna prst nareja, druga jo povživa itd. Morebiti pa je kteri ostrejši in natančnejši presojevalec v V. vzgledu vendar le našel pregrešek zoper občno pravilo. V 2. oddelku sledi namreč za krompirjem zimska rž. Ali krompir je deloma rani, za kterim se da brez pomisleka ozimina sejati, drugi pa pozni, ki le majhen prostor zavzema. V 6. oddelku je nadalje jarina, kar je zopet pregrešek zoper strogo pravilo vrstivne setve; ali to je le šestinka cele njive in nima tolikega pomena v sebi. Iz vsega pa zopet vidimo, kako mnogovrstne oblike vrstivua setev lahko na-se vzame in da se iz nje lahko na druge načine poljskega obdelovanja prestopi.
Sicer se res ne da tajiti, da se pri vrstivni setvi nekoliko manj žita pridela; ali obilen pridelek gorušice, lana, stročjega sada itd. obilno na-domestuje primaujkljej žita, kterega se po natri-letnem kolobaru več pridela. Vsakako pa se mnogo več krme ali klaje prideluje in skrbljeno je za vse letne čase. Korenstvo, ki daje toliko dobre klaje, se marljivo goji. Dobiček, ki iz tega pri-| liaja za živinorejo, je velik. Gnoja v hlevu je zadosti in to povišuje tudi pridelek žita. Tako pride, da vrstivna setev na manjšem prostoru polia pridela v primeri več zrnja kakor natriletni kolobar na večpm. Veudar se m da tudi izkliu-čivo trditi, da se ima tako ugoden vspeh jedino le vpeijanjn vrstivne setve pripisal, kajti k temu so še tudi marsiktere druge zboljšave potrebne, kakor: dobro in globoko oranje, dobro poljsko orodje, dobro semenstvo, dobro pleme živine itd. Nadalje moramo še omeniti, da je pri vrstivnera kolobaru mogoče o vsakem času leta gnoj na njive izvažati, ki potemtakem ne obleži na gnojišču, da izhlapi in pod nič gre, ampak na njivi, kjer je vedno najbolje hranjen. Vprežno delo se na letne čase lepše razdeli in ravno tako tudi delo človeških rok. Pri natriletnem kolobaru je zdaj veliko dela, zdaj malo, ne tako pri vrstivni setvi, ktera prideluje več sort pridelkov, pa tudi več delavnih rok potrebuje in tako več ljudi z delom in živežem preskrbljuje. Ker pa ta način poljskega obdelovanja več delavnih rok potrebuje, ker več živine redi, je tudi kmetovalcu pri prestopu iz sta-
rega kolobara na nori reč kapitala treba, in to dela marsikteremu prav veliko preglavice.
Vinorejska šola pri Mariboru. Proračun za šolo znaša: rednih stroškov 15.140 gld., izrednih 4680 gld., dohodkov je za 4110 gld., toraj manjka 15.710 gld. Proračun je v dež. zboru potrjen. Kmetijska družba je državno pripomoč za popotni poduk deželaemu odboru izročila, da jo porabi. Dež. odbor je pooblaščen od dež. zbora, da postavi na omenjeni šoli podučitelja za sadjo-in vi-norejo in kletarstvo, ki bi služil za popotnega učitelja, sicer pa med učitelje vinorejske šole se štel. Zahteva se od njega, da tudi slovenski ume. Da se pa vse to izvesti zamore, se je deželnemu odboru naložilo, da naj skuša vlado v to pripraviti, da bo letno pripomoč povišala. Podučitelj bi dobival na leto 1500 gld. (je že nekaj!) in potni stroški bi se mu povračevali. — Ob enem bi naj dež. odbor pozvedoval uzroke, zakaj da se več učencev pri vinorejski šoli ne oglaša, in v prihodnjem zasedanji o tem poročal.
Napeljavanje vode na travnike. Jesenski čas je za napeljavanje vode na travnike najugod-niši. Takrat se namreč v vodi nahaja največ plodovitega gnoja, kterega deževna voda oduaša iz dvorišč, guojišč, iz bost i. t. d. Ouojni deli, ki jih voda prinese, ostanejo med travo in začnejo brž v zemljo lezti, da leliko v spomladi koreninice živeža dobivajo. Kakor hitro je pa zima nastopila, se naj voda več na travnike ne napeljuje, marveč na to gleda, da se lepo odcejajo. Sploh se naj voda nikdar nad 14 dni na travnike ne spušča, ker se sicer zemlja leliko preveč izpere ter se plemenitija trava, ki nima rada premokro, zaduši.
Petrolej alj kamenjo o'je za mlinarje. Očiš čen petrolej ima po skušnjah čudno moč, da, če se ž njim vriba suh les, ki ima ležati v vodi ali po kterem voda teče, ne pušča vode v se, pa se na njem tudi led ne napravi. Na ta način dala bi se leda zavarovati mlinska kolesa, žlebovi, čolni in vse, kar je v vodi. Poskusite mlinarji! petrolej ni tako drag. (Iz „velike pra-tike", kder najdete za 15 krajcarjev več tacih, sicer že tudi z večine v „Gospodarju" in drugih listih razglašenih koristnih stvari).
Štajerski dež. zbor.
VII. Seja 28. septb. Poslanec Hammer-Purgstall vpraša vlado, ali so jej znane napake pri stavbinem redn, ko pritožbe pri pol. gosposkah zaželenega vspeha ne najdejd in ali hoče ukazati, da se stavbe bolj ostro nadzorujejo? — Poslanec Žnidržič vpraša vlado zastran potrebnega za-grajenja Savskega pobrežja, ali se je stvar že pregledala, in kedaj da se delo prične. Odgovori
se odložijo na prihodnja seje. Predlog Walters-kircbnov zastran sklicanja deželne komisije za vravnanje zemljišnega davka se sprejme in odbora 7 udov v pretres izroči; ravno tako Čokov predlog, da se še v tetn zasedanji postava sklene, po kateri se bodo škode pri divjačini presojeval«. Na predlog Hammer-Purgstalla izreče dež. zbor severno-tečajski ekspediciji hvalo štajerske dežel» za vse, kar je opravila in pretrpela „v službi znanosti". — Potem se je volil poseben odbor 5 udov, ki ima presoditi starodavno pravdo, kdo da naj trpi stroške, ki jih je deželi prizadjal sovražni napad 1. 1803. Vlada pravi: dežela mora stroške trpeti; poročevalec Payrhuber je pa jasno dokazal, da je dežela denar le posodila, država ga pa vrnoti mora. Brez ugovora dovoli se več postavkov dež. proračuua za 1. 1875; pri nekterih se moramo la čuditi, kako da pridejo v deželni proračun. Tako gre za jezdarnico v Gradcu 1280 gld., za telovadnico 7364 gld., za borilnico (Fechtschule) 378 gld., za plesalnico 420 gld., vsega skup 9442 gld.; po odbitih dohodkih za 200 gld. plača dežela 9242 gld. Ne bi li gospodiči in gospodičine ob s v o j i h stroških zamogli jezdariti, boriti se, skakati, in plesati? Za deželno (?) kmetijsko šolo v Grottenhofu dovoli se 7358 gld.
Prostorije v prejšnji norišnici in v bližnji Rockenzauuovi hiši se imajo v druge zdravstven« namene predelati, za kar se dovoli 45.300 gld., ki se imajo po kreditni operaciji skupaj spraviti. Za napravo novega sprehajališča v bolnišničnem vitu dovoli se 6600 gld. iz dež. blagajnice.
VIII. Seja 30. septb. Kako da se srenje napenjajo, da za morejo mnogovrstnim obveznostim zadovoljevati, kaže nemška srenja Assee, kterej se dovoli 70perceutua obklada direktuega d^vka. Dovoli se 3000 gl i. stroška v slučaju živinske kuge; za obdelovanje zemlje 16.788 gld. — Poročilo dež. odbora o gozdnem obdelovanju alj prav za prav o gozdnem zdelovanju napoti deželni zbor h krepki resoluciji, ki se glasi: „D. zb. pričakuje, da bode vlada gledč na izsekanje obširnih gozdov v poslednjih letih gojzduo postavo ostro in krepko zvrševala proti vsakemu, posebno pa vso skrb obračala na to, da se gojzdi pridno s podrejaj o. V ta namen naroča se dež. odboru, da o teh zadevah v prihodnjem zasedanju zopet poroča".
Sprejela sta se tudi dostavkak temu sklepu, Hakelbergov: da zahteva dež. zbor od vlade, naj pri pol. oblastnijah prve inštancije službe gojzdnih organov ustanovi, — in dr. Srnčev: da se ob deželnih stroških nagrade dajejo za spodrejo goj-zdov. — Dovoli se več postavkov letnega proračuua brez ugovora kakor po navadi vsako leto. — Za javno bolnišnico v Gradci dovoli se 166 9 )7 gld., po odbitih prihodkih za 151111 gld. plača še dež. blagajnica 15 796 gld. Sprejme se odborov predlog, ki naroča deželnemu odboru, da so dotični sklepi dež. zbora od dnč 15. jan. t. 1. gled*
uprave in postrežbe bolnikov brž ko mogoče zvr-šijo. — Po teh sklepih so mnogo zaslužne usmiljene sestre, najboljše matere bolnikom, ponižane v priproste postrežnice, poleg kterih se v službo vzamejo svetovni postrežniki in postrežnice, s kterimi pa nemajo usmiljene sestre nič zapovedovati, ampak le ravnateljstvo (doktorii), ktft-remu so tudi 6estre čisto podložne. Grof Platz izreče ob tej priliki obžalovanje nad omenjenimi sklepi in le želi, da bi se nikdar občinstvo ne bi kesalo zarad tega, da so nja zastopniki sicer z dobrim namenom, pa zapeljani po krivem spoznanju razmer one sklepe napravili. — Dr. Lip spodbija te dvombe (kot liberalec namreč) in stavi predlog, ki se tudi sprejme, da si naj namreč dež. odbor po izvedencih presoje zastian upravnih razmer v javni bolnišnici pridobiti skuša. — Za preskrbljenje ubozih v tej bolnišnici dovoli se iz dež. blagaj-nice 2J2.015 gld. doplačila. Za stavljenje koza se dovoli 10.000 gld.
Dopisi.
Iz Maribora. (Slabi glasi o novi šoli.) Že rajni ravnatelj tukajšnje realke, pa tudi mnogo gimnazijalnih profesorjev toži, da otroci prišedši iz malih šol s kor o ničesar ne ved 6. Takisto toži tudi neKdo v štev. 273. časnika „Vater-land". Pravi, da prihajajo v realke in gimnazije nčenci, ki so se učili: prirodoslovja, zeuiljepisja, zvezdoslovja, zgodovine, telovadbe — toda brati, pisati in račun i ti pa nobeden prav ne ve. Iu še to, kar jim je v glavi ostalo, je vse nejasno, polovičarsko in zmedeno. Tega pa niso niti učenci niti učitelji toliko krivi, kakor napačna no-vošolska osnova. Preveč nalaga otrokom in učiteljem. Otroci so pač otroci, katerim se ne more nalagati, česar še odraščeni ne prebavijo.
Tudi od učiteljev se preveč zahteva. Morajo se učiti, česar v malih šolah nikoli ne potrebujejo. In ker se preveč zahteva, zato se novi učitelji ničesar ne naučijo do čistega in temeljito. Vse je pri njih nekako_ polovičarsko. Ovo učeno polovičarstvo pa rodi napuh, ki rajši pri otrocih naduto zvezda r i nego abeceda i i in v otroke tlači, kar še za nje nikakor ne sodi. Med tem pa se zauemarja, kar je najbolj potrebno: branje, pisanje, pravopis, računstvo in skladuja ali sintaksa. Pisatelj obžaluje ne verstvo novih učiteljev, njih več alj menj očitno in pohujšljivo zaničevanje verskih in cerkvenih resnic in dolžuosti, česar so se navzeli, ker so v vednostih polovičarji oslali. Pomislimo potem, kako so učitelji vendar sploh nezadovoljni, akoravno se njim plača vedno povišuje. Spom nimo se, kako pri vsem tem vendar učiteljev po-manj kuje. Celo liberalci že tožijo, da šolska mladež čim dalje bolj prihaja razposajena in hudobna. Novo šolsko nadzorništvo se čim
dalje tim bolje kaže neporabno in nesposobno in predrago. Ako vse to pomislimo, sklepa pisatelj, potem moiamo vendar prepričani biti, da je zmešnjava (anarhija) pri novi šoli velika. Treba bo, da katoliški možje resno prev-darjajo, kako bi se temu postavno zamoglo v okom priti, preden je kvar in nesreča pri mladeži prevelika. „Sleparji in goljufivci ljudstva so vsi, ki poročajo, da je v šolah vse v najlepšem redu I Nikakor ne! v sedanjem šolstvu je prava zmešnjava!" —
Iz Celja 5. oktobra (Šolski začetek; šole brez križa in križi banke „Slovenije".) 1. t. m. se je po stari navadi začela latinska šola se slovesno peto mešo, pri kterej so peli dijaki. Sliši se, da se ni veliko učencev vnovič vpisati dalo, čemur se nibčer ne čudi, kdor razmere celjske gimnazije bolje pozna. Kder so profesorji pošteni korenjaki in učenjaki, kakor n. pr. na prvi gimnaziji v Gradcu, tam je vedno zadosti učencev. Z latinskimi šolami začele so se tudi mestne ljudske šole s peto mešo, ktero je služil g. kateket, pelo se pa pri njej nič ni, temuč le orglal je neki g. učitelj. Že 3 leta sem ni pri nas več navada, da bi kteri gg. izobraževalcev učence ali učenke poprašal, kteri kaj peti znajo in bi jim rekel, kaj bi naj peli. Pri 2kratni oficijelni božji službi naše ljudske šole brije mrzel veter dolgočasnosti, in vsak nepristransk opazovalec zdajšnjega življenja mora priznati, da je bilo lepše, veselejše in za mladino spodbudljivše, dokler je cerkev s šolo v lepi slogi delala za izrejo mladine. — Toda našim liberalnim voditeljem sol malomarnost šolske mladeži pri božji službi tako malo k srcu gre, dajo še, kolikor le mogoče, pospešujejo!
Letos so po soglasnem sklepu mestnega šol-| skega sveta šolskemu slugi ukazali, da nima v uijeden razred več razpela ali križa obesiti, ker tega ni treha! — Čudimo se, kako da so še le letos naši mestni gospodje do tega prepričanja prišli in ne že pred 3 leti, in zvedeli smo, da so oni v tej reči ne dolžni in da je vsega kriv — edino le g. kateket na dekliški šoli, ki je tako fanatičen, da je meseca sušča posebno prošnjo poslal mestn. šolsk. svčtu, naj v 4. razredu dekliške šole znamenje sv. križa kupiti in obesiti blagovoli. Ker naši gospodje za blagor šole silno gorijo in namesto vsak mesec le vsakega pol leta kako sejo imajo, je ta prošnla še le konec junija gospodom v roke prišla. Bili so seveda po vsej pravici razkačeni, da se duhovnik denešnje dui še za kaj prositi upa, in g. župan se je zaro-til, da kakor gotovo je on poglavar mesta, tako gotovo v prihodnjem šolskem letu v nobeno šolo več križa obesiti ne da. G. nadzornik mestnih ljudskih šol, profesor M are k, zdaj začasni vodja gimnazije, je županov predlog krepko podpiral, češ, da je sploh nespodobno, da se take podobe v šolo devaio, ker se otrokom okus s tem pogub-lja, ako gledajo podobo golega človeka na križu
razpeto. — Škoda res, da g. Marek ni za čas Angela, Rafaela, Tiziana in dragih velikanskih umetnikov živel, da bi jih bil podučil, da so vsa njih mojsterska dela iz življenja in smrti Kristusove posneta okusu nasprotna!
Nekdaj je ta mož po imenu Čeh z molitvenimi bukvami v cerkev hodil in z dijaki, ki jih je mnogo na kvartiru imel, doma lepo molil, kakor se je V6aj po mestu govorilo; kaj zlodja gaje pa zdaj naenkrat tako robatega liberalca napravilo, da celo svete križe po šoli preganja? Mar misli s tem mestnemu županu se prikupiti, po njem pa ministru nauka, da zadobi mesto gimnazijskega ravnatelja, za ktero prosi?? Skoro bi to verjeli, ker nekdanji češki Vencel nekaj let sem tudi ves za Germanijo gori! — Sicer je, kakor ravno ču-jemo, g. Marek ravno zdaj zopet uKazal naduči-telju g. Tribuiku, svete križe pa šolskem slugi zopet v šole djati. Brez dvoma na migljej od z g o r.
Takega vetrnjaka nam je še ravno treba, da bi pačil ubogo našo mladino! — Temu kipoborstvu je ugovarjal, kakor se samo po sebi razumi, edini zastopnik cerkve, vsi drugi so za-nj glasovali, namreč: žnpan dr. Nekerman, advokat dr. Higersperger, notar Sajovic, J. M. Wokaun (!!), knjigotržec g. "VVarnecke, nadučitelj Bobisut, Marek in nadučitelj Tribnik. Gotovo več kakor vsi ti gospodje storil je za šole z dušnimi svojimi močmi in z denarno podporo nepozabljivi nam Slomšek, ki piše o križu v šoli tako-le: „V keršanki šoli je podoba sv. križa prvi in najlepši kinč, ki očitno kaže in ne taji, da se šolska mladina ne uči samo pisati in brati, marveč, kar veliko več velja, prav po keršansko živeti, trpeti in umreti po izgledu Jezusovem. Sv. križ kaže, da je šola posvečena soseda svete božje cerkve, ktera je keršanske šole skrbna mati, kojo vlada in blagoslovi, da se šola v svojem nauku ne zajde in ne oslabi. Sv. cerkev je bila šoli vselej dobra mati; oh naj bi šola bila cerkvi tudi ravno tako zvesta in hvaležna hči! Vsakdo, ki v šolo stopi, bodi si kmet ali gospod, star ali mlad, učitelj ali učenec, pomni naj, bridko razpelo zagledajč, važnih Jezusovih besed: „Glejte, da ne zaničujete kterega teh malih; ker povem vam, da njih angeli v nebesih veduo gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih." Mat. 18, 10. itd. Glej „Drobt." 1859.
Kakor rakova bolezen človeka, kterega se loti, pokonča, ne hipoma, temveč počasi, tako delajo naši liberalci s katoliško cerkvijo, posebno v šolah; vsega na enkrat si odstraniti ne upajo, ker bi to ljudi razkačilo; le počasi in dosledno posto-pajmo in bodemo tudi svoj namen dosegli, in ljudstvo se za to zmenilo ne bo. Po novih šolskih postavah vzelo se je nadzorništvo ljudskih šol duhovnikom, potem so odločili, da ni treba učencem 5krat na leto sv. zakramentov prejemati, ampak le 3 krat, odstranili so šolarsko vsakdanjo mešo, kršanski nauk na nekterih viših šolah, in tudi mo-
litev pred šolo in po Soli, pri nas*) pa so hoteli tudi križ iz ljudske šole in polagoma bodo še kateketom vrata pokazali. Gorje pa svetu, kedar bo mladina brez Boga izrejena odrastla! — Celjski okolični zastop pa mora iz tega Bpoznati, da se je treba kolikor mogoče potruditi pri usta-novljenji lastne šole, v kterej upamo, da bo kat. cerkev in narodnost še svojih pravic najšla!
Agenti zavarovalne družbe Gresham (beri Grfešem) in drugih zavarovalnih bank hodijo zdaj okoli, ter nagovarjajo zavarovance banke „Slovenije", da bi od domačega zavoda odstopili in se pri njih zavarovati dali. Vsak domoljub naj torej domači zavod podpira, posebno ker se čuje, da doplačilo na delnice dobro napreduje, in tudi ti naši nasprotniki priznavajo, da za ta kratek čas je banka „Slovenija" res dosta zavarovanja sprejela !
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarsko pismo kliče drž. poslance k zborovanju, ki se prične 20. okt. — Ob enem je 8 gospodov imenovanih za dosmrtne ude gosposke zbornice. Ti gospodje so liberalci bolj mirne krvi, zatorej ni trobilo liberalne stranke, „N. fr. Pr.", ž njimi nič prav zadovoljno. —Daje vlade resna volja, „počasi pa dosledno kljubu mnogovrstnim napotkom" — kakor je rekel g. minister Stremayr na volilnem shodu v Lipnici — konfesionelne postave izvesti, kaže to, da je na bogoslovskem oddelku vseučilišča v Inomostu imenovala dva vnanja profesorja, dra. Katschthalerja iz Solnograda in dra. Bickell-a iz Mttnstra na Nemškem. Ker so dozdaj izključljivo čč. oo. Jezuiti bogoslovski učitelji bili, dela to imenovanje libe-| ralcem veliko veselja, ki pa je po naših mislih I prav otročje, kajti sta imenovana profesorja kat. duhovnika in cerkvi udana učenjaka, ki bosta prav tako učila kakor oo. Jezuiti.
Iz dežel, zborov naj posnamemo danas le to, kar je v političnem oziru važno.
Predarlski dež. zb. pripravil je resolucijo j zastran direktnih volitev, ki se glasi: „Postava o dir. volitvah nasprotuje našim najvažnisim, v dež. redu zagotovljenim dež. pravicam in škoduje deželi v polit, in tudi verskem oziru, ker meri po-! stava na to, da zgine sčasoma samostalnost dežele. Dež. zbor toraj obžaluje, da se ta postava zvišuje, in si pridržuje pravico, da ob svojem času ! p r e d cesarskim prestolomvloži prošnjo, da bi svetli cesar sami začetek storili k temu, da se povrne težko pogrešani mir in sloga na podlagi pravice". — Tudi je šolski odbor načrtal načela za kat. narodne šole: 1. Vzreja otrok, v katero spada tudi poduk v šoli, je po naturnem pravu dolžnost in torej nedotakljiva pravica rodbine; 2. Dolžnost kat. rodbine pa je katoliška vzreja otrok; v kat. duhu pa rodbina otrok vzre-
*) Tudi v mariborskih mestnih šolah že od lani križa ni.	Vredu.

jati ne more brez cerkve. Toraj ima cerkev pravico vzrejati otroke ne le po verskem poduka in po deljenju milostnih pomočkov, ampak tudi po nadzorovanju vsakega drugega poduka, da je v soglasju ž njeno vzrejo; 3. Državi pa pripada dolžnost, da rodbini kakor cerkvi brani pravico do vzreje. — Ali ni tako prav?
V	gornje-avstrijskem dež. zb. je liberalna večina s 26 glasovi proti 19 odbila prošnjo 34 kmetskih srenj, ki so prosile za to, da se odpravijo krivice direktnih volitev, ker je kmečko ljudstvo proti mestjanom in obrtnikom gledč števila zastopnikov prikrajšano, dasi veliko več davka plačuje in več vojakov daje. Krivica je tudi v tem, da mestjani, obrtniki in veliki posestniki sami volijo, kmeti pa le po volilnih možeh, ki so dostikrat nezanesljivi ter volijo proti volji svojih voli!cev. Sicer so liberalci preko teh opravičenih prošinj prestopili na dnevni red, toda — preko ljudstva ne bodo vedno mogli prestopati k svojemu dnevnemu redu!
V	d o 1 e nj e- a v s t r i j s k em dež. zb. bralo se je pismo kardinala Rauscherja, v kte-rem piše visoki gospod, da hoče — kadar se okolščine tako spremenijo, da bi zaniogel državi ali deželi v korist delati — kljubu mnogovrstnim poslom stopiti v dež. zbor. — Liberalci so namreč predsednika zborovega vprašali, zakaj da kardinala in šent-politanskega škofa v dež. zboru ni. Te besede kardinalove so jako važne, ker kažejo, da je v sedanjih razmerah včasih vendar potrebno, ne udeležiti se zborovanja. Po tem takem smemo upati, da ne bo nja prev-zvišenost več grajala Cehov, kise istega ravnila drže. —
V	Kranjskem dež. zboru je posebno zanimivo vprašanje g. grofa Barbe in tovarišev do vlade zarad čudnega obnašanja komisarja Ve-steneka pri razdelitvi državne podpore med Dolenjci, po nevihtah silno poškodovanimi. Komisar je namreč nekemu mnžu podporo odrekel zato, ker je ob volitvah za narodnega kandidata glasoval. In ko je drug kmet komisarja zarad tega kiivičnega postopanja grajal, mu je komisar grozil, da ga pusti zapreti, če ne molči. Vpraša se toraj vlada, ali je stvar preiskala in kaj da misli z Vestenekom storiti. Prav radovedni smo na odgovor.
V	dalmatinskem d. zboru so lahoni predložili smešno prošnjo do cesarja, da bi se dež. zbor razpustil! Zakaj neki? Zato, ker so lahoni v manjšini, kar jih jezi ter bi radi v večini bili, čeravno je na Dalmatinskem kakih 500.000 Slovanov, Italijanov pa le blizo 10.000.
Vnanje države. Na Pruskom divja vlada s svojimi postavami neprestano proti škofom, duhovnikom in kat. društvom. — Huda vest menda dela, da je Bismark s svojimi privrženci silno razdražen ter ne trpi najmanjšega upora. Tako je švignil glas, da je po sodnijskem sklepu pri
prejšnjem poslancu nemškem v Rimu, namreč pri
grofu Ar ni m-u, bilo stikovanje po hiši in so grofa zaprli. Govori se o nekih silno važnih pismih, po kterih je vlada stikovala; brž ko ne je Bismark zvohal, da namerjava nja tekmec Ar-nim knižico izdati, ki bi Bismarka svetu v pravi podobi pokazala.
Italijansko. Edina vojna barka francoska „Orenoque", ki je stala več let v Čivitave-kiji sv. Očetu v bran, je morala domu odjadrati, ker je i tal. vlada, podšuntana brez dvoma po Bis-marku, ki išče spletek proti Franciji, to zahtevala, češ, da že ona sama za varnost osebe papeževe skrbi. Ko bi to zamogla! Vlada še za-se skrbeti prav ne more, ker ji delajo preglavice demokrati. — Da se je franc. vlada s poklicanjem barke domu iz nemških zank izvila, so pohvalili papež, dobro vedoč, da potrebuje Francija miril, da se ojači, Nemcem pa pregrehe do vrha naki-pijo, da bodo za nje tepeni.
Za poduk in kratek čas.
Odkod nečednost in hudodelstva?
Hudodelstva vsake vrste množijo se pri nas tako, da se vsak pošten človek vpraša: od kod veudar tolike hudobije? Ne bomo naštevali posa-mesnih uzrokov, ki jih bolj okoliščine nanašajo; omenjamo le tri poglavitne uzroke, in ti so po naših mislih: 1 Pijančevanje, 2. kriva odgoja v mladosti in 3. zanemarjanje božje službe ob nedeljah in ptazoikih.
Prvi uzrok hudodelstvom, posebno pa pretepom in ubojstvn, je vino in sploh pijače vinskega cveta (alkohola.) Kako to? Poslušaj in mirno sam premišljuj! — Jugoslovani, h kterim tudi mi Slovenci spadamo, so bolj vroče krvi, so sangui-niki ali lahkokrvniki, pri kterih krv silno lahko vskipi. Pri takej naturi imajo strasti kaj mehko, ugodno zalego. Malovredua besedica in že krv po vseh žilah zažari, pritiska k srcu in do možgan, da človeka le grabi. — Pri takej naturi je pijančevanje kakor tudi preobilno in prepogosto pitje vina, posebno v mladih letih, prav strup. Zavžiti vinski cvet dela krv še bori j vročo, iz druge strani pa voljo in natnro slabi, daje človek svojim strastim toliko manj kos. Prevroča krv požira in izžema telesne moči, ki so z duševnimi v vedni dotiki, da postane vinski brat kakor trstika, ki jo vsak vetrič zmaja. —
Poglej Italijana! Tudi on je lahkokrven ter hitro vskipi. Ko bi prosto ital. ljudstvo tako po-pijalo, kakor popiva žalibog slovensko, bili bi Italijani živi rabeljni. Tako so pa v obče veliko bolj zmerni in trezni kakor naši ljudje. — Poglejte Gorenjce, hribovce, Tirolce, ki poprek le malo tacih reči zauživajo. ki imajo vinskega cveta v sebi, kako so krotkega, mirnega in previdnega obnašanja!
Ne pomaga nič zakrivati resnico: Lahkokrvni Slovenec, ki je po opazovanju bistrili narodopiscev pohoten, si po vinopitju krv podžiga, prevroča krv ga dela strastnega, iz strasti pa izvirajo vse grde pošasti, kijih mora pošten rodoljub iz srca obžalovati, ker razdevajo narod in pospešujejo nja pogin.
V tem bipu, ko bode ljudstvo bolj trezno postalo, več vode in sadja kakor pa vina in cfru-gih omotičnih pijač zavživati začelo, bo tudi bolj mirno, krotko, previdno in — bolj premožno postalo. —
2. Drugi uzrok nečednosti in hudodelstvom je kriva odgoja ali izreja v mladosti. — Slovenec je mebek, torej k mehkužnosti nagnjen, prav zato, ker je lahkokrven. Iz tega izvira p r e-velika, slepa ljubezen roditeljev do svojih o^trok. Ta slepa ljubezen je kriva, da se o-trokom v mladosti preveč prizanaša in vse privoljuje, kar koli razvajeni otrok poželi. Kako mehka je marsiktera mati, ker ničesar otroku odreči ne more! In kako nespameten je marsikteri oča, ko misli, da je nja fant najboljši v vsej vesi, toraj ne sme fantu nihčer nič reči, tudi pameten učitelj in kateket ne, sicer je ogenj v strehi, zamera, kreg in prepir v šoli in po vesi.
O nekem imenitnem Angličanu se pripoveduje, da je imel sina v nekem zavodu, kder so se sinovi žlahtnih in bogatih rodovin vzrejevali. Sin se v nekej stvari zoper hišni red pregreši in ravnatelj mu za kazen odsodi tepenje s šibo (šiling). Fant piše očetu, naj mu odvrne sramotno kazen. Oča pride in prosi ravnatelja, naj vendar sinu prizanese. Ravnatelj pa odvrne, da tega ne more storiti in da mora fant kazen dostati ali pa iz zavoda iti. Kaj stori pametni oča? Pokliče sina pred se ter mu na srce govori, da naj le kazen pretrpi češ, da bi še veča sramota za-nj bila, ko bi ga iz zavoda zapodili. Sin imenitnega plemenitaša je bil tepen, je pa tudi od tega ča*a tako vrlo se nosil, da je bil večkrat minister, eden najimetniših možev na Angleškem, ki je kot minister tudi delal za enakopravnost katoličanov. Nia ime je Kari Joau Fox, ki je večkrat rekel, da je od onea-a Časa človek postal, ko je tepen bil. Umrl je 1. 1806.
Vprašamo: koliko slov. očetov je, ki bi v enakem primerljeju ravno tako hladnokrvno in modro ravnali, kakor oni Anglež? Žalostna skušnja uči, da se pri nas pogosto drugače godi, ter začnejo nespametni očetje brž na tožbo mifliti, če se jim razbrzdani otroci po zasluženju kaznujejo. In zakaj se tako godi? Iz slepe ljubezni do razva-jeuca, iz častilakomnosti, ktere smo Slovenci vse preveč navzeti.
Vrh tega je pri nas če dalje več prav nesrečnih zakonov, ker se možaki po splošni pogubni razvadi vedno bolj pijaučevanju udajajo. Uboga žena ima vse polno drugih skrbi, da vsaj še en vogel hiše drži, ter ne more s podučevaujem in vz-rejo otrok mnogo se pečati, očeta pa cele dni doma ni ter ne vidi in ne čuje, kako in kaj da
otroci delajo. Ko pride ves nažehtan domu, se začne po navadi z ubogo, obupno ženo prepirati *), razsaja in razbija po hiši, da vse križem leti. Otroci to vidijo in čujejo, se jočejo in — vse spoštovanje do pijanca očeta zgubč. Kedar je pa pijanec trezen, je ves klavern, čmeren in togoten ter ga vsaka stvarca speče in ne more ničesar potrpeti; ali je pa slabotna mevža, ki pusti vse, da gre kakor si bodi, in le misli na to, da bi si skoro s poličkom zopet muhe pregnal.
V taki šoli je mnogo otrok ves oni zlati čas, ko bi se mogli v besedi in po čednih, krščanskih vzgledih k dobremu nagibati! Kaj je nasledek? Prevelika mehkota jih je napravila razvajene, jim vcepila v srce raznih strasti; vnemar-nost alj trdosrčnost očetova jih je pa zdivjala. Kaj čuda, ako divjaki v poznejih letih tudi divjajo in posnemajo zdivjanega očeta! Ako se otrok od mladih nog zmernosti, pokor šine, reda in delavnosti ne navadi, ako ničesar ne ve o krščanskem zatajevanju, bode v poznejih letih suženj svojih divjih strasti, sramota za starine, živa šiba za srenjo. Koliko je tacih izvržkov po slovenskih srenjah!	(Konec sledi.)
Razne stvari.
(€Pxna»itiO.) Okrajna posojilnic* j v Ljutomeru bode imela 11. t. m., to je prihod-| njo nedeljo popolduč ob 3. uri v šolskem poslopji v Ljutomeru zbor ali shod, h kteremu se udje vljudno vabijo. — V pretres pride odborov nasvet o neki spremembi društvenih pravil in o potr-jcnju iz društvene blagajnice za pogorelce izdanega denarja.
Odbor okrajne posojilnice v Ljutomeru 4. okt. ¿874.
Kukovec, predsednik.
(Javna hvala družbi sv. Mohora) 6. okt. v Maiibom pod predsedništvom mil knezoškofa zbrani deležniki duhovniškega shoda so po nasvetu dr. Gregorec-a enoglasno izrekli svoje priznanje in zahvalo vrlemu odboru družbe sv. Mohora v Celovcu za nja dozdanje toliko marljivo in srečno 1 delovanje. Sklep se odboru naznaui pismeno.
(V mariborsko semenišče) sprejetih je letos 9 bogoslovcev; 2 sta iz varaždinske gimnazije, ostali iz mariborske, iz celjske pa needen! Živ dokaz, kakošen duh da je za prejšnjega ravnatelja šinil med dijake. Bog daj modrega, značaj nega novega direktorja!
(Odpoved) Deležnik štajerskega dež. odbora, g. Pairhuber, se je tej službi odpovedal.
(Mlad samoubijavec) V Mariboru se je po strupu te dni pokončal mlad fant samo zato, ker ga je fotograf, pri kterem se je učil, zarad nekega pregreška ostro zgrabil. — Nasledek premehke in napačne vzreje, da razvajenec nič hudega prestati ne more.
*) Dostikrat pa žena sama začne. Stavec.
(Nesreča iz ncspameti.) Dnč 4. okt. je želar Brunčič v Babincib pasel dvaletna vola, si je zakuril in zaspal pri ognju. Vola mu odideta v mlado deteljo, pa se prenajesta in sta bila v pol uri mrtva, eden mu je opal na cesti, ko je domu gnal, eden pa se le doma. — Ko je še živega proti domu tiral in s pestjo udrihal po njem, se pripelje proti njemu neki fant J. K. s 31etno žre-bico, ki se ustraši in z vso silo v kraj skoči ter potere oje (rud), fant pa komaj sebe reši in žre-bico pomiri.
(Umetni Štepih alj vodomet), ki ga je svet na dunajski razstavi v „rotundi" občudoval, so kupili bogati Gradčani ter je začel metati drago napeljano vodo na plani drevoreda duč 4. okt., na godovno svetlega cesarja.
(Gornji železni most v Gradcu) je postal s 1. oktb. lastina graškega mesta ter ni treba pešcem več mostovine plačevati.
(Umrl je t; Celju) 6. t. m. v 74. letu svojega življenja zlatomešnik v pokoju, č. g. Jož. Mauder, župnik iz Litomeriške škofije. Bil je rajni rojen Nemec, pa se je pozneje češkega prav dobro naučil in je prisrčno ljubil tudi Slovence. Naj blagi mož mirno med Slovenci počiva!
(Na zagrebškem vseučilišču) so novi profesorji za prvega rektorja izvolili g. dra. Meziča profesorja na modroslovnem oddelku, za namestnika pa g. dr. Vojnoviča, profesorja prava.
(Spremembe v Lav. Škojiji.) Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Ver k Hen. v Koprivnico, Ru-b i n Juri k sv. Hemi, K o č e v a r Jož. k sv. Frančišku v Stražah.
(Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg.: Dr. Ulaga, — Voh Jernej^ — Novak Ivan po 11 gl.; — Sevnik 22 gl,; Šumer 52 gl.
l.oterijne širvllket
V Gradcu 3. oktobra 1874: 3 28 43 81 13 Prihodnje srečkanje: 17. oktobra.
Priporoča me
seme ruskega lanu,
ki se silno dobro obnese, dvakrat v letu 3 do 3'/2 čevlja visoko vzraste.
INa prodaj se dobiva po nizki ceni bokal po 25 kr. pri
2-2	Francu Frislan-u
v Parižlih, pošta Braslovče (Frasslau).
Kmetovalcem na 2—3	% bi a ii Je«
Kajetan Pachner, trgovec v Mariboru, kupuje dobro posušene tepke po najboljši ceni. Pouudbe naj bodo franco.
Grozdni sladkor
(8Trnubiit?ukir)
in vinski cvet (2iifof)oi)
za vino delati priporoča po primemo nizki ceni
M. Berdajs
2—4	v Mariboru.
3—3
Feliks Sclimidl
in narejavec
v Mariboru,
koroško predmestje (Karntnervorstadt) št. 13.
priporoča svojo bogato zalogo novih cimentlranih polovnjakov z železnimi in lesenimi obroči. Prodava se tukaj tudi izvrsten cvet vinskega in sadov-nega kisa po jako nizlsi ceni.
Razpis učiteljskih služeb.
V šolskem okraju Ljutomerskem so sledeče podučiteljske službe definitivno za podeliti:
1.	na 4razredni ljudski šoli v Ljutomeru 3 podučiteljske službe po 560 gld. plače. Ena izmed teh zamore se tudi podučiteljici podeliti ;
2.	na dvorazredni ljudski šoli pri sv. Križu in pri Malinedelji, povsod ena podučiteljska služba po 440 gld. plače in s prostim stanovanjem. Prosilci popolnoma zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisanju naj položijo prošnje podprte spričalom učilne zmožnosti do 20. oktobra t. 1. pri dotičnem, krajnem, šolskem svfetih Shodne se hočejo tudi provizorni poduči-telji proti renumeraciji od 420, odnosno 330 gld. v službo vzeti. —
Okrajni šolski sv6t v Ljutomeru dnč 25. sept.
Predsednik:
2-2	Preiiierstetii.
1874
1—2
Dražba v Konjicah,
pri kateri se bode prodajala: hišna oprava, žito vsake vrste, dobra konjiška črnina, 4 konji, več goved in svinj, krma, slama, vozovi itd. iz zapuščine rajnega vč. g. Jož. Rozmana, konjiškega nadžupnika.
Začne se v ponedeljek po Sr. Lukezu, dne /.9. f. m.