V l. ni. e* je tovoril« ■kupUta*. Z«č**-tak je bil mi ran. Prtžto bu )•• do burnih prizorov. ker zahtev« opuzirljn. <1* *•» nupruvlj* o korupciji. Polog lt|» bodo v lotili PoAlčovl radikali iitferpelerljo proti Sinčku in notranjemu mlnleiru Miikaiinovk1-«! «krr ata a«rillra!a v kralj--vem tntenu p roli Pnšlču. Pažičevci mislijo a lam zadeti direktno v cilj Satu potak borba. n)«Uo trajanja tu ujon itM pa znviet iMtputnuma <*U no-traniih. prosimo pa Okadnaiodiuh f««oj*-v trenutka, v katerem aa bo razvnelo. V <*lk>č rinem boju proti p rolata rta tu ta, dobila aapMtka MAtoriteja kajstlaejla Podporo a m ram Miržuazljr /.odinjanih drtav. modlom ko aa bo opiral omrl**k: I>n >li*Lari im prodvoeiu na podporo eveep ■kapa deUv-kegn nerad« in Mttnuuli Ijndakth mm* brMaaakih kotom*, Značaj hritanakapa inpanja bo zadel bfradvoin no loj elita karta iaali»»rmlno meril. To bo aaa Izmed w^včiwga revulucio aamrpa u«lav» KomumaU<"n« »Iranki. m mora raavHi v »tranko prolrlarakv, diktature tu z*vzrU oiilaat. Ni nobaneiru drumva •: ronskega Izhodu. kdor vunj veruje iu pa propovadujr. namort* anpl »-Akj delavce la preverili. To jr kvlntrar .i ra lUkic lina!im L. Trocki. Evropa in Sovjeti. Zadnji čas »o K v ropa vedno bol) oalr.i l.nrtk »ov jetaki Uniji. Sama ar »nartu. »Iu p- lutnjo navraana. a ujo otguniftno zdru trna. Nemogoč« ja naprav lil kbajaki aid ob cvrepoklh mr ja h aovjatidto Harije. Sov jelakn l'ni ja mm« pa. ki »I ja v lotit >'aau fte pridobila ovoj vpliv v Aaijt •! tu. dl pri aadeva. do bi ni pridobila v K v ropi meaio. ki ji pre. Kirupa ar je talrio »aioantirtio zam mati »o »o v Jr tako Unijo Vai čanuproi ao polni člankov o njaj. Na licu ntrala ae h-a'rjo prepričali, če ja »tonjr v Mivjeukt Muriji re» akino. Na povaidio noj ohiftčr •m Jel »ko I nljo. ae |e prvi odločil bol pori »oj. > nog Ivški bati. I.lojfd ticorge. on glotki polit.rai krmar. Njepa puaebno z* nima. v koliko je eovjelaka Unija napre dovala v avo|l trgov ml bi Moduatriji. tl gledal ai Im prortam petrolajake vrelca v I lak n, i.roeonljjti m v Knbi. kjer eo preje pnapiriouli Angleži. pn jim je Sovjetsko Unija ta p*rtje»to k<>ntim-inUa. Name« eovjetoke Unije jr. poelat! v Nemčija |»v •etn to komod jo. ki bo kupila Ul ladij aa prevajanj* lepo petroleja. Url tam na knpu eo evvjati neriopili kot najboljši kupci v K v ropi. plačajo takoj. Tudi no vriroemu v Ijpekrm ao iu poka coli /.atol je iv« ta čaa. da gre »n* krtki trgovec — jmplrdal v aovjatak«! Unijo rsera, trgu im! Za aovjetoku Unijo er zanima m veda ludi Amerika. Znani »•-verno-ameriški eraator Morah, ki nastopa ta *pu raz mn » «»v jrtskn rin i Jo ae bo ««U mr pr mudil > aovjciHkt Uniji. L njim ao ar vrftotfrl iti tul* drogi ssneMrjtnjegft mišljenja. V eovjefakl l"nf)i *.i pil previjajo na jironerm sprejem, ker pripisujejo temu oblaku veliko vatnoat. Pa trm ohndiu namreč »e pričakuje, da e« uredijo med sovjetsko Unijo in Severno Ameriko drtavnupravni odmrtaji in me sklenejo razna poJillčjie bi guepudorek* pogodbe. So v je tak« Unijo smatrajo posebna »eortki tehniki vaeh vret. kot avojo ob ljubljeno deželo. Za guapodareki dvig te obširne, po rariamu taurane, po boljše vizmu idaiov Ijene sovjetske Unije, je po trrbno veliko tehničnih strokov jakov Samo b Dunaja namerava sovjetska Unija poklicati K« inženirjev aa kovinsko industrijo. potrnCm pbkolkp Jugoslavija. Hoj med Punčem in Ljuia Juvanovi črni se ostro nadaljuje. Ljudje. Iji stojijo za Jovanoviča v im UiUom in med katerimi j.- tudi ■ustavni čtniielj* kol ga Mati prav »div> imenujejo, bi radi napravili kraj Peričevemu pesavanju. Kadlkataka •Iranka, v kalari je la obaoluUil gospo dar noča. da hi pr lil n do plemenske epra ve v kraljevini ji. H H., kar pa škodi -mislijo »ustavni člnltoljt. in poIKtčerjt Jovanovičeva tendenca — utrjevanju držav*. Sami fte nlao kos l*akič.< vi siH; na pomoč jim ja moral prtu ttmilč • ■«. »jim »j« ponve« i mo m) rtadi čavrl tvorijo bifanh-rijo grupe I.Johe Jovanovičeva Ni.ped se ja pričel « obe lodatijanjent koroprijskih poalov Uaftiče v ega sumi S korupcijo ea pa ntoo bavili samo na Paktčavft strani, ampak tudi drugi, ki se pn*»i do dritavnih jaail Kdor je lem biti-je stal je bolje dri e pobiral. «a to eo ga drugi zavidali, kar nlao mogM to-llko V interv«n vseh je Mio. da se stvar •pravi v molk fte zalo. kar je ljudstvo do-zn-tki ta stvari, ki so se prej dal sla na Miri oči in je lul odmev o korupciji v im rodu velik. Med tem časom je dal Pakič izključiti l.juhn Jovanoviča i* radlkstske stranke lladtčavri so zopet vstopili v vlado -imtam ko je rial Radič radikalom nekr garancije Njsgn samega ntoo sprejeli med ministre Hadlč se je protlvH. da M Mia (sdala NHdč in kuperina tudi v novam mtiuatrskem kabinet•» ker »ta ga bila postila prej na reJlhi. Itidi v lem po gladu ae ja moral pokorili radikalom V razčišcenje razredne zavesti IliMt guli to rt Bil |» mdeve Ijndaiva. I *ml!‘ (Nadaljevanja). Profesur v lueftčanskem dn« vuiku as-znaiijo sinijitoiu.Ulčnogoeueln-uiosl, da lačen predava lačnim dijakom Bariuaziji »e m treba ustrašiti takim-ga namigava nje. kajti idejno oatauc profesorski gnjev iačrj-an le z objavo bridke resnice. Skrb no sr bo profesor izoliral i naprej od razreda. kamor spada, ter se kvečjemu, če nima aagujjknaiia rusaaaa, pnagpel s stradajočimi tovariši do polilevne raao lucije na |koarednrj;a delndajalra, tolsko oblast Odtod zvedu prizadet i, da odgovoren delodajale«- neodgovornega delodajalca v sanacijo glad ne neprilike ni zadostno datiral, kajti vlada je razpolagala z nagrabljeno nad v red n ost jo drugače — ne ve se kako - ni pa obvezno, da koristnejše Povsem drugo kategorijo duševnih delavcev tvori inteligenca, kakor tdravniki, odvetniki, notarji, duhovni, najraalščnej-ii učitelji, umetniki, novinarji, pisatolji Imenujemo jih .svobodna pokliats. Tto ti se nahajajo v posebnem razmerja dn drulbe do proletariaU 9*-mtčrtja kateri izmed njih. če materialno posebno slabo uspeva, pnpoanava svojo proletarsko razredno pripadnost, toda redko s odkrile poglobljeno ta veto jo. Ha tem mestu hi Is mogli, spričo nizkotnega preračnaavaaja v pogledu razredno pripadnosti, ggsarili o »lumpsapi srilarigias. Inteligenco zeloti mo. kadar hočemo da v javnem izralaajn bi izvrševanju svojih jxnlov ne kaša stvarnega preprilaaja in ne nravne rs«risa. Temu taOman očitku jiridemo do dna. Ib |H tazMRtoo iz strukture goapodankih odnolajov. Ne-pobitno de jot v« ja. da iataUganoa svoje dnftevno delo prodaja in da je prisiljena jiolrebam tega se še bolj prilagoditi nego ročni delavec Ona ne isvršuje svojih poslov v duševni svobodi is prirojoaa duševne potrebe, kakor jo to storili v prejšnjih čaaih »i oralnega gospodarstva ustanovitelji ver. modrsslovii. sdravija-nja in zagooorništva vošči ljndjs Današnji inteligent se duševnemu dahi prinši ■n ga taka mehaaitora. ¥ civilizirani drnlbi s kapiialisfttMm načinom proizvajanja pač o sadoššonja prirojeni duševni potrebi na moro biti govoril. Ijav ugotavljamo prirojen poklic, m isti udejstvuj* vsikdar s prikritim ali očit« namenom »profila. Da si tega oosgnra. je potrebna inteligantu gotova količina spretnosti, fonasša ■ is tradisionelnsfs mas ja. kot dedna rasrodu prikladna izbira it znanja fiajrodkajših predmkuv. ki so gojili psnšmet idealno iz duševne potrebe. Na videz torej ta vrsta intelektualcev producira is sebe, aaar. individualno. Njih delo ni atrogo v smernici produkcijskega procesa drnšbe, ne rodi nad vrednosti Kljub temu eo inteligenti delavci v oba- o ječi ratredni drtiftM, v kateri lavr-šujejo razredno funkcijo, ki ne more biti neodvisna V t*m oziru se še mtehgenti sami ne varajo rač Oni so prisiljeni v sistemu kapitalistične drulbe prodajati produkt« svojega duševne« a dela tor prejmejo za to deleft kakorkoli astvarjaoa nadvrednoeti, prav kakor kapitalističen pudjeuuk. N *> .»In nišah puklicav indivW dualno delo je torej družabna funkcija, docela odvisna od veličino ustvarjena nadvrednoeti, ki edino merodajno vpliva na nivo vladajočega razreda te drulbe Dokler meščanski razred razpolaga s blagri nadvrednooti, goji najdragooenejše neproduktivne športe, pred veem v to, da •i oeigura sebi odgovarjajoči druftabni r«d , z eventualnim preostankom goji tudi znanost in umetnost, kolikor mu morejo te življenja olajšati, olajšati in obstoječi red poveličevati /Kori to vze dotlej. dokler si je burfuasija v i vesti svoje dominirajoče sile Inteligenca ima dosti |Misla. služiti tej koajunhturi,- mtelak tualce se pa v to lahko prisili, kolikor bi si dovolili biti samoniklo drugačnega nalivanja Beseda in pero, šolska in cerkvena prižnica, gledališki oder. sodna in koncertna dvorana, vojaške parade v resnici in v kiaopredstavah, tekmujejo v proslavi meščanskega drušabnega rada Vsi v proslavah sodelujoči so pripadniki in kolikor je videti zavestni člani ssali, vtelešeni v meščanskem razredu IhSŠCV-m delavci sicer vedo, da to ni obnova Ib-riklejeve lobe, sedi niti se pa vendar m more jo v orani tega pojava Cim bolj prične v razredni državi pro-moč prehajati ■ meščanskega raareda M dosedanjega njegovega glavnega saššit M. £kU*t,fctir" ************** Brošsbt Tvžašlm »akraštns vtooš sšn- k. mala Kto, tt IŠJ tn^upa*tova|a< im bn» ku »lašni stavka v Aa^ijl. ton-dsntšsana vaa« la trdltva, hi marata mn» tltt duhava, kar gasarola nsvnsnaat aa •4ra|a da m zaplani kamanftsMšnl lednih «Pato Mn. MS a Ana 1» maja IMA M iHi i Ma odtoka |e paaustsns kr. Kraotnsi v Trata. Tsuh k mala im ■a gsitoktit (pudtus ttočiHHv). Milki. K Trocki to- napšrol pretek lega le ta knjiga -kam drv* AagMto-. »*» sniammi apričo sedanjih dogodkov Medeči oiitomek to zadnjega odatzv ku ^totoMktotae. Mto DuemVft |a v enem izmed tmton-akto pregledov v »Dattjr HeraMu. (t n-pstoa Me> ahst-ajmi izrakal toekoliko kinkrn l> benad: »1‘otodaj sirasik v na-ftlh dneh aa insvtjn v praven vatom več fte |n amer M* hrt*. lUmaarvaUvna atranka ha vadila boj na šlvtjanto » man M čim halj ji ba prolMo zavzatje o Maall a strani dela voke stranke, i.su kul) hto mntot prt tisk njanrgu ieukcb»uaras-gn Mstosi« a Ta ja *°*®° P"'«^ OMto vodja ho ae»sramot, da delavski ran I«« navzame obtaat. tom v.-V ji bo v kan ZtototoM ni stranki upiiv ljudi k«n ( uram (f4 aaatoni postavil Maclkmald Uuroean aa totosr t»udočtn voditelj«« • Topot ja Mnstossisli >arui-*ktivo orenrt navlde »ea pravilno, v rcsnšt* pa ne raruiM vo. Atoatj Haariakr stranke u« pmsmna ne tsdd aeojth tsetosslt baeed. Ako je otncml. Ma ts» atrtspsnl t»j |os»ecrvelKrev e .'a mm vadnn brmaja divjal. Je bilo io /.tuj patrohno. to dn dokaše neprimerno*! jnsr 'torma btU razpprjena la proti nso-latran karaklm p naš amer le mlm <»U~rom. om*> krito s ošmaa narav n- .»t proti voski im*/ anazš SSŠŠPis današnje suciašne krize • parnoi jo pastamem «rnd. ondod •konror vallnan atranka m bo bortto *lo emrti». Pravdna' Toda to pomesija. da bo zn nmgln IMsmss stranka pnunstotati to.u-ssrvaUvne ir tokrat, ku bo njena od-tošaori a« bo« vačjn kot pet kuoaervaUv ni e« ran ki. da gra Iu m tekmo dveh strank, nego aa usuda dvah raaradov. In ako on dva raareda burila dni« protft, drugam« d« snuu. na bo mkuii pa» In do-klor oiuzojnjn o« bu nlkolt dru AU lu os gre za spiošoo dkiandje Mncltonaito vo, tudi t» za njegov« po-•nmrsne. »lučajne. poeračaste tendence, n« aa to, kako «>u uiomalfuje svoja dalo vanj« ui tudi De 'za to k>) hoče. ampak za to. kam vtidi njegova akti Jo. Ako pro nunam vpraAanj«- • tega vidika, vidi-nu. da pripravlja MacDomsktova stranka s svojim uri vanjuru atlno zagozdo la nenavadno trd poteh proletarski rvvolu rUl v -bUfUl- MacItooašdova stranka ušPjttJ* mmororom burtoariji to podtoa-Ija skrajna Bahtcvc poti^dljlvoMl pro-ictnrluta. Ib v ngAro«'*. kd as be pri>'r tar atu utrgal ‘p^rpšjenje in a« bo dvi-ghtk-ba andal an irartuaatja. Uje a«vrat a libnrtpnfišB Mt fr sraroeri« pnMriks Mar D vrve Id »ve stranka to U utrditi (ra «la fjv bddo -toMjri rsčnrmmm zartrilevall ravotortoemmi razvoj Angiijr. tara ba »nris bo izluutuUla revolucija ' '(ngto-ka burlmizlja )e bMa vlg»ims la pogoja« njena .K«»čnjaMto ehmrienca aravvMvane etram«'. kaivmiritrue filoao-Nje. kolonialne praks« m nactdnaln« ih toknnett. Adgttjn Je buij to bolj pnUojena nsdt nat varil roanlucionamo eštuarije Anrleska !. .rft.iazlja. priMJJena '»dajali ne Ameriki, iiratosti ra. tovlratl. čakali, m nav kzja s čustvom najvačj« l s snesti ki se bn pokazala v maščaneki vojni na najarraftaupi način Tako ea Ja araetilo InarsUi" meščanatv« premagane » vojni • P rosi jo »1*711 nad bnsnunarvli Taka •a- je ssvriU adrirokl korpe poraftriie bo braseill iraška vojaka nad nesnšhvmt ds toeci. Vos ona b ta dna krvošočanot. ki Jo js f*. I saals v ladapM a Aagtijn napran-to dl J ram. Kgdpčarami m Ircem, ki ra pa jdrijn «h kot rasna »dašmosi. le* pafcnm čnf to «• ebrnPa proti proletariatu. Ra drngt ■*ret« ba rssshu tja vzbudi la v angl stotin dešavskem razredu naj račjo agorčanoat Ig «ajeiln«iftc »»rasti šaslij sprotno bčsilsm to 'Obtoene s pomočjo drvMaho« dresstre. hi Mi r* vriHla rarkev la Mto. to epe < Jan« v umri ne kanala s psaaačjo boksa, nagoneis. konjskih dirk M4. nika, na vojaštvo, postane ta nenadno botonis prvi in nenasitni komameat družabne nad vrednosti. N zd vrednosti ne preostaje več v svrbe vzgoje, znanosti m umetnosti, kjer so zajemali duševni delavci zvoi poklic in kruh. Postali go ma ienašnn Šlani prolsšarigšg. kav Jkjr spominih ua boljše čaw m v pomanjkanju razredne zavesti za nje najbridkejŠa u-•oda. Vojaštvo je v tem postalo'najodličnejši čuvar razredne družbe, seve zopet v razredni fasoni tako, da ae eni v zlatu in masti svetijo, drugi pa nosijo edino 'nrajcu In edin*- čevlje do razjiatla Lok razredne družbe je do skrajnosti **Razred«o funkcijo znanosti in duševnih delavcev spoznavamo v mogočnem razvoja prirodoslovnih zavodov v industrijskih državah. Razvoj ss as vrši v interesu znanosti, marveč po nalogu kapitalističnih veleohratov v aajftasašjšr zvari s produkcijo, ki mora na vsak sarin ustvarjati to nadvroddo«^ Država sp ne utegne več bavili « vedo. Itoftevn* znanosti zgodovina, pedagogi ha. ekonomija. Movtoja. Alošoglja Ud. kšPVsrii samevajo. Ločene so od produktivnega |> mrena to najde ju skromno satui-b to salo, ker so pripravljene oprarič*-datt vsakokratno reakcijo. Smela inlitgv. tyjrer* marsikdo, ki n« murv razglablja jpča etadRI dejstvom eodobooalL D tab rod zajemajo izkoriščevalci zgudo« insko M mora lično uprav Ič bo svojatnu prtkrl-tstmi rokorojarivu to v tek vedah pr« -Jama država sankcijo s* ojsmn pnom Ki« DuVva- deta vri, to ra uk varajo s temi vodami, projmeja v zahva.n najč< ščp prnfaanro na vtsokto šolak. če ao usta voverni. oriajajo pa koš taki br»« irjeioe proletartzJram Meščanska druftba jih kot uritkarje sebi nam:ajen« nadvrtdno-stl broz bojazni pahne v proletailja*. ker j« a ve rje na. da uatanejo -udi v tem dv ftabnem položaju njeni z^nroralk! Mal.v kateri izmed njih ra povzpne do pcoletar skega svgovnaga naziranja z | vgk-omenja v svoj pred mri Naj jn i»bd »il-nn a>-tokranuril v stvarnem j n pričanju T Lodo Hartmann je rvdka izjema; pov darjal j«, da ni postal eortatos ker J« stradal, marveč valad toga. ker Je histo-rth. Msngor jo v stvarnem prepričanju priznal. Star ujMikojen funkcijo«ar tolmači ta pojav takole: »Nobene čada. kar m j« dogodilo na Ogrskem Dandanes je vaz svet moralno pokvarjea Ka 10 let «e ha niti sraga pst e« ega človeka, kar lakomnost po denarja senči Rov veri Tal kažejo ulivati m pridobivali hran truda P .nacejanje ec bodo množila tako. da bo v prometu več ponarejenega denara kri pravega JU diskreditiranja denara torki tudi knmuaiaem Treba aaMti denar ali pa bodo uničene države ■ Mrd ja marsikaj pogodil ra bar tabo obsoja denar po »Jen. pahvnrjron člo-vsštvo — n.-nda HtoP »“ Urim krog • jz moral marstoaj sam da- IivjU Da. da. denar ah brije sni. to ga pese- Maroko. Težkih pogojev, ata vi Jani k od Kraaco- aov I« žpanjotoev Hlfatui nikakor nlao mogli afamjall. Hovraftnorii so ae obnovile T. t. m. Ab l el Krim J« pozval voe moške jwd orožja. Boj aa nsodvieuoal Bila bo nadaljeval do ekrajnoati. dajejo, ti m krivi vsega — ntošnrijrinapž m muratoapi atol. Ripšuhsro > hujša zver od [ rojpotupaik bronismarov (or-jaške ftivalt), njegovo nanasrtao trato prebav, vse Pogisjmo aage ia bom. lačna in žejna, bol n«, navadne, pijane L t d., vzi m oropaj« Veri. - t« m vari neba. Veri pgeaamo mi, ki atome okaisni pa pod tivolskih nagonih, ki ra mamo .uživati in pridobivati brez trnda-, ki pasna azo le predpisane dolžnosti, mi, katar« je zgodovina pripravil« k zavaril, da •m« še davno spona ali vzrok« naše tatom ib duhovne bed« in dognali rosd-rtvs za boj proti tem« tl« Hvobodao gospodarstvo je poteptalo vsot, kjer pa ni vrati, ai razumevanj: ni pravičnosti. usmiljenja ». t d. Propadanja človeške nravnosti je torej vzrok kap»-tajissm. Dolžnost vsakega pošteno in pravilno nudečega človeka je da m bon za boljšo uredbo Kjer pa m vrati in čutu pravičnosti kdo naj veruj*, da ladajn prošnje m kUn po reformah'! Kdor sadi na mehkem atol«, pokrom naslad ia uživanja, os menja z topa, doktor ga ne stresaš. Tako razumemo mi ia loma dosledno čutimo tudi dolžnosti, ki dri^mi političnim opredeljen jem zrts smešne. neumne, nepraktične Na, ne zde m jun, marveč jih nočejo priznati, kar se ka pitalrottono navdahnjeni m vzgojeni dt-cer pa imajo tudi ti naši nasprotnim ».oj delež od radaajsga gospadarzhaga roda Satu valja naš boj tudi takim, ki stojt —kak« v sredini nrod velikimi ia amini Naš* bojno oražjs j* orančano » j ra viša sat ja. Razmere arod kapitalist um m delavram so vodno ostrejše. Zdi se. da je velekapital trdno odločen ia di is torbao pripravlja aa ta boj Doaedaj je nastopal •trojen samo v posameznih državah Ta-da to m« na zadostuj« On koča zavojevati ran svat lato je sedaj aa tam, da osnuje drapno organ man jo Ta osgani-aarija naj bo pod radrivm amsnšhaga k oprtala m njen sadež bn v Naropastn N« nanpmšha vrata m žs potrkali sa-•topniki državnih bank to Anglija, Nem žija. Brigi js. Ninsnsmsba, Prijriro in Ceškoolovaiba Tudi Italija in Francija •ta k* na peta Te pomeni, da ha imri svat urgahlanctjo. hi bo uaičnejša kakor katerakoli država Da bo imela glava« Kajti Amonkaaec je žilav ia ra opusti zlepa »v«»jega načrta. Nojlapšo priliko m t« ji nudijo njuni -vojni lavezmk » Vojno sa zsogii voditi Is z pomočjo Amerike. Ta jtoz je pa tudi radevrijr nudila vue rasultate produkcija svoja dežele Amin-ka je dajala, m us mi ki so jsmah Toda Amerika js tudi zapisovala Vojm dolgovi ' Naivni aeut ja upal. da ba potegnila Amerika debelo črta čee igr mani vsote Toda Amerika ja ostala hladna Prrih so vai pa vrsti Najprej Anglija, nat«. Franc«ja. Bslgija. Italija. Češke riovaška. srdaj j« na vrsti Jug zetovi ja V«, prav vzi. boda prišli aa vrata. Sa Nemčijo js pripravila Daroraov načrt Ta ga je as roda morala tadi sprejeti. Amerika je velikodušna Prvo leto m in z majhnim odplačilom Toda ta vneta raoteja a roškim totem to v 60 Ut ih bed« tako valih«, d« >to bu zmogla matahatara država. Za veem Um načrtom staji ameriški v« to k oprtal, stekajoč as v obl eri i na-katarmkov Trm m b« pridružil Is evropski v stoka prt •! to tab« bn Mria ta organizacija zvaliti ran br»m«n» na rumena tobbejših 8v*t šs ni imri organi zaetje. ki U tak« resna groatla Ihv.ški svobodi kakor pradsftegešn orgnniaaetja svetovnega velekapitala. Da ja vriakapt-tal neuamdjaa In n« pesna nckrotigz ab- jetnikov. pruroam « pr i si igthiigii. kateri kočsjo dekanati, dn ja naešato knaa v obratih radi tagn, bar sa Arin«, sks plače previsoko, delovni čas prekratek. nerodi topšsga m roveda tudi davbi pravim ki Kakšen cilj raza ro tok oprtal. katajo razmere na Krta^bzta, v Indiji ia sploh v vzhodni Aziji, kjer tosublja mudi ra i kapitalist tamkajšnje razni« rr in meužnjuje v rrajs rotečo* m nikoli nemt-Ijiro zvrha uboge deso to zlshstni tonska tar jim nalaga de Ihuzs dnsvno to nočno dole. meškim pa cele 1 turne. Tee trud m »oj pa na audi tam ubagtot tab* njem niti talihe da te m peulirob dm •tajno vanj po romjih otašnjta Kakšen ft Mij rotokaprtala, naj riušt bet dabaa zpo-meaien asmšhih ta izdajata« v. v kaftam udija, da j. rorok krta* nemškega gmpn-daratv« v zahtevi dala vriva pn veda« Ute m v m hlevi pa eaadtočevaaju u i bratih smatraj« deta vrt vo m subjekt, sapah aa Nasproti tej gr zrni ritei irjiamdž rtoji raedrojena mam štoidb, rttskanšh to rikertššaaib. tovež ta mdaj ta tata. tedaj aa onim gzrism Sinji azsprrii ma- ra, pogrseajač ro radtoa tol f toRpdta taperi. kajti tolrtllšjp te žndl atatd voditaip. te pri pa že js —rito A-Ata •tji D* la vri ro m ba amraša aauazmmžta-rs»» las steeta ped aznrbstoteftašta ftapo- nščaaja «d rirani kijdzkenz. Zatem n rinitoaflb ja mag« * rašjnro *rr. ..•at,. Trocki o Ltatteta Nadaljevanj., StLCSrSLA-ral-v in njegovem nastopanju mn ždMlIB aborovanjih praži vojm in pnovmagHto Vladi sam zvedri v kannrtokrim li mvm ir arijskem taborišču Amburri m MBte riških časopisov Naenkrat m m taM intercsirati a Lomna i ni trn—m »raški murnarji. ki so prvič riišak zjefte im« v časopisnih brzojavkah NžpžBft-pržljivo so vzi čakali na koooc ttjll.il bi moral odpreti a nje vraža hmtarite tracijske ječ*. Z največ jo ntf toerijl m prisluškovali vsakarau gton« prali rof m Dotlej ao pnanali le LmAktežBlB Toda čerio so jm» pnpovtatevali, da jt Uetenerthš^ptntonpžjBN pn tallf Ate 'Prt potovanju stemi Firafco sem Ate bil prir nove runkr listo z brnojauktato o vriopu Orateiija. Skotešova la dragih socialistov v pravaoriten vlada. (Provikončaa vlada m je snetorito dne Z marca |ft7 po poteg« carjeve dTte ftme Vladi sa načrtovali kadrii (jtote ralna burfuasija) pod v odeli era Mdjc kova). Položaj je bi! s tora j § i to Ital J »ran S sodrugom Karamjz — atah •e dogovoril po »vojera prihodu v Pte trugrnd. da naslednje dm oteAnra te rrdmžtvo »Pravde. (C iste tor gtoa^b boljše v iške rirankai Prvo ente^g je morate biti h ali A maja. Lezteta teta •lojni da me nič ae tofi ad apniriuh taa m od naga *m*šmm kurza poLrunoven pnhedutodatote Jim preti nhrmativo. daab tatoej *tedL Iidualno. > stepna v strenkinn orgtan-zacijo, ali da r tkidat prtraaB e teboj najboijki del etodlttetep.k Me- rih organitniijagetoma v T^ggžto (Trocki imenuje Pebragrad a norita I-menam Lenu^rnd. ker pradi: Ne tata« sr pitati da je Mi Leten ente— * Leningradu to nanj pa n neve vali: IV tac I je ustanov U Lamagrad. Lrttai«rad jv šeto od U jauarja HM daljri — te krog tn ttooč dclaveev n e katerimi je bilo zdnaArnih polno dragocenih raute lucijonarnik ril IMcte. I enzftatei, Jurjvnjrv. Litkeoa in tengL — fene Joffr. poslanik na ^ majte ktoamltei član ckarkutive III intamaimmln Kte rahan poetemk v Pekingu. ■> njin»n. za flmnn*) — Anten u Ovtij-ki je tedaj ir vstopil v stranko, arnika da Andi Sokotmkov Len.n sr ai ketzgnrthrt izrazil m ti ca eno niti ra droge VMNI je bito treba, kaka se bedo orodtte pri samem delu rziznrt med .internarijte glasja tudi jas nisem lerriral naraeote ga raziojn degedhov Najina peBtožna smer je bila iela . . . Pred johjriumi ttesvt sera Mi v uredmltvu »Pravde« dvokrak, triktak. V prav najkntičnvjlih tov noto ib M prvih sestankih m M bolj pe jokjtth dnevih je napravil name Leam vito naj večje koncentracije. eBnbevBe noten nje abranoaki pod anvidmo .prana-jično. pnprorioekjo m nurneetje Kte renžčina se je edela v tok feek vestate gočna. Bojjterimm jo »aetegml .pamt- le ni preglodala sraph julnteith ml Toda y tešem šnen jo je vkl Lam l*toi pOžgnžanjJJ RjKBtoa fPNMl Njegovi govori aa prirtea nujdtei kozigrzen U se pdkl k jAteja MIT jonarno-menjievižki vežite. Temne m ftlultlL da ai jo ta človek meteril ovoj cilj daleč nekje, toda rtlja samega oftao videli In 111 ilaetomrot iintomažtoal so m vratom* Kdo ja tet Kaj je tot Ali navaden norec T AR prajaBM! «te •hnrine z naj vrč jo rkzptooivnn rito t Letenm zn. kjer je gnraril o potrate iritoalN IA kapdalritoar. Toda Ml je isti tea pte nialo buljhevibev js mrmnljato gorate juha. Uto eteR^ tritemo Uktoerak tote Ukor | ^ fTT vsakdan jemo io vemtof toU uganit neniu človeka. (Dalja prthodnM j 9 •DELO. Trocki oLanlnu JU dan grški ačaajak M d»Jal. «1* j« čtarvk 'drušabna živel-, ki J* vodno Hvala v družbi In nikdar iiro njo. Tu peamai. da ima v tak a osebnost u •voj mali*, aa trojo okolico — družbo. Ca pa ja družb* vvdno n ulj« u vsakega poaamaaiuka. polam ja judo, da la milji »ud« vpliva na Slovaka: v am drulbt (miijaju) araalajo laki. v drugi drugačni ljudj*. 9 lam pa nikakor ni rnčvno. tla jc človek navadna niči* -Ljudje dalaju zgodovino., ja dajal Man. Tudi človek um vpliva na druibo bodiai neposredno mm ali pa poartdno polom la ali on« organizacije. C* nto-liva m ovoja «J»k> črpa človek u družba. N. pr. ruskemu kmetu ja iutli it po padcu carinita dopovedovala pruviaončna meščanska Miljukovova vlada in poanaj« sucijal-rvvolucijonar Karanaki. da aa je (raba vojakov ati do konca proti Nemcem kmet pa ni videl kori tli aaae od la vojake, ker aa je aavadai. kako velika in plodovita jv rutka aamija — ki pa ni bila v rokah kmetov, lam v iv veleposestnikov. Zato ja rutki muli k aapustil »Uvlzki jarek. M domov m ti vacl veleposestniško —li" Milji, okolica tudi omejuje uresničljivost namenov posameznega človeka Miljukov je skušal upoetaviti moč rutka buriuatij« in tv nasloniti na en Uoto, toda zmagal ja Lsnin. ki je dejal kmetom -Vsonut* zemljo«; delavcem pa: •Vzemite oblast v tvoje raka 1» Človek aa vsgaj« v druiini. na ceeti, v šoli, v društvu itd. Govori jetik. ki ja produkt družabnega razvoja, miali v pojmih, ki ao jih ustvarili prejšnji človeški rodovi, vidi okrog sebe ljudi t njihovo moralo in običaji, bodi t šivljenjam. ki vpliva na njega vsako sekundo. Kot goba vsrkava vase vse nove vtise Tako se razvija človek v •oavbnost. V vsaki oaebi je torej ne kaj druiabn*- vsebine V majhnih razmerah se težko razvijajo velike o-aabnoati. Kilnr ii Kdor najbolj razume dane razmere, kdor ob primernem • atu nasvetuje večini najpotrebnejšo reformo, kdor soa za dueegu svojega cilja ustvariti tudi odgovarjajočo organizacijo, s« tudi dvigne iznad drugih ljudi, katerih družabni pom. n je mnogo manjši Marz se ni umetno povzpel do slav«, ki jo uživa kot utemeljitelj m prvi uči-'**lj modernega, znanstvenega socija lizina Marz je izmed vseh MNlubnikov najgloblje preiskal gonilne sila človeška zgodovine m .ianatnje družbe še posebej in ja (ukazal tudi nujno pot raavoja k višji, socijaliatični družbi Vsak veliki učitelj ima dobre in slaba učence Nemški učenjak Hegel jr na smrtni poetelji obupano dejal •Nobeden mojih učencev iue m razumel* Marzu so pa sledili tudi dobri učenci, ki to njegova ideje ne samo razumeli, ampak tudi izvedb, ali vsaj poskusili, da jih uresničijo Med le spada gotovo Lamu in to mora priznati vsakdo brez ozira na to. ali je Leninist ali nc Proletarijal mora poznali svoje velika moše zato. da s« ud njib uči. da iz njihovih naukov in izkušenj črpa nauka za svoja bodoče delo Iz teh nagibov moramo govorih tudi o Leninu. Najhvaleinajši materija! za U> nam nudi Trocki, ki je bresdvutuno za Le mnoui druga naj več ja glava rutke revolucije. Trocki je napisal debelo knjigo »O Lcniuu* —- o kateri sam pravi, da j« materijal za biografa 'La razumevanje Trockega moramo pripomnit« ta to-k Trocki je jusUl boljševik šele I IIM7 Prej ja bil levi menjševik. propagator takozvanc .permanentne revolucije* Z Leninom ja delal skujiej nekaj časa med svetovno vojno kot pristaš grup« -internaciona listov to je ouih socijalistov. ki so sr čat borih proti svetovni vojni in imperializmu, niso pa imeli v tam osi ry tako odločne taktike kakor boljše vtki- .Dalje prih.). Izseljevanje Poročajo nam iz Goriškega, da ena najvačjib nadlog, ki jih ima tamosnjc drlav stvo. ja U. da so siljeni iskati kruha v tujim Najbolj prizadeti to tu kaj zidarji ^ Uta v be na iširV ki ja •ial* toliko zaslužka zidarji m je sedaj popolnoma ponehala m je tuui z en« strani popol noma umljivo Takoj po vojni m par M potem ja bilo zaposlenih večina ta mošujih zidarjev pri obnovitvi tuš m poelofMj. ki so bde porušene za rasa vojna, m teh m bilo malo. Medaj je tega dela konec m dv« tretjim imprcj doma aaposlendi zidarjev jt siljena iskati kruha v tujim drugače bi mo rala ajihove družine od gladu j>oginiti i« rrs. da novi zakon glede stavben« ga dala gr« salo na roko stavbenun podjetnikom m tudi hlini posestniki imajo proato pot proi« hišnim najem nituna. da jih lahko odpravijo iz hiše e sima ju da ti ne morejo plačati jnk viška stanarine Ali vsa tu jr zalo malo ali n*č ublažilo brezpuerlnuni pri zuiar jih. Ti na morajo čakati, kdaj se bo e namu *H drugemu podjetju zljubilo da prične z zidanjem ena hiša ali kak •naga božata, kar če eden ali drugi začne s kakšno sfciavo, bo ta znlava go lav« v tlubt/kanosn* namen«' V njdi hodo imeli sadež kino gI«htališča, preaanlanre velikih tvrdk m pa bank*. Vaa stavbena podjetja gledajo še na prej na to, da bo končana stavba prinašala lepe in mastne dobičke. Vlada gre na roko m pusti, da so taka po. >ja proste davka aa celih 2h let Lahko bi zaukazala, v kakšne namene naj bo stavl>a Milana Ni nevarnosti, da bi se to zgodilo. 1 Z druge strani opažamo soj mino pomanjkanje stanovanj. Tako svana sta novanjska kriza, ki jo aelo občuti prolo-tanki m makMiieš<'anski razred, vedno hujša. Ko je bila -rab zidati. Marsikateri ni je delal na-dc in ujtal. da se bo to tudi uresničilo Do tega še ni prišlo ir. tu«li m u-juti. iJosledni do skrajnosti in bres vsakega ozir« n* splošne koristi našega ljudstva. Le kar slu:i nphou stranki, je kultura, gosjndarstvo, na pr rde k. In celo — vara n* vet vera, te ne sluti n/t ho rim strankarskim pohlepom I Za tisti, ki te njiliove metod« poznajo, ne bo nikako čudo, da sedaj na isti način izrabljajo vprašanje Narodnega c ta. Um isti. ki so zanetili med nami razkol in politično sovraštvo, vihtijo sedaj to orožje le kut krinko, ki naj prod očmi nc|ioučenega ljudstva zakriva njihovo jiogubno strankarsko stremljenje. Ono isti, ki so se v (Goriški Straži* od 20. januarja norčevali iz narodnega edinstva in «is onih malo-srčnih duš. ki sanjajo le o nekaki brez načelni slogi m vidijo samo v nji rešitev ■ — isti gospodje imajo v zadnji Straži* drzno čelo pisati na naš naslov *Ako sle za skupno narodno organizacijo. sprejmite Narodni svet. vse itrugo ji- le hinavščina in politično pustolovstvo* .Sicer pa naj jun povemo na uho. da jih popolnoma razumemo Polten Sorodni svet, ki bt res predstavljal enotno narodno organisaeijo, je utotako e dijametralnem nasprotju t njihovimi trankarskimi pohlep! kakor vsaka druga skupna 'n gam uta ja Le tak Narodni svet |« tu imel sploh kak pomen*. (Podčrtala • Kdniost-) Narodnega sveta torej še ne bo. Go ričani ne bodo imeli priložnosti spreobračati liberalcev Tržačani ne boiio v skrbeh, da In jih jiogoltali klerikalci. Zgoditi bi se moralo eno ali drugo, da bi ilobil nuli narod svoj Narodni svet. dalo na stran Narodnega sveta res ne bo. dokler nr bo i-odlcgla ena izmed oIm-Ii strank Cr bi pa te ena (»odlegla. Iruga sama go«|»udarila In ne bi sestavljala Narodnega svrta Ni čisto nič verjetno. dslavekih druim, ki ao siljen« v patih m 4* v«č stanovali v sni anbi. kar na dobijo druse** stanova n ja Reda j aa bo sačalo sa t« zidati, nam nvtatlha v Rusiji Kako je t kmetom? V zadnjem -Delu. J« bilo . da neodvisnost, aamoetojnoat kmeta je le tkmdovna. (»u je hlapec kapitala ka kor pualednji delavec. Maj ga mogočni lastnik velikanskih zemljišč, strojev itd. lahko uteenjuje kakor ae mu zljubi in ravno tako kut nemanl ča. I« ta razlika je meti obema: kros tovalec ostane na svoji lastnini kot nekaka na j*ol iiorušrna stavba, ki le malo odguvarja kot ttanpvališče. medtem ko je delavec, katerega glavnica so le njegov« zdrav« roke ali pri duševnem delavcu um. s prvim mahom na cesti Tako je imaebiK* s Industrijskim, tvor-niškim «lelavc«in, ki ima danes »plačo Koepoda- (tako trde goupodjo-dslo-dajalci), a je jutri bres dela. berač, o čemur pa go«(>odje molče. Delavec mo« kr ne industrije je ko-smo|tolitičen nomad (svetovni jiastir). ki nima domovin* in miali upravičeno le nato. kako bi si priboril večjo me-z«k>; nič ga ne veže na tla. na katerih se je rodil, tako pravi neki nemški družboslovec. S lemi besedami je označena miserija, v katero j« |iahnjen prodajalec svoje moči • delavec. Dalje berem: -Dajte človeku na deželi gobami življenja tn ostal bo na njej. kjer nu jireskrbuje priroda gotovo domovanje. Mesta s svojo lišpavostjo in zavistjo so nemirna in nevarna človeški družbi; dežela diha mir. vzajemno*!, red in spomin na prošloat*. — Dajte gotovost življenja I — Kilo? Kako se to lepo čuje. tako vemo, da nam nikdo ne gotovostjo življenja, nikdo izven nas —kmetov in delavcev. Sami ei jo moramo ustvarili, izvojevati. Tudi na tebi. kmetovalec — je. da se (»dožaj najnižjega razreda izboljša, da stopiš iz doadevnc samostojnosti v resnično samostojnost. Poglej na one. ki so nad teboj, ki se jim bolje go«ti kot tebi, katerih hiš* so imstale v kratkem času najlepše v vasi. Poglej komu in zakaj dajaš Pomisli ali ti škoduje ali koristi, če ti tako ugaja kaka prijazna beseda tvojega izkoriščevalca. Vse to pomisli, da vidiš vzrok svoji mizen ji in spoznaš način izkoriščanja od zgoraj navzdol. Roko, ki jo ponujaš zvitemu bogatinu, odtegni in jo ponudi delavcu. svojemu bratu. — Prihodnjič fta. je obratovalo na oaemlju oete Rusije g zračnih prog. Središče zračnega prometa so bila: Moakva. Harkov in Uaku. Z iiiosemstvoin j* bila Rusija zvišana potom zračnega prometa Nemčijo m Penijo. Dolžina vsak P K a 8.000 km Promet izkazuje i rezultate: 14 000 potnikov, 8-000 kg prtljage in pošte in lo na preleteni progi 1 200 000 km. V celem letu ae je pn(»etila ena sama nesreča, pri kateri sta bila samo i potnika ranjena.'umrl pa ni nobeden. Promet opravljajo 3 družbe: • Dobrota*. t. j. ruska družba prostovoljne zra-koplovbc. ki opravlja predvsem notranji promet; -Derulufl*. k j. nemško-ruska /rakoplovna družba, ki vzdržuje linijo Berlin - Konigsberg - Smolenak -Kovno - Moskva (lani samo Moskva -Konigsberg). Vožnja traja od Berlina do Moskve Ib ur. Cena je KOnigabcrg-Muskva 210 mark (1X0 lir) in «U-krouaduhput*. t. j. ukrajinska delniška družba za zračni promet, ki opravlja promet v Ukrajini in zveao z ostalo Rusijo. Promet opravljajo aeroplani Upa Junkers* Na ostalih linijah se začne redno obratovanje 1. maja leto*. Sovjetska Rusija j>ripravlja letos več elikih potovanj v inozemstvo. Pr*«l lanskim so leteli preko Hindukuša v Kabul, lam ao leteli po ogromni poti . Moakva - Peking - Toki jo čez Sibirijo in mongolsko puščavo Gobi. Letos bodo leteli |h> liniji: Moakva - Konigsberg Pariz - Rim - Dunaj - Praga - Var ša\a Moakva Dolžina te proge je 7 150 km. Za to svrho bodo rabili kovinski a-parat sovjetske konstrukcije tipa (Anki je zgrajen po projektu konstruk-h-ra Topoljeva. ki je do*e«iaj konstrui ral glan-n lipe arroplanov r«leče arma-I«. Pilot bo Gromov, znani udeleženec na zračni progi Moekva- Peking - Tokio — Druga proga je Moskva Berlin Frankfurt in nazaj (ca rt.000 kml A-paral je (MMebne oblike ima motor 2fl0 IIP nosi 800 kg bencina m mor* leteti do višine 3.500 m Zgrajen je po načrtu inženerjev prejšnje moskovske tvornic« *Duz*. Dva aiurala Imata šla v Angoro m Te li«-ran. to sta ti 4 leti znašali skup M nad 23000 km zračne proge BtfcfrfCa! m hi Ma p$mm. Kh-trika je napravila pravo rrvolacijo v današnji tehniki Povsod | industriji nadomeščajo parne in druga "troje z vleklričiiHni. ker )• elektrika veliko cenaja, kot druga gomili« aila. nam aa prihrani na trudu IB čaau Po-arhaj prid* v poš««-v pri raaavetljavi. D hUnega poročila Električna drulh* ra Julijsk i krajino r«n Wlm». kako veli k«*ga pomena Je napaljava alekirična aila * Tralu In "Mm* poroča seda), da aa ja v meaa«-u marcu dneagal novi *rakord*, np«»raba v lam mearcu je bila 5 380 000 kwu.. 4«*\Ho nikdar poprej Qlasovi_z de tele b NairttkM. V Nabrežini imamo trgovin«, jaetvm. ki ja last IMavakib sadrag a as šaša m v Tista. T* magazin, ki je Ml poaaa ae brešiuakih delavcev v pmdvejaam šaaa, je vršil svoje nalogo tudi po vojni nakaj tea is U jo lahke vršil ledi aadej, ae odgovarja vaš svojim nalogam Kot povsod tudi pri aae v Mahrašiai, ao goapodarili okoli ta sadraga aortjalr* formiati (tako avaai bokalom) k< jim j* bilo več za «Mobao čast. kot sa blagor članatva, ki aa ja tobko potrudilo, da M a* enkrat oprostili vaeb vaški k trgoveev u« upali, kot ja tudi tagUdalo v gotovih časih, da aa bo tudi v kratkem agodilo V kolikor uam je znano, jc sadraga * Nabrežini, «ma najaktivnejših, kar jtk je v področju Tržaških sadrag v naš« Bo lo la naprej trajalo tako! Mlatimo, da DO. — Kot so m odjemalci poni n ošili Ut je Mgi«*lak>, «U lega M ho konac, se s* čut tl* ti g aa pod je na trdih stolčkih ; kdor ja bil dober opaaovalec, ja tudi takoj ra-sumal, da to pot na bomo dolgo nadaljevali Kmalu ao a* naatavljenci sačeli obnašati objestno in n* malokrat ja opaada kaka š*na proletarka, ki sa ja posluževala v »drugi od v poeta vit v* asm, da sadruga nima proletarskega nič na saki Prišla j* kak« dama s klobukom in sta JI hotela kar dva nastavljene* hkrati poaUvči s vljudnostjo in komplimenti. Nc gospodje aorijaldensubmtje ali kako aa še hočete nasirati, teko m moglo naprej. Kdor hoče ta det*« cev norce hrtu ne bo imel uspeha ut to bi morali gospo d je delavskih sadrug vedet«. Prašamo kdo je kriv, da m je tolike članov oddaljilo in m ne poelušujcjo več loga magazina t V stanu vi ta aa j* neka sasebna sadruga in v lo sabajajo nekateri člani delavskih sadrug. Kje tiči krivda? Gospodje prav pri vas samih. Bedaj postajate vljudni, samo, da ne bo prepasno, vam pravimo. Pasite' Hhšali amo pred davnim časom, da as bo vtš.1 kongree delavskih sadrug in po pravilnik n M aa moral vršiti šs davno; zakaj ga ne napravite, česa ga bojite i lakaj ne prežete sa mnenje članov, sekaj jih ne povabite na občne zbor«, da IM!* Od njih culi mnenje poeamesuega C* boste to pot nadaljevali, buete vse Znba rani ali. žagava bo krivda, morda Kanov samih t Ne gospodje; člani ljubijo svojo ustanovo, peč pa vi nirte več na mestu. Tei Marsh Mamar. š**—iflgrzrfr I Qmkljanski .Stooeneea od tX opnlo lije poidtavU na! Hat s tem, dajta pon tilu > primorskega priohttl slede- • Delo*, glasilo Komuniztičn* stran k* Italije I* pričelo v Trstu zopet izha jati po dolgem molku. Prva številka kaše, da hoče list pričeti z razdiralnim delom posebno med kmeti. Saj *o *k»-v*nzki delavci po zaslugi slovenskih komunističnih voditeljev postali š* itak vai italijanski komunisti in n* rabijo več slov enakega -Dela*. Sedaj naj bi šli tudi knmtj« po isti poti. Tak ■ Drla* ao fašisti gotovo vemli*. Isredno veseli. Tako veseli, da so hoteti i svode prvih dveh Itevilk imeti t. taiutovska Ijubeien do slovenskih komunistov je otividna. Se prevelika je. In prevet Ijuhesns ikoduje. lato smo morah dolgo moltali. Sa-rodmi in klerikalno časopisje, ki ne sii ra tolike faiistorske ljube sni kot mi, sme uhajati kakor hote m kadar hote Mi nismo lato mt ljubosun Ampak, kaj morajo, ki jih foMsti m-majo tako rodi ko nas. In kaj marajo na.ii kleriki, ki smejo graditi. Mi moramo lele raUhratt m podirati. In š me, da m mamo nobenega veselja pomagati klerikom graditi njihovo organi ten jo m njihov red. Kaj moramo kaj ako je Bog is nas naredil t*fkn-euhe Lahko je človeku braniti te ima kaj da brani Ampak mi T Kaj naj branimo reritino m sutenjelvo 7 Trtnika * Edinost* je bolj pam* 9,1 •Šlovene'i*. Ona se uktorja tudi s socialnimi problem* in jr iznašle način po katerem se občine lahko osvobode revetav. Is Pmlgore je pnobtila dopis r katerem te velenaobraieni dopssmk veseli nad dejstvom, da bo tvrdka Brun gradila delavske hsie aven podgorske nbttne m sicer na osemlju gonlkega komuna. V Podgon ne bo vet reve ter ker bodo vsi stanovali v Ooriet. Tudi komunistov ne bo vet Uomata nared ao gotpotla bo tato lahko bres skrbi tl-sela In socialno vpraianje je rešeno. Vse obtme naj i grade delavska slonova n ja liven svojih grenc in rrveiev ne bo več. Idealno. /‘o/c* na, je *Kdinosl• podučila kako *r dela komuniste Kar sams sra-sejo h run ne r p bodo igradsh slonova a ja m lam bodo delavci jedli m pUl In ker bodo jedli m psh pn Brunner-ju tn ne jat podgorskih oštirjih m fr-govcih, OimIo poštah komunisti kaki na hkodo, da je Sako malo Brun »er jev Kalandrr jgftsvauui I I. e-aš v mflifiaiili ji m V nedelje I« t m. j* upnaenl dre metišni krošek Citalntan pn t* Jakobe Kreybjraeewah»ga dramo -trn »eh. Ea kakšne sreče gr* tat Ošilns aa sse-še, ko sta si dva šleeeba vdane v eni harmoniji nravne in baham Ijnbaaai, M as m«** razviti pn neki gešavf telesni pa polnoMi. eb adrnv« vesli te soglašaješem temperamentu «a čnvsšvn, a* en sreče, hi je ni mogoče doseči v mhaki drngi ■vesi in ki človeku sploh ni dragobo 4a teopne. V vsakem Moveks Js tečnjs as tako srečo, her je edino, bar aaeee det« kratkemu /lovečkeme šivljeaja še 1» sen nično v rodnost. To sreče jeenlje Prspbv-smveki atlno rasno, valu- smehu, s katerim je dram« vtisnjen paoaban počet. Fabula drame j* mio »nastavna. Čem nikar Mlirfci a* je naveličal Halone, M ga ljubi ša dve leti in ki ji je Mefan prve 1 j u besen Mlicki as je namreč nagledal v Olge, v šrneko, ki ima preteklost, ki pa edao aamamlja mačke Trše m od Helene m hoče k Olgi, toda vame stopi časnikarjev prijatelj Zdaaraki, M Ijnb* Olgo, s katerim pa m je U samo poigravala. Kak* j* s mešaj i teh kšrib aaebt Helena je čista šeoake. ki šivi pend vem zato, da ho Mlicki srečen Toda brus njega tudi njej ni šivljeaja. Ikača najprej prikleniti nam Štefana, ke ga še Mgublja Nate m hoče tihe umaknili, da bo Mlicki srečen s drugo Pride Edaarek« in ji pokaže strahotno*« samotnega življenj«, če M Mlieki sanjo umri. Ta vpliv Edsarskega j« odločilen aa vse njene hotenje. Mlicki je slabič Hoče teti napreden in modern in nad predeodki družbe. Vkljub temu čuti skrivaj p »men ■zastarelih, vrednot: ločuje m od Helene, pa bi le rad ti vel t njo, kar ve, da je nepekvarje-ne, sblišal m j* s Olg* Vehe njam preteklosti, pa m a* mora premagat«, kar ve. ds j. Ms —obrni mnoge rek. Umrete vidu la boj v njem te tim Ml trk ega v divji vrtteei dvomov. Usarski je oajintsreeanlnsjši enačaj in g* ni mogoč* opredelit« na psvpeešan tip Je kombinacija adravja te nnhrni. ljubemu in maščevslneeti Jtavrten ljub« Olgo te vpUva na Ueteno te ššOrksga.da hi a* prtšlo do svese md Mltetem te prevejaae tenek n Cema dela te, nam Prsjrhjamnsk« tečne a* po v, AH «s ljubem« do nekdanjo ljubimi Ali i* sovraštva do nje? Ah Iz nagnan J* g* 1-denlns Helene? AH kot hranita* onih •snetereUh* vrednot? Kot sisgntslk rasvrataeauf Pitjbjsmnste skuše »teme ljiši (motivirat«) njegove dejevnmt ■ risbšsiiii real egi, e a* pedčrte Mate*, nage. Ente j* anačuj Ičasvsbigi aejem-Ijiv, vodne nov te ntemstensib. Bsas tega meč*ja n* M male drame osojs Ura Ilrleao v‘^bojTm mrt. Mltetegu^ blamn dvom. Otgi hoče m vsak* cm* r ser uš it i maše. Ko vm daaats, am šs n« dovolj Greeeč Olgi, *dbeje i* dame m-sr*če. Olga je rsinireae lepoštee. Ke j* psu-brodil* močvirje, itše čmtejšsga človeka Tip gosp* Bevnrpjev*. Vesti im mnogo, njene in Mlkčtog* vate jo Sdaarsk«. Brv* morale je, nekoliko .človek te pte., seto ima meč ned MUekim, ki ge stepe njen« -moderni* neaori * merah in * prvdeudkih človek* Časnikar išče sreče v nekem višjem duševnem beljenja, ki ge vidi v Olgin« draški. T* j* vsrok, d* m j* odtuji) Hoteni. Olga nastopi te te ob kancu dragega dejanja, tedaj, ko jo rasvoj drame bistveno 1» odločen. leto j* tudi raamerje med njo in Edserskm preprest«, ati dnmegs več, kot sada je poglavje bosbo nuni reltetmuko m snv rženim ljubimcem Tn drama naglo taste: Mlieki in Olg* ata doeagl* svoj cilj, toda Edaanki prihaja kot sel sla, javlja, d* m je H »tena vte-pila. V mrtvašnici je puetel njiju naslov, da jima truplo n »mečnim pri nam ju na dom. O upnaoritvi jo treh* reči, da j* Ml* dobra. O. Tevčič jo moj st srak s podal vlogo 7do*tokiga. Ne lovi m m tiatrolsfni-au efekti, igra umerjono in preoaištjono, v* p* toliko bolje m sesata, ki zgrabijo v možgani in v sre*. Vloga Idsamksgs js sicer hvalsšn s m igralen velikih amebo st«, her m v njej raoaiS*j* čnvsšvn te strast«, js pn obsedna te sabtavn poteaga razumevanja Tetčd ja pokaaal v njaj »vejo velik« umundba silo te j* Ml poseku« v zadnjim dojunju isredno močan. Hoteno je igrala g.m Orlova, M j* v prvem dejanju dobsnala lep dar. Drug* dejanje ni hvaleča«, (bar j* tasteama hn- devišiva) te kor js aeeaa o grob samote (opuščenega dekleta zgrajen* te aa sz-aaaj«k ifsktih. hrva dušsolevno poglobitve Na tam mate« ja bilo preveč Heleninega joka. Drugače je bila igr* Orlovo vssekesi osiotišu* tn pe«hološhe psavdsa U aa dvah ali troh mete ih je igrolba padla a ruj tltlsoje Psaiknš U m sssgla v hotečim rnaraet« in utevatjoU I* laslao-ga lateata, naodvtsns od toMaasj*. U m Btepanštčeva m psgodtl* mačajs re&mmae fteosbe. ki tem m sekaj voMbo bvljeuja Njena Olg* m Ml* ililimiš aka dama. hi dše naposled ntemnja te pote. dam pri tam ao pemm ovir te n* izbire sredstev Olg* g.ce tipen It is ve ni MU demonska šena, poln* ašsba, ampak nežne deklsteo, ki a* sna vladali te te strastjo Ide a rek ege te msd Olgine močj* n« Ml* nikakege prevega resmerja, sate s* v velikem boju tretjega dejanja *tee| —d njima ksomb dsvje nbrn Kjtr M MU msmla brate aaptešjs vtedpski, aš vakipeU, is ledi aa manj Js etetea Iga- E2S4Sr£SS . -M- illiH.i. IMUm ■r**“ “ *H I ,11 m . nul k m m H«, ...i , to^tto M-tom. to Mto. 7wM p, »*•««., ■ mm, —mi »Ii to tototo)toi tototo r* h— uu. -r— —to* 1». v i—• _ ,iii « — L—').*tototoI2 > -to— M*.jto * atoto n. to ), totonto tok— to —to Hto—ato J, tokto uto. IM, uiutoto to mu —to. toto- to -im r..t.i,i,.to » —to kto>., u «—• touto, toto. to Ijato mt. :z£ o -to to • ktorifc ktotok —Ttoto f touto. U M toto — - tofitof* i. ki m tori. Upu ,ip.i. Uto P**, to— to, toto to ^ • to«, p Uto to« to toto 'ii,'. JT ■torto, trn, to ,toto to toto— to- tori* OrtotoP Kto. j, Utol -u htto u un. toto, tor. ,1—III. to m Ju te ja vm šeUo oba. pmdmtet m ten«. . to., . torto.tol —I. I toato to. Ir—to tototo II toto.. to . U. p. jUto to k tol M —k toto* to t~k to up.ltoi p.rito (to, to Ukto Uto toto.pto.) uto ‘ ' • -rri« p. to totototo . toto iltoup uratou o prtomk toto toto. atoito. Kratok p , toto. m,t|to» tof. publ II.. , toto ntoto. —i"mm, rutotoi uptol p , U •— p U .-H.to. U pk lito. rrkto ujai r Tito. (to . to- nUtorou toapUJrto Ptor. i.ilml m Upu. to toto. to to, top krlpap Upltortor Pi ij h, —rtop .X. to. U. p ptok u tor to. U to. p ptoto. 4. to —Ii. tok. toto top. u d, mm tto . to ppik * ti.n"toto*U«toP. .Hi m utok. » —. Ip— U toto Tto OOP Mrutolto.k. totototo — uto. bU, bu uto to«. - -Tto« Uto to to (toto u— to « to pto.pto uto toto — P -to k i t— toto tou -to. tor to p to tototop «—• • to uto, to to to «■■ uiIitoiI l> te tesuhi Dramatični kratek m *fc *d*j ha vzdršeje pn favfjmju te j. v te. tem pokesal, de resno asprišuje Artisti Ul kvahtet* to sk«p«ii« jo dnnm vrnoha and ona. ki ja je maš* prod let« Sašo dobiva krotek pemoa, te a^a deleč pam ho dv Jakobe Naj hi at ■ mtedte, aa- rsščej. Cv he nesi krotek ^raen 'j j de bo ljudstvu vsgajel m mu dejal 1». pote, m ho trobe niši nevknone tehteme slikar, pomik. ametaduTŠa m U te bro delo prav coml* Os bo tel krtete prava peš te pnda«M nejbtejšr. bo msš tod« s selom he v ssjktljiM dtee Ijnd-etve, ki m bo idrekša r»«jsgt ptimm nje, kakor m je te pokaaate in pm dm-m .Xe srečo, tndi Od om.teihoe js odvisno, kake usnja bsate step omošaate tobaee dromst. Moten, de hi M dvigne krem pr* ve ljudeh* emstnesh a Trota. r. Tiskovni sklad ud današnje teovtten kem* mklpste veh končne s«ote m koncu «mbsg* mm S Siam -One šeg ten- » k— moašte i Via Hama * IT Vt* Mirnmar Šl I. Via Udta* ŠL Wh Rojan i tobak, prt aartivt)-Vte Gardno*! K AL Gnrm Oanbaldi te S. Osma Oanbaldi ŠL Sl. Via K Marna «L M. Via teTladuMrta te M. Larga Pealabteai K. L Vte Malin a Vrat* (Všteto* prt Sr. Gnani*«* te m »Miti Ošgsvind mešate tekata* State mote Ute mnio apasoad - THoate