NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Podjetništvo Ptuj • Plačaj parkirnino z SMS-sporočilom O Stran 6 Kronika Slovenija • Lani za migrante 20,2 milijona evrov O Stran 24 Ptuj, torek, 16. februarja 2016 letnik LXIX • št. 13 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski www.tednik.si | ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik | Podjetništvo Slov. Bistrica • Direkcija ugotovila, da obvoznica ni v skladu z zakonom O Stran 7 Podravje Središče ob Dravi • Poslovna cona: boj z mlini na veter? O Stran 6 Šport Rokomet • Ormožani težko zlomili odpor žilavih Korošcev O Stran 11 Strelstvo • Kevin Venta in Sašo Stojak v Kidričevem do dvojne zmage O Stran 13 ImrnSii y * i Podravje • Tempirane bombe v Dravski kotlini Namesto vode koktajl pesticidov Na Arsu ugotavljajo, da v zadnjih 16 letih na Dravskem polju koncentracije nitratov ostajajo visoke. Da so na tem območju zakopane tempirane ekološke bombe, izpostavlja Ekološka iniciativa Rače, ki trdi, da naj bi nekdanje podjetje Pinus sode z nevarnimi snovmi zakopalo v zemljo. To pa predstavlja vsakodnevno nevarnost za zastrupitev pitne.vode.zay.se prebivalce, ki pijejo vodo iz črpališča Šikole. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: dlib.si RADIOPTUJ 89,8 »98,2 ° 104,3 www.radio-ptuj.si Medarska afera • Med grešniki tudi trije podravski čebelarji o Stran 3 Podravje • Dokončen NE ptujske PeTV povezovanju z BK TV O Strani 4 in 5 Črna kronika • Koliko je stalo zdravstveno varstvo v karnevalskih šotorih O Stran 24 Podravje • »Zakaj bi kmetovali, če nas je strah vremena, države, inšpektorjev ...« Dornava, Podravje • »Država dela z gradom kot prasica z melnatim O Strani S in 9 2 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 16. februarja 2016 Podravje • Tempirane bombe v Dravski kotlini Namesto vode iz pipe koktajl Da so na Dravskem polju zakopane tempirane ekološke bombe, je na svoji predstavitvi izpostavila Ekološka iniciativa Rače. Kot so povedali tletji sode, napolnjene z nevarnimi snovmi, zakopalo v zemljo, kar pa predstavlja vsakodnevno nevarnost za zastrupitev pitne vode ne samo Tako je Samo Repolusk izpostavil, da je stanje podtalnice kritično, predvsem zaradi odlagališč fitofarmacevtskih odpadkov Pinusa, nekdaj enega izmed vodilnih podjetij fitofar-macevtskih sredstev v Jugoslaviji. »Predvidoma naj bi bilo na tem območju približno 13 ne-saniranih odlagališč. Sanacija je bila v državnih dokumentih v letih 2009-2013 kot prioritetna naloga, verjetno je zaradi gospodarske krize izpadla. Sodi, v katerih naj bi bili skladiščeni ti odpadki, imajo določeno življenjsko dobo, tako da ima lahko nesanacija teh odlagališč posledice za celotno prebivalstvo. Ob tem pa je po podatkih ARSA prisotnost pesticidov v podtalnici konstantna oziroma je ta koncentracija najvišja ravno na območju Rač, Brunšvi-ka in Kidričevega.« Ob tem je Repolusk zbrane pozval, da če Uvodnik imajo kakršnekoli informacije o teh jamah, naj jih sporočijo, saj da vedenje o lokacijah, ki so bile izkopane pred več kot pol stoletja, tone v pozabo. Da pitna voda na tem območju Dravskega polja vsebuje številne snovi, ki lahko predstavljajo resno grožnjo zdravju, je izpostavil tudi Tomaž Seliškar. »Zaradi vseh informacij o obolevnosti za rakom sem naročil analizo vode, ki sem jo natočil izpod pipe. Nobena od vrednosti ni bila presežena, a so bile te vrednosti tik pod mejo. Atrazin, ki je prepovedan že od leta 2003, je bil komaj pod dopustno mejo, ob tem da nisem vzel vzorca v sušnem obdobju. Tako se resno sprašujem, kaj pijemo. Voda je pitna in je v skladu z zakonodajo, vendar pa je koktajl pesticidov. Verjetno bi problem rešile globlje vrtine.« Zbirateljstvo in ljubezen Kruha in iger, pravijo. Igro smo z novim letom dobili, in to od finančne uprave. V manj kot štirih tednih sije njihovo mobilno aplikacijo preneslo več kot 64.000potrošnikov, ki so skoraj vsako sekundo preverili enega izmed računov. Ne, razlog za to strastno preverjanje ni v pregovorni nevoščljivosti Slovencev. Razlog je v denarni nagradi. Finančna uprava bo namreč do konca leta med uporabnike aplikacije razdelila dobrih 120.000 evrov. Tako je zbiranje računov nova igra, ki nas je zasvojila po zbiranju sličic živalskega kraljestva, nalepk nogometašev, košarkarjev, obrazov iz nadaljevank. Neverjetni zbiralec, ne nalepk temveč zmag, pa je to sezono Peter Prevc. Minulo nedeljo je zabeležil že 17. Kljub svoji prevladi oziroma nadvladi pa ostaja skromen, realen in osredotočen. A ne zgolj Prevc, tudi drugi športniki posegajo po odličjih in ne na račun takšnih ali drugačnih poznanstev ali kadrovanja, temveč na račun lastnega trdega dela. In ob takšnih dogodkih s ponosom in z orošenimi očmi zapojemo slovensko himno in ustavimo pogled na slovenski zastavi. Le zakaj nas takšna čustva ne preplavijo ob državnih praznikih? Verjetno zato, ker državne praznike navadno povežemo s politiko, politiki, ki pa na plano naplavijo povsem drugačna čustva. A kot je zapisal Minatti, nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen. In ta konec tedna sta bili besedni zvezi rad te imam ali ljubim te še posebej velikokrat izrečeni. Srčki na čokoladah, v rožicah, v izložbah so nas opomnili na dan zaljubljencev. Pravijo, da je dan, ko goduje sveti Valentin, ki ima ključe do korenin, postal predvsem rajski dan za trgovce. Pravijo, da za valentinova darila potrošniki po svetu zapravijo več milijard dolarjev. A kaj zato? Če si na valentinovo, na dan, kije posvečen ljubezni, ne bomo privoščili rožice, čokoladice, kozarčka ali prigrizka, si utrgali minutke časa zase in za najbližje, kdaj pa si bomo? Naj bo valentinovo vsak dan. P.S.: »Peace, ljubav, bok« oziroma mir, ljubezen in lep pozdrav! Mojca Vtič i Vsebnost nitrata v podzemni vodi v letu 2014 d t ji 'N-Av?^ iT Povprečne letne vrednosti vsote pesticidov v podzemni vodi •Šikole - Kidričevo Podava prej Brunšvik •Standard kakovosti Fotografija je simbolična. Podravje, Dornava • Država in občina na nasprotnih bregovih „Država dela z gradom kot pras V dvorec Dornava naj bi država v zadnjih 19 letih vložila 855.700 evrov, a je njegovo stanje še vedno v zadnjih letih dogajale, je župan občine Dornava Raj ko Janžekovič državi pred dobrim letom celo vrnil šlja celo o tožbi. V svojem značilnem stilu je povedal: „Država dela z gradom kak prašiča z melnatim Skrb nad vzdrževanjem dvorca je decembra 2014 Rajko Janžekovič v imenu Občine Dornava v celoti predal državi. Ključe dornavskega dvorca je namreč protestno, zaradi neizpolnjevanja obljub, vrnil ministrstvu za kulturo. Takrat naj bi se tako odločil zaradi mačehovskega odnosa države do znamenitega dvorca. Posledica: dvorec je za javnost zaprt, njegovo stanje pa je zelo slabo. „Dvorec je lastnina države, ta vse dela mimo občine. Nikakršnega sodelovanja ni. In zakaj je dvorec zaprt, zakaj so stvari takšne kot so? Zato, ker so na ministrstvu sami nesposobni, bojijo se, da bodo kaj naredili narobe, pa raje ne naredijo nič. To je problem javne uprave. Mi smo državi že zdavnaj ponujali dogovor, a se je ta šele po 10 letih spomnila, da bi rada sodelovala z nami. Zdaj, ko mi že imamo nove prostore občinske uprave. Ko pa smo jim ponujali, da jih naredimo v dvorcu, pa o tem niso želeli slišati. Zdaj pa naj popravljajo svoje napake sami," pravi Janžekovič in dodaja, da če bi se pred leti dobro dogovorili, bi dvorec danes s pomočjo evropskih razpisov lahko zaživel in vse bi bilo rešeno. Ob tem izpostavlja pomen Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pravi: „Če pa imajo spomeničarji glavno besedo, pa naj zagonijo vse!" Oktobra lani izdelan konservatorski načrt - kaj pa denar? Na ministrstvu za kulturo, kjer poudarjajo, da so odgovoren lastnik, priznavajo, da je stanje dvorca slabo, pravijo, da je marsikaj odvisno od sodelovanja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. „Obnova dvorca Dornava se lahko začne šele zdaj, ko imamo od oktobra 2015 izdelan konservatorski načrt, in ki je predpogoj za vse nadaljnje dejavnosti. Ker je bil ta načrt dokončan pred nedavnim, bolj določnih načrtov še ni. Vsekakor obstaja želja po produktivnem partnerstvu s soinvestitorjem, a to partnerstvo mora biti zasnovano na osnovi konservatorskega načrta. Žal je trenutno stanje dvorca slabo, četudi je država vanj v letih 1995-2014 vložila 855.693,70 evrov," pojasnjuje Alenka Štrukelj iz ministrstva za kulturo. Ob tem dodaja, da je zaradi slabega stanja dvorca nujno, da je ta zaprt za javnost, saj da mora država kot odgovo- ren lastnik zaščititi tako objekt kot obiskovalce. Ko je država dolžna dolgih 5 let! A kako „dober" lastnik je država, kažejo tudi številke. Ministrstvo za kulturo je v letu 2016 predvidelo le 11.083 evrov: za Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptui.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 16. februarja 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 á pesticidov predstavniki iniciative, naj bi nekdanje podjetje Pinus pred več dese-Račanov, temveč vseh prebivalcev, ki pijejo vodo iz črpališča Šikole. Seliškar je še dodal, da obstajajo indici, da je na območju Rač obolevnost za rakom večja kot drugje. »Prejeli smo podatke, kjer nam je bilo sporočeno, da je na OŠ Rače v 25 letih 22 učiteljic in učiteljev zbolelo za rakom, na ostalih šolah so v enakem obdobju oboleli do štirje ljudje. Takšno odstopanje pri šoli je nenavadno, naključje je preveliko. Z registra raka so nam posredovali podatke po občinah. Zanimivo je, da je med okoliškimi občinami po raku črevesja in pljučnem raku naša občina najvišje in da se trend obolevnosti povečuje. A kot pravijo na registru raka, je število obolelih oseb premajhno, da bi lahko naredili vzročno-posledične zaključke.« Namreč nekdanje podjetje Pinus, sedaj Albaugh, je le nekaj metrov oddaljeno od Osnovne šole Rače. Mojca Vtič ica z melnatim žaklom" izjemno slabo, zaradi cesarje za javnost zaprt. Zaradi vseh peripetij, ki so se ključe dvorca, s katerim pa, kot pravi, še danes ravnajo tako slabo, da razmi-žaklom." A več kot očitno je, da sodelovanje med državo oziroma pristojnim ministrstvom in občino Dornava ni na zavidljivem nivoju. To dokazuje tudi županova izjava na zadnji seji občinskega sveta, ko je poudaril, da na občini sploh ne vedo, kaj se z dvorcem dogaja ter da jih o ničemer ne obveščajo. Zakaj je tako, smo povprašali tudi na ministrstvu za kulturo, od koder so sporočili: „Državi oz. lastniku o aktivnostih oz. upravljanju ni treba poročati občini oz. županu, če pa bosta v primeru dvorca Dornava izrazila interes, ju bo država z veseljem seznanila z vsem, kar ju bo zanimalo." Na naše vprašanje, zakaj ni konstruktivnih dogovorov med njimi in občino ter zakaj slednja ne upravlja več z dvorcem, so odgovorili: „Seveda bi bilo smiselno, da bi bila upravljavec dvorca občina, bi se pa morala zavezati k spoštovanju in uresničevanju zavez pogodbe glede vzdrževanja, uporabe in omenjenega konservator-skega načrta." Kakorkoli, jasno je, da ni ne sredstev ne dovolj dobrega sodelovanja, da bi dvorec v dogle-dnem času z ustrezno vsebino odprl svoja vrata. Dženana Kmetec Foto: CG Nekoč znameniti dvorec je danes prepuščen na milost in nemilost številnih uradnikov. vzdrževanje parka je sklenjena pogodba z Občino Dornava, za upravniško delo pa z drugim izvajalcem. Kaj bodo sploh s tem denarjem lahko naredili oz. za kaj bo zadostoval, je toliko manj jasno, če primerjamo lanske stroške, ko so (za obratovalne stroške, stroške ogrevanja, vzdrževanje parka in dvorca) porabili 36.558 evrov ter 30.719 evrov za nujna investicijsko vzdrževalna dela na dvorcu, skupno torej 67.277 evrov. Ima pa država oziroma ministrstvo za kulturo še vedno odprte tudi terjatve do občine Dornava. Za leto 2014 so jih poravnali, medtem ko je dolg iz leta 2011 še vedno odprt. Kot so nam zagotovili, naj bi jih poravnali v kratkem. Merilna mesta državnega monitoringa kakovosti podzemne vode, na katerih so bile v letu 2014 ugotovljene presežene koncentracije Dravska kotlina Nitrati Atrazin Desetil atrazin Priporočena vrednost 50 0,1 0,1 Prepolje, P-1 62 Starše Sta-1/10 53,5 Starše Sta-2/10 55,5 Šikole, plitvi vodnajk 68,5 0,12 Kungota (Ku-1/9) 0,13 Kidričevo 60 0,45 0,18 Skorba, plitvi vodnjak 5 0,14 0,11 Lancova vas, LP1 75,5 Vir: Arso, Kemijsko stanje podzemne vode 2014 V Šikolah na Dravskem polju je plitvi vodnjak onesnažen z nitrati in atrazinom. Vsebnosti nitratov nihajo, a so visoko presežene. Vsebnosti atrazina se v vodnjaku že vrsto let znižujejo, vendar še niso padle pod standard kakovosti, čeprav je atrazin od leta 2003 prepovedan, prej pa se je uporabljal predvsem za zatiranje širokolistnih plevelov na koruznih poljih. Plitvi vodnjak v črpališču Skorba je obremenjen z nitrati, atrazinom in desetil-atrazinom. Vsebnosti nitratov v vodnjaku nihajo, vsebnosti atrazina in desetil-atrazina pa se znižujejo, vendar še niso nižje od standarda kakovosti. V črpališču Skorba, v globokem vodnjaku, oziroma globokem vodonosniku, beležimo naraščanje vsebnosti nitratov, katerih vsebnosti so že nad 75 % standarda kakovosti. Ob tem na Arsu ugotavljajo, da v zadnjih 16 letih na Dravskem polju koncentracije nitratov ostajajo visoke. Na nekaterih merilnih mestih vrednosti nitrata nihajo nad standardom kakovosti (Brunšvik-Podova, Kidričevo, Lancova vas), v Staršah in na črpališču v Šikolah se še vedno zvišujejo. Prav tako vrednosti nitrata naraščajo v globokem vodnjaku črpališča Skorba. Podravje • Nedosledno vodenje dnevnikov in uporaba nedovoljenih zdravil Med grešniki tudi trije podravski čebelarji Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je konec minulega tedna objavila seznam čebelarjev, pri katerih je bilo pravnomočno ugotovljeno, da so uporabljali neregistrirane pripravke za zdravljenje čebel. Med čebelarji, ki so uporabljali sporno zdravilo iz Kamnika, so tudi trije podravski čebelarji. Med čebelarji, ki je bil deležen veterinarskega pregleda, je bil Franc Križan iz Juršin-cev. Čebelarju je bila izdana odločba, s katero mu je bilo prepovedano na trg dajati čebelji vosek iz čebelnjaka za izdelavo satnic, dovolili pa so mu promet s cvetličnim medom, saj niso bile presežene nobene vrednosti. V postopku je zaposlena iz veterinarskega inštituta odvzela vzorec medu in satja ter najdene kartonske palčke. Prav tako je pregledala čebelarski dnevnik, v katerem čebelar ni vedno navedel, s katerimi zdravili je zdravil čebele. Nepravilnosti so bile ugotovljene tudi pri čebelarju Ivanu Šimenku iz Krčevi-ne pri Vurbergu. Veterinar je pri pregledu ugotovil, da Šimenko ne vpisuje podatkov o zdravljenju v skladu z veljavno zakonodajo, ob tem je bilo iz dnevnika mogoče razbrati, da je čebelar uporabljal sporno zdravilo podjetja iz Vrhni- ke. Bil je odvzet vzorec medu in satja, vendar nepravilnosti niso bile ugotovljene. Tretji podravski čebelar, ki se je znašel na seznamu uprave, je Ivan Krajnc s Farovca pri Slovenski Bistrici. Kot izhaja iz poročila, je veterinarka med pregledom ugotovila, da so bile med sa-tnicami nameščene kartonske palčke, natopljene v neznano snov. Ugotovila je, da je čebelar zdravil čebele z neznano snovjo v kartonskih palčkah in da ni znal pojasniti vsebine kartonov ter njihovega porekla. Iz poročila še izhaja, da čebelar ni vodil evidence uporabe zdravil na predpisan način in da ni vodil njihove sledljivosti. Sicer pa uprava za varno hrano v okviru rednega monitoringa v zadnjih letih v medu ni nikoli našla substanc, ki bi bile prepovedane ali bi presegale mejne vrednosti. Tudi v analizah medu, ki jih je obravnavalo poročilo uprave, objavljeno lani, ni bilo najdenih nobenih substanc, ki bi bile prepovedane ali bi presegale mejne vrednosti. Prav zaradi tega umika medu s trga ni bilo mogoče zahtevati, saj je bil ta skladen s predpisi in povsem varen. Mojca Vtič Foto: MV Foto: MV 4 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 16. februarja 2016 Ptuj • Tržnica in staro mestno jedro z novo podobo Tržnica kot mestna dnevna soba Trije arhitekturni biroji (Krušec in Vozlič iz Ljubljane ter Umarh iz Ptuja) so pripravili idejne predloge za obnovo ptujske mestne tržnice. Vsak izmed njih je za pripravo idejne zasnove od naročnika (MO Ptuj) prejel po tisoč evrov. Foto: FB MO Ptuj Zgoraj je predlog arhitekta Krušca (stopnice na prehodu iz Slomškove ter dozidava arkad in povečanje terase). Na sredini je predlog Umarha (postavitev stojnic ob objektu nekdanje hranilnice z montažno streho) in spodaj predlog Vozliča (pokritje celotnega prostora tržnice s premično streho, ki bi bila vpeta na stebre. Vsi trije avtorji so poudarili, da ima območje ptujske tržnice velik potencial. Vidijo ga kot dnevno sobo mesta. Zato so njihove ideje zasnovane na način, da na prostoru tržnica ostane, sicer pa bi prostor služil tudi za dejavnosti prireditev. Vse tri ideje gredo v smeri, da se obstoječa terasa nad arkadami ohrani, obnovi in poveča ter se središče pogleda usmeri na cerkev sv. Jurija. Ker obzidje pod cerkvijo najeda zob časa, bi ga bilo trebsa tudi obnoviti. Arhitekt Tomaž Krušec (Ark Arhitektura Krušec) bi prehod iz Slomškove ulice na tržnico uredil s stopnicami, ki bi bile vzdolž celotnega opornega zidu. Stopnišče si je zamislil kot urbani avditorij. Prostor na sredini tržnice bi bil namenjen postavitvi stojnic in/ali prireditvam, pogled na dvorišča sosednjih hiš bi zakril z drevesi, na tržnici bi postavil podolgovat pitnik. Lokale pod arkadami bi dozidali, nad njimi pa uredili veliko mestno teraso. Matej Vozlič (Atelje Vozlič) je poudaril, da se mesto Ptuj lahko ponaša z več trgi, ki bi lahko bili med seboj lepo povezani, saj tvorijo ogrlico trgov. Ureditev ptujske tržnice si je zamislil kot mestno dvorano na prostem. Zato predlaga pokritje prostora s streho, kakršna je v ljubljanskih Križankah. Streho bi vpeli na stebre. Vozlič bi prostor pod arkadami uporabil za skladiščne prostore in servisiranje dejavnosti, ki bi potekale na tržnici. Tudi Vozlič bi na prehodu iz Slomškove ulice na tržnico Zamisli o parkirnih hišah Poleg obnove tržnice na ptujski mestni občini razmišljajo tudi o obnovi drugih delov starega mestnega jedra. Med drugim si prizadevajo, da bi uredili prostor na Novem trgu, kjer je danes montažni objekt, v njem pa kitajska trgovina. Objekt je v lasti zasebnega lastnika. Na občini razmišljajo o parkirni hiši pri Mercatorjevi blagovnici, ena izmed idej za parkirno hišo je tudi za stavbo upravne enote na Raičevi ulici. / postavil veliko podolgovato stopnišče. V ptujskem biroju Umarh (Berlič) menijo, da je na tržnici treba povečati prehodnost. Prostor bi bilo po njihovem mnenju treba urediti kot multi-funkcionalen. Poleg obstoječe terase nad arkadami bi uredili še eno. Na steni stavbe nekdanje mestne hranilnice bi zasnovali plezalno steno, pri objektu bi postavili tudi stojnice. Te bi bile pokrite z montažno streho. Stojnice bi bile fiksne in bi se jih dalo uporabiti tudi kot oder. Mestni arhitekt profesor Peter Gabrijelčič je pojasnil, da vsi trije predlogi kažejo na to, da je prostor atraktiven in ponuja velik potencial. »To je lahko dnevna soba mesta, prostor je lahko namenjen raznoraznim dejavnostim,« poudarja Gabrijelčič. Župan MO Ptuj Miran Senčar je dejal, da so vse predstavljene ideje dobre, izmed vseh bodo poskušali sestaviti kombinacijo najboljše rešitve. K oblikovanju predloga za končno rešitev župan tako poziva zainteresirano javnost, bližnje stanovalce, lastnike stanovanj in poslovnih prostorov, o rešitvah se pogovarjajo tudi s predstavniki zavoda za varstvo kulturne dedi- Ptuj • "Televizijski" zapleti in razpleti Dokončen NE ptujs Interes televizije BK TV, da svojo programsko vsebino soustvarja „vračajo" šele jeseni. Ker na Ptuju že iščejo nove sodelavce, so godkov. Očitno na tistih 54.000 evrov od Teleinga oziroma PeTV Prihod BK TV na Ptuj je očitno dvignil veliko prahu. Čeprav je direktor BK TV Boštjan Lesjak za naš časopis jasno potrdil, da si želi združevanja s ptujsko televizijo PeTV, očitno s tega ne bo nič. Še več: njegov namen je dogovor med „lokalnima, domačima" televizijama le še pospešil. Da je tako, je potrdil tudi Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, ki upravljajo ptujsko televizijo: „Imeli smo nekaj sestankov, na katerih smo ugotavljali možnosti sodelovanja, predvsem v luči zniževanja stroškov, ki so zaradi dveh televizij podvojeni. Konkretnih predlogov sodelovanja še ni bilo. Sta pa televiziji stopili sku- paj pri produkciji programa za Kurentovanje 2016, saj smo bili mnenja, da je nesmiselno podvajati iste stvari." Ideja o združevanju pa je bila predstavljena tudi nadzornemu svetu Javnih služb Ptuj, ki se je na zadnji seji seznanil z okoliščinami, v katerih deluje PeTV. Predstavili so jim tudi finančno sliko in potencialne prihranke v primeru povezovanja. A so po besedah Hodnika pristojnosti nadzornega sveta pri tej točki omejene. Televizijska dejavnost je namreč samostojna dejavnost znotraj Javnih služb Ptuj, ki je podjetju dodeljena v izvajanje na podlagi občinskega odloka. „Tako je v vsakem primeru Pe TV in SIP TV bosta očitno združili ščine. Mojca Zemljarič Ptuj • Okrogla miza o vlogi novinarjev s terena Današnje novinars Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je v MuziKafeju na Ptuju regionalnih medijev, pritiskih na novinarje ter krčenju mreže Pogovor je vodil Danijel Poslek z RTV Slovenija, povabili pa so Petro Lesjak Tušek, novinarko Večera in predsednico DNS, Jano Ujčič s POP TV, Antišo Korljana, urednika Primorskih novic, Franca Milo-šiča, dopisnika Dela, Nevenko Dobljekar, upokojeno dopisnico Radia Slovenija, ter Mojco Zemljarič, novinarko našega Štajerskega tednika. Okroglo mizo so začeli z ugotovitvijo, da se je vloga dopisnikov v sodobnih medijih zaradi široke dostopnosti do informacij spremenila. Ob zniževanju stroškov številni mediji najprej odpuščajo »po-grešljive« dopisnike, lokalni mediji pa se borijo za obstoj. Pa se kakovostne informacije iz lokalnega okolja sploh da posredovati brez natančnega poznavanja terena? Ugotovili so, da je osredoto-čanje medijev na dnevnopolitične teme zgrešeno in dolgoročno škodljivo. Novice so na spletu in družabnih omrežjih dosegljive v trenutku. Da bi obstali, morajo mediji postre-či s poglobljenim kontekstom in lokalnimi zgodbami. Tudi Manica Janežič Ambrožič, ki je okroglo mizo spremljala med občinstvom, je priznala, da gledalci pogrešajo lokalne novice: »Te smo zadnjih deset let podcenjevali in to je bila naša napaka.« DNS je podobne okrogle mize pred leti že organiziralo, zdaj pa je tradicijo znova obudilo. Novinarji bodo tematska srečanja organizirali po različnih krajih po Sloveniji. Naslednjič se bodo sestali maja letos v Celju, kjer se bodo podrobneje lotili pritiskov na novinarje. Ujčičeva meni, da dopisniki v njihovem mediju prevzemajo vse večjo vlogo. »Dela v pisarni je zelo malo. Javljamo se že s terena, fotografijo pošljemo takoj, ko je posneta. Prispevek spišemo tudi v avtomobilu.« Dobljekarjeva pa se spominja, da se je z uredništvom v Ljubljani zmerom morala boriti, da so neko lokalno informacijo prepoznali kot pomembno in jo hitro objavili. Korljan poudarja, da bralci v lokalnem časopisu iščejo lokalne informacije: »Če pa me recimo zanima dogajanje v Siriji, v roke ne bom vzel ne lokalnega ne nacionalnega časopisa, ampak bom poiskal medij, ki ima v Siriji svojega dopisnika. To je namreč zmerom le tri klike stran ...« Miran Korošec z RTV torek • 16. februarja 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 ke televizije PeTV povezovanju z BK TV na Ptuju, je bil pred nekaj tedni jasno predstavljen. Manj jasno pa je bilo, ali ostajajo prisotni kontinuirano po Kurentovanju ali se očitno njihovi načrti že bolj predvidljivi. Edino, kar še ni dorečeno, je denar, ki ga bodo morali zagotoviti za pokrivanje ptujskih do-računajo zaman. Razen če si premisli mestni svet oziroma ptujski župan Miran Senčar ... svoji televizijski dejavnosti. za kakršnokoli sodelovanje, ki presega programsko sodelovanje, pristojen organ mestni svet MO Ptuj. Župan Miran Senčar je med pustom naročil, da se po pustu sestanemo in predebati-ramo možnosti eventualnega sodelovanja z drugimi televizi-| ■ jami. Pusta je konec, tako da bo sestanek verjetno v kratkem, takrat pa bo znano tudi stališče MO Ptuj do te tematike," pojasnjuje Hodnik. O tem, za kakšen dogovor konkretno bo šlo, če se povežeta PeTV in SIP TV, Hodnik ni govoril. Dejal je, da ni nobene-Foto: ČG ga osnutka pogodbe in da so bili pogovori zgolj na načelni ravni ter brez konkretiziranih dogovorov. A po naših zanesljivih informacijah so stvari že dokaj dorečene, tudi stroškovno. Predloga pogodbe sicer nismo uspeli dobiti, a naši viri trdijo, da so to računi brez krčmarja, saj da s povezovanjem računajo tudi na državna sredstva (iz naslova ustvarjanja regionalnega programa), ki pa jih bo zelo težko ali nemogoče dobiti vsaj leto dni. Povezovanje z BK TV: eden bi, drugi ne Boštjan Lesjak, direktor BK TV, pa kljub temu da je pove- zovanje dveh konkurenčnih televizij skorajda že dorečeno, očitno puške še ni vrgel v koruzo. Še vedno namreč upa na dogovor s Hodnikom, pa čeprav je sedaj več ali manj jasno, da tega bržkone ne bo. Bo pa, kot je dejal za naš časopis, poskusil kaj doreči tudi s tistim, ki bo na koncu (posredno) tudi odločal o tem, kako se bodo karte odigrale, torej županom MO Ptuj Miranom Senčarjem. Doslej sta Lesjak in Hodnik le enkrat, očitno tudi dokončno, sedla za skupno mizo: „Z BK TV po sestanku, na katerem nam je bilo sporočeno, da prihajajo na naše območje in kakšen je njihov namen, pogovorov več ni bilo. V tem trenutku glede na povsem različne poglede na to, kako naj zgleda lokalna televizija, niti ne vidim smisla. Dokler lokalno televizijo izvaja PeTV, bomo ostali zvesti trenutnemu obsegu pokrivanja ptujskih vsebin z zmožnostjo, kot jo pač glede na okoliščine imamo, če pa bodo pristojni organi sprejeli drugačno odločitev, temu tako ne moremo nasprotovati. Predstavo o tem, kolikšne programske pokritosti je lahko deležen Ptuj na televizijah, ki tri ure v t. i. 'prime timu' dneva oddajajo posnetke občinskih svetov nam nepomembnih občin, si lahko vsak oblikuje sam," zaključuje Hodnik. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo in kdo se bo s kom povezal, Lesjak pravi, ostajajo na Ptuju kot 11. občini, ki jo bodo pokrivali. Svoje plane že imajo, želijo promovirati najstarejše slovensko mesto in obenem dati poudarek gospodarstvu ter navadnim ljudem. Na kak način in s kakšnim modelom ter sredstvi bodo pripravljali prispevke, še ne vedo. Prepričan pa je, da jim bo tako kot v drugih občinah doslej tudi v najstarejšem slovenskem mestu uspelo. Dženana Kmetec tvo je podobno tekstilni industriji pripravilo okroglo mizo z naslovom Novinarji (s) terena: nujen ali pogrešljiv kader v medijih? Razpravljali so o vlogi lokalnih in dopisnikov. Slovenija je ukinjanje dopisništev in odpuščanje označil ne le za kapitalizem, marveč ekonomski ludizem. Tekoči trak novinarstva Lesjak Tuškova sodobno novinarstvo primerja s tekstilno panogo: »Tu gre striktno za posel, dodane vrednosti so nizke, uprave pa se hitro me-njujejo.« Ugotavlja, da danes pri novinarskem delu šteje količina, ne pa kakovost: »Sprašujem se, kako bodo mladi na tem tekočem traku sploh zdržali.« Tudi Milošič meni, da se norme neprestano zvišujejo. »Pred tridesetimi leti sem za to, da sem v uredništvo v Ljubljani poslal eno fotografijo, porabil tričetrt dneva. Danes je posnetek pri tehničnem uredniku v trenutku, pa še vedno ne dovolj hitro.« Za to pa krivi tudi same novinarje, ki so zaradi nečloveškega ravnanja z delavci kritizirali druge, medtem pa se je to zgodilo tudi njim samim. Težava je tudi v lastniških prevzemih medijev. Lesjak Tu-škova je ogorčena: »Regulative na tem področju pravzaprav sploh ni! Šibkejše podjetje lahko brez težav prevzame močnejšega. Novi lastniki so številne blagovne znamke že zakockali ...« Milošič pa je kot prvo nalogo slovenskega novinarstva predlagal raziskavo, od kod denar za nakupovanje medijev sploh prihaja. »Medije kupujejo kot igračke, s katerimi pa se ne znajo igrati. Trenutno smo v situaciji, ko dninarja skrbi, kaj bo s kmetijo, namesto gospodarja,« pravi. Najhujši pritiski zaradi raziskovalnih člankov Ob koncu so se dotaknili tudi pritiskov na novinarje, ki so pri dopisnikih in novinarjih lokalnih medijev bistveno večji kot drugod. Zemljaričeva pojasnjuje, da je Štajerski tednik pred tremi leti z novo urednico več poudarka namenil raziskovalnemu novinarstvu. »Zdaj novinarji spremljamo in nadzorujemo poti trošenja javne- Foto: Črtomir Goznik Novinarska zakonodaja je zastarela DNS že več let opozarja, da je medijska zakonodaja zastarela In potrebna temeljite sistematične prenove. Lesjak Tuškova je prepričana, da v novinarski zakonodaji skoraj ni področja, ki ga ne bi bilo treba obdelati: »Že definicije medijev so neustrezne in zastarele. Treba bi bilo določiti pogoje lastništva medijev in zagotoviti transparentnost postopkov pri menjavah lastništev. Država bi morala opredeliti javni interes in se odločiti, katere vsebine bodo upravičene do javnih sredstev.« Skrbi pa jo, da bodo zakonodajo spremenili prepozno. ga denarja. Sprva je sicer bilo nekaj konfliktov, počasi pa so se občine novega načina dela navadile,« pravi. Opozarja pa tudi, da so občinska glasila nelojalna konkurenca lokalnim medijem. Uredniki teh glasil so namreč velikokrat kar župani občin. Eva Milošič Slovenska Bistrica • Potok Polskava bo ogrožal stanovanja še vsaj do leta 2018 Za 250 metrov ureditve struge predvidoma 650.000 evrov Že pred štirimi leti so se predstavniki slovenjebistriške občine in ministrstva za okolje in prostor sestali zaradi ureditve dela potoka Polskave na Zgornji Polskavi, kjer ogroža stanovanja in prometno ter komunalno infrastrukturo. Kot so napovedali na ministrstvu, bi lahko bila ureditev izvedena šele leta 2018. »Potok Polskava je ob večjih nalivih oziroma hudournikih poplavil bližnja zemljišča, ceste in stanovanja. Zato se je v večji meri struga že uredila, neurejen je ostal le del struge pri stanovanju Zorko. Ureditev tega dela struge je zelo pomembna, saj bi se v skladu s projektom in že pridobljenimi zemljišči rešil problem poplavljanja potoka Polskava in problem ozkega grla lokalne ceste,« je pojasnil predsednik krajevne skupnosti Zgornja Polskava Dušan Kotnik. Na ministrstvu so še povedali, da gre za 250 metrov dolg odsek in da je ocenjena vrednost del približno 650.000 evrov. V okviru projekta naj bi se rekonstruiral desnoobrežni oporni zid, oblikovala struga in rekonstruirala premostitev mostu pri Zorku. Vendar pa je ureditev še vedno vprašljiva. Namreč financiranje projekta ureditve Polskave na Zgornji Polskavi se je preneslo v novo finančno perspektivo. Obravnavan bo v sklopu celovitega projekta ureditev poplavne varnosti na porečju Drave - II. faza, s katerim bo ministrstvo kandidiralo za pridobitev kohezijskih sredstev predvidoma v letu 2017. Če bodo sredstva odobrena in ne bo težav s postopki izbire izvajalcev, bi lahko predvidene ukrepe izvedli v 2018, so še povedali na ministrstvu. Mojca Vtič Foto: CG 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 16. februarja 2016 Ptuj • Testno obdobje plačevanja parkirnine Plačaj parkirnino z SMS-sporočilom Februarja je začelo obratovati testno obdobje plačevanja parkirnine z mobilnim telefonom, in sicer najprej na območju modre cone pri Zdravstvenem domu Ptuj - Rimska ploščad. Čez mesec dni naj bi ta koncept zaživel po celotnem Ptuju. Kot so pojasnili na Javnih službah Ptuj, d. o. o., lahko uporabniki plačujejo parkirnino preko SMS-sporočila ali mobilne aplikacije, ki si jo namestijo na svoj pametni mobilni telefon s skeni-ranjem QR-kode. Testno obdobje bo trajalo predvidoma en mesec, po tem pa naj bi bilo možno na tak način plačati parkirnino po celotnem Ptuju, na območju modre cone. In kako bodo redarji vedeli, da je parkirnina plačana preko SMS-sporočila, čeprav listka ni: „Za zdaj je zadeva še v testiranju. Javne službe Ptuj so naši redarski službi dale aplikacijo, ki bo sporočila registrsko številko in uro parkiranja. Mi nato v dlanč-niku vidimo, da je vozilo plačalo parkirnino. Za zdaj je to lahko pogledati, ker je samo eno območje, upam, da bo tudi takrat, ko bo na tak način možno parkirati po celotnem mestu, to preverjanje potekalo gladko. Lahko pa pride do nerodnih situacij, ker ljudje ne vedo, kdo je plačal in kdo ne, zato se lahko zgodi, da Testno se parkirnina preko telefona lahko plača pri Zdravstvenem domu na Ptuju. bodo jezni na redarje, ki bodo ob dveh parkiranih avtomobilih brez listkov enemu napisali obvestilo o prekršku, drugemu pa ne. Redar bo pač moral pojasniti, da imamo nov sistem in da je parkirnina, kljub temu da na avtomobilu ni listka, plačana. Pričakujemo, da bo le okoli 5 odstotkov parkirnin plačanih preko sms sporočil. Za redarje to sicer pomeni dodatno delo, saj moraš, preden napišeš kazen, pregledati še podatke v dlančniku. Potrebovali bomo čas, upamo pa, da bo program pripravljen tako, da Kako plačati parkirnino prek SMS Za samo plačevanje parkirnine je dovolj poslan SMS s ključnimi besedami na telefonsko številko 031 20 90 20, iz trgovine Google play (Android) oz. App store (iOS) pa se lahko sname tudi aplikacija za lažje plačevanje. Aplikacija se imenuje mP: Parking payment made easy. In kako torej plačati: če želite parkirati za 1 uro, pošljete sms PT1 in registrsko številko (npr. PT1 MBME123), ali za 1 uro in 30 minut enak postopek, le da v sporočilu zapišete PT1:30. Prednost takšnega načina je med drugim v tem, da za parkiranje ni treba imeti gotovine, pa tudi da se parkirnino lahko podaljša na daljavo, s telefonom, brez parkirnega listka. opozori redarja, če bo pri pisanju obvestila o prekršku vnesel registrsko številko, ki je že plačala parkirnino. Vsekakor bo ta koncept prijaznejši občanom," pojasnjuje Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva občin v Spodnjem Podravju. To je v lan- skem letu skupaj napisalo okrog 3000 obvestil, od tega polovico opozoril, ki nimajo materialnih in pravnih posledic, preostalo pa so obvestila o prekršku. Ali bodo te številke letos morda tudi zaradi novega programa kaj manjše in kako bo zaživel novi program (ki nedvomno predstavlja izboljšavo in modernizacijo sistema), pa bo jasno kmalu. Dženana Kmetec Foto: CG Središče ob Dravi • Sprejeli OPPN poslovne cone Lipje Boj z mlini na veter? Svet občine Središče ob Dravi je na minuli seji med drugim potrdili odlok o občinskem prostorskem načrtu (OPPN) za poslovno cono Lipje, na katerega so čakali tri leta. Ptuj • Regijsko srečanje gospodarstvenikov Ptujski podžupan želi več iskrene komunikacije Nekaj deset podjetnikov s Ptuja in okolice se je nedavno udeležilo gospodarskega foruma, ki ga je v dvorani Narodnega doma organizirala Mestna občina (MO) Ptuj v sodelovanju z ZRS Bistra, Območno obrtno-podjetniško zbornico (OOZ) in Manager klubom Ptuj ter Štajersko gospodarsko zbornico. Peter Cafuta iz Skupne občinske uprave je predstavil noveliran občinski prostorski načrt. Marijana Nikšič Zorko iz uprave MO Ptuj je pojasnila novosti, ki jih za investitorje na območju MO Ptuj pri izračunu komunalnega prispevka prinaša spremenjen program opremljanja stavbnih zemljišč. Glede na predhodni odlok se je komunalni prispevek po novem izračunu znižal za od 20 do 30 %. Za gradnjo objektov za gospodarsko rabo se pri izračunu komunalnega prispevka upošteva še dodatna 50 % olajšava. Jadranka Krajnc iz ZRS Bistra Ptuj je predstavila delovanje VEM-točke. Na Ptuju sta aktivni dve: ena na ZRS Bistra in druga na obrtni zbornici. Mojca Šibila Drobnič iz ZRS Bistra Ptuj je na srečanju predstavila možnostih črpanja evropskih sredstev v novi finančni perspektivi, Boris Repič iz OOZ Ptuj pa je govoril o dejavnostih, za katere so zadolženi na zbornici. »Naš namen je definirati ključne razvojne potenciale regije ter ugotoviti, kako se lahko za lažje delovanje v prihodnosti povežemo, kje lahko MO Ptuj in podporno okolje, ki deluje znotraj nje, pomagata pri zagotavljanju pogojev za čim boljši razvoj gospodarstva v občini in regiji,« je na vabilu med drugim zapisal župan MO Ptuj Miran Senčar. Podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek pa ugotavlja, da številne težave izvirajo iz nepravilne, nepravočasne ali celo neobstoječe komunikacije, kar bi želeli odpraviti. Poudaril je, da je v okolju preveč nesporazumov, ki izzovejo negativno energijo. »Tega je v našem prostoru ogromno in zato upam, da bo tudi to srečanje pripomoglo k temu, da bomo začeli komunicirati na pravilen način, da bomo zmanjšali razkorak med pričakovanji in med tem, kar lahko podporno okolje ponudi gospodarstvu. Začnimo se pogovarjati. Resnično pogovarjati. Izpostavimo, kje imamo težave in kje vidimo ozka grla. Nerealno je pričakovati, da bo nekdo neko težavo razrešil, če ta ni bila nikoli izpostavljena. Želim tudi, da nehamo določene stvari kar vsepov-prek kritizirati. Najprej se moramo angažirati, tudi sami poiskati kako rešitev ali informacijo. In ko vidiš, da ti nihče ne prihaja naproti, pa je na vrsti tudi kakšna kritika. Ne bi želel, da se danes debata razvije o tem, kaj vse je narobe. Definirajmo, kje so ozka grla, kako lahko pomagamo ter vse naše napore usmerimo v eno smer in pridemo do učinkovitejših rešitev. Želimo si konstruktivnega pogovora in iskanja rešitev,« je na srečanju poudaril ptujski podžupan Gorazd Orešek. Mojca Zemljarič Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, občina poslovno cono Lipje načrtuje že od leta 2008. Zadnja tri leta pa so se intenzivno ukvarjali s postopkom izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). »S sprejetim OPPN smo končali vse postopke za spremembo namembnosti zemljišč,« pravi župan Jurij Borko. A kdaj bodo na tem območju zares stali kakšni objekti, ostaja veliko vprašanje. Celotna cona, ki meri 4,2 ha in je predvidena na območju med središko farmo in tamkajšnjim bencinskim servisom, je namreč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. »Naročili smo cenitev zemljišč in bomo izdelali kalkulacije za možen odkup občine ali potencialnih investitorjev. Cena zemljišč je 10 evrov na m2. Zraven cene odkupa zemljišč je treba prišteti še odškodnino za spremembo iz kmetijskega zemljišča, ki se giblje od šest do 24 evrov na m2. Še najmanjši strošek je zaračunani komunalni prispevek občine, ki znaša glede na dejavnost od pet do devet evrov na m2 in je z olajšavami verjetno najmanjši v Sloveniji. Poslovna cona je že na različnih portalih za oglaševanje,« dodaja Borko. Država je premalo prožna pri zagotavljanju pogojev za investitorje Na omenjenem zemljišču je sicer arheološko najdišče, kar bi lahko predstavljalo dodatno d oviro bodočim investitorjem. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je namreč pri arheološkem površinskem pregledu na celotni površini naletel na kose lonče-nine in gradbenega materiala, ki naj bi izhajali iz prazgodovine in rimske dobe. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je zato sprožil postopek vpisa v register nepremične kulturne dediščine, v katerem se območje vodi pod imenom Središče ob Dravi - Arheološko območje Lipje. Bodočim investitorjem pa še naložil, da je pred začetkom kakršnih koli zemeljskih del treba opraviti arheološko raziskavo, s katero bodo arheološke ostali-ne na obravnavanem prostoru sistematično raziskane in nadzorovano odstranjene, kar seveda pomeni dodaten strošek za investitorje. Tukaj pa je še zapletena zakonodaja. »Že v letu 2015 in tudi prej smo naredili kar nekaj pogovorov s potencialnimi investitorji, sedaj po sprejetju OPPN pa bomo iskali še bolj intenzivno. Ali bomo uspešni, je vprašanje, saj osebno menim, da je država premalo prožna pri zagotavljanju pogojev in ugodnosti za domače in tuje investitorje. Kot primer dobre prakse je lahko sosednja občina Nedelišče v Republiki Hrvaški, ki je lani dobila od hrvaške vlade 16 ha zemljišč za poslovno cono,« zaključuje župan. Monika Levanič Foto: Črtomir Goznik Soorganizatorji srečanja gospodarstvenikov: Boris Repič (OOZ Ptuj), Gorazd Orešek (MO Ptuj) in Aleksandra Pivec (ZRS Bistra Ptuj) Foto: arhiv občine Za zemljišča, ki so v lasti državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, bodo izdelali kalkulacije za možen odkup občine ali potencialnih investitorjev. torek • 16. februarja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 7 Ptuj • Odprtje prvega ptujskega prostora za podjetniško sodelovanje Ena in ena zna biti tri Kmalu bo zaživel prvi prostor za podjetniško sodelovanje na Ptuju. Ustanovitelja Kreativnice sta uspešni ptujski podjetji Intera in Databox. Obetavnim startupom bosta zagotavljali opremljen delovni prostor, predvsem pa podjetniško mentorstvo. Podjetniško sodelovanje pomeni, da si podjetniki različnih profilov delijo delovni prostor in opremo. Tako si zmanjšajo pisarniške stroške, hkrati pa ob spontanem mreženju izmenjujejo znanja, izkušnje, ideje in pomoč. V svetu vse bolj priljubljen koncept zdaj prihaja tudi na Ptuj. Kreativnico na Osoj-nikovi cesti 3, kjer že domuje-ta podjetji Intera in Databox, bodo v obliki dneva odprtih vrat odprli ta petek med 13. in 15. uro. Kreativnica bo za začetek ponudila osem delovnih prostorov z vso potrebno opremo: pisarniškim pohištvom, dostopom do interneta, souporabo tiskalnika, projektorja, platna in sobe za sestanke, interno knjižnico s strokovno literaturo, pa tudi namiznim tenisom in ročnim nogometom za razvedrilo. Najbolj dragocena pa bo gotovo pomoč izkušenih strokovnjakov z različnih področij podjetništva. Ti bodo mladim podjetnikom pomagali pri razvoju njihovih idej, kasneje pa tudi pri pridobivanju ustreznega financiranja in dostopu do tujih podjetniških Kreativnica bo namenjena predvsem tistim, ki v podjetniški svet šele vstopajo. Prednost pri sprejemu bodo imela nova tehnološko ali drugače inovativna podjetja ali podjetja v nastajanju, ki razvijajo lastno podjetniško idejo. Ta bodo lahko Kreativnico uporabljala brezplačno. Podjetja ali posamezniki, ki že ustvarjajo prihodke na trgu in ne razvijajo nove ideje, pa bodo za uporabo enega delovnega mesta mesečno prispevali 50 evrov in DDV. Ker je število mest omejeno in ker so nekaj prijav prejeli že takoj po vzpostavitvi spletne strani, podjetnikom priporočajo, da prijavnico na spletni strani www.kreativnica.com izpolnijo čim prej. Prednost bodo dali tistim, ki bodo jasno podali svojo vizijo ter izrazili podjetniško strast in močno voljo po razvoju. Foto: Kreativnica inkubatorjev (npr. TechStarsa iz ZDA). Organizirali bodo tematske delavnice, na katere bodo povabili tudi gostujoče predavatelje. Ne izključujejo pa tudi možnosti investiranja v najperspektivnejše ideje. Uspešni podjetji želita domačemu okolju nekaj vrniti Vrednost investicije težko ocenijo, saj bodo v uporabo dali prostor, ki so ga v najemu imeli že doslej, uporabili pa so tudi nekaj lastne pisarniške in tehnične opreme. Za najemnino in obratovalne stroške bodo mesečno plačali približno 500 evrov. Direktor Intere Peter La- dič pojasnjuje: "Ni vse v denarju in sponzorstvu, ampak tudi v znanju. Ne ponujamo le prostora in opreme, temveč predvsem naše znanje in čas. Ena plus ena zna biti tri." Obe podjetji nekaj izkušenj z mentorstvom že ima- ta (sodelovali sta s srednjimi šolami, fakultetami in na raznih izobraževanjih), Kreativnica pa bo to še nadgradila. Ladič pravi: "V 14 letih obstoja podjetja smo pridobili ogromno izkušenj. Veliko časa bi lahko prihranili, če bi se v času svojih začetkov lahko obrnili na izkušenega mentorja ali ekipo, ki je začetni del poti že uspešno premagala. Vemo, koliko to mladim podjetjem pomeni, zato jim želimo s Kreativnico pomagati." Davorin Gabrovec, soustanovitelj Intere in Databoxa, dodaja: "V tujini, predvsem v ZDA, sta se podjetniško sodelovanje in združevanje posameznikov ali startu-pov z že uveljavljenimi podjetji izkazala za dober model in ta koncept skušamo zdaj prenesti tudi v naše lokalno okolje. Ne samo, da tako združujemo veliko pozitivne energije in zagnanosti, temveč želimo tudi aktivno pomagati pri tistih začetnih podjetniških korakih, ki so včasih ključnega pomena za prehod od ideje do podjetja." Eva Milošič Slovenska Bistrica • Saga o zahodni obvoznici dobiva novo poglavje Po treh letih direkcija ugotovila, da obvoznica ni v skladu z zakonom Gradnja slovenjebistriške zahodne obvoznice, ki je ključnega pomena za delovanje in širitev Impola, se glede na državni proračun ponovno odmika. Direkcija za infrastrukturo s prstom kaže na občino, saj da ta ni dostavila zahtevanih dokumentov, občina pa pravi, da je direkcija po treh letih ugotovila, da obvoznica v načrtovani obliki ne zadošča zakonskim predpisom. Kot so povedali na direkciji, je julija lani na slovenjebistriški občini potekal sestanek v zvezi s pregledom občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je potreben za pripravo projektne naloge. Pri pregledu načrta, ki ga je pripravila občina, je direkcija ugotovila, da predviden potek zahodne obvoznice ni v skladu z zakonom o cestah. »Na obvozno cesto je predvideno veliko število priključnih občinskih cest (preko sedem križišč), kar prav tako ni v skladu z zakonom, saj imajo obvoznice predvideno maksimalno število priključkov (običajno največ dva). Namen gradnje obvoznic je upravljanje prometa tako, da se razbremeni naselje, poveča pretočnost prometa in zvišajo potovalne hitrosti uporabnikov. Občina bi morala do konca julija 2015, kot je bilo dogovorjeno na sestanku, posredovati vso potrebno dokumentacijo oziroma obrazložitve, vendar tega kljub pozivu direkcija še ni prejela. Direkcija zahtevano dokumentacijo potrebuje, da lahko naroči izdelavo projekta za pridobitev Foto: Mojca Vtic Gradnja obvoznice nujna, toda ... Pred tremi leti je takratni direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste Gregor Ficko v Impolu dejal, da bi se lahko gradnja zahodne obvoznice začela v letih 2016/2017. Kot izhaja iz državnega proračuna, je gradnja predvidena šele po letu 2019. Projekt obvoznice predvideva tudi izgradnjo energetskega koridorja, ki je ključen za razvoj in nadaljnjo rast industrijske cone Impol. V skupini Impol še poudarjajo, da ima gradnja obvoznice številne pozitivne učinke tudi za občino. Zmanjšala naj bi se obremenitev mestnega jedra, konkretno za 18.300 tovornjakov letno ter 6.200 osebnih avtomobilov letno, ki obiščejo industrijsko cono Impol, v to številko pa niso všteti prevozi na delo. Z nujnostjo izgradnje obvoznice so bili seznanjeni najrazličnejši krojači slovenske politike, nazadnje gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Prav vsi so se strinjali, da je izgradnja obvoznice nujna. gradbenega dovoljenja, za kar ima v proračunu zagotovljena sredstva,« so povedali na direkciji. Sicer pa je v državnem proračunu na postavki zahodna obvoznica letos predvidenih 20.000 evrov, glavnina denarja -10 milijonov evrov - pa šele po letu 2019. »Odprlo se je 100 novih vprašanj« Na občini pa so v svoj bran povedali: »Dokumentacijo, ki smo jo imeli, smo posredovali. Problem je, ker je zanje obvoznica od regionalne do regionalne ceste, pri nas pa poteka od regionalne do lokalne ceste. Če bi želeli z obvoznico priti do regionalne ceste, bi morali zgraditi verjetno tunel, ali pa Partizansko cesto prekategorizirati, s čimer pa se država najverjetneje ne bo strinjala. Namreč glede obvoznice je bilo že vse dogovorjeno, nato pa se je lani na direkciji odprlo 100 vprašanj.« Sicer pa ima občina letos v proračunu predvidenih 100.000 evrov za naročilo projektne dokumentacije, prav tako bodo začeli planirati odkupe zemljišč. »Čakali ne bomo, čeprav je projektna dokumentacija na ramenih države. Tukaj gre za prelaganje odgovornosti! Sicer pa je izgradnja obvoznice s pomočjo državnih sredstev ena pot, obstaja še ena - v okviru projekta inovativnih aluminijev zlitin. Upamo, da bi nam uspelo pridobiti sredstva tudi za izgradnjo obvoznice v okviru kohe-zijskih projektov,« je povedal direktor občinske uprave Branko Žnidar. Mojca Vtič 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 16. februarja 2016 Podravje • Za temne oblake nad kmetijstvom krivi tudi kmetje sami »Zakaj bi kmetovali, če nas je strah »Če bomo poslušali samo jamranje, nihče ne bo več kmetoval. Seveda so problemi, vendar pa jih moramo tudi sami Emil Remic iz Savinjske doline. Namreč kmetje so ponovno izpostavili problem nizkih odkupnih cen, razdrobljenosti, »Lobiji in mafija vodijo to državo, kmetje smo skorajda nemočni in bomo morali kot leta 1991 v borbo,« je bil oster Ivan Bučar iz zelenjadarske verige. Nadaljeval je: »Res je, kmetje smo neorganizirani, vendar dokler ne bomo imeli priznanih proizvodnih stroškov, se ne moremo povezati in organizirati ter enakopravno nastopiti proti povezanim odkupovalcev, ki kmete izsiljujejo do zadnjega. Lani so bili protesti za pravično plačilo kmetom - nič se ni spremenilo. Na protestih so imeli glavno besedo državni predstavniki, to ni shod, to je pono- vitev časov izpred 30 let. Samo združeni v sindikalnem boju lahko uspemo. Namreč tako več ne gre in tako ne moremo delati, če nimamo pokritih stroškov pridelave.« Ognjeni krst za dopolnilne dejavnosti Ponovno je bilo slišati pozive k uvedbi »minimalne plače« za kmete, saj da če imajo delavci pravico do minimalne plače, bi jo lahko imeli tudi kmetje. »Kje je naš sindikat,« je dejal eden izmed kmetovalcev. Ob tem so prisotni opozorili, da je sklad kmetijskih zemljišč ponovno povišal zakupno ceno kmetijskih zemljišč, da so fito-farmacevtska sredstva pri nas za tretjino dražja kot v tujini in da je to tudi eden izmed razlogov, zakaj je slovenski kmet nekonkurenčen. »Vsako leto je tudi več birokracije namesto manj, čeprav ste vi, minister, obljubljali nasprotno.« Franc Kučan pa je opozoril, da bodo sedaj dopolnilne dejavnosti na kmetijah doživele ognjeni krst: »Zaradi davčnih blagajn in nadzora inšpektorjev, ki se skušajo znašati nad kmetijami. Vsi se zavedamo pomena varne hrane in naše odgovornosti, vendar pa ne morejo kmetije primerjati s predelovalnimi obrati. Dopolnilna dejavnost pomeni občasno delo v manjših količinah.« Občnega zbora sindikata kmetov se je udeležila tudi Cvetka Bezjak iz Stojncev, ki je opozorila na slabo socialno stanje kmetov in visoko starost kmetovalcev. »Koliko otrok se odloči za kmetijsko izobraževanje? Strah jih je, saj sami vidijo, kakšni so pogoji. Kmete je strah vremena, inšpektorjev, države. Pristojne službe, zadruge in Od ljudi za ljudi. SAMO PRI SI.BLAGAJNI: > najenostavnejši blagajniški program, > samodejno potrjevanje računov, tudi ko ni internetne povezave, > tiskalniki že od 2,62 € na mesec. 14, 99 € NA MESEC Za več informacij nas obiščite v Si.mobilovih poslovnih centrih v Ljubljani, Mariboru, Šenčurju in Novem mestu, nas pokličite na 040 40 40 20 ali nam pišite na poslovni.svetovalec@simobil.si. Popolna pisarna Vse cene so navedene brez DDV. Mesečna naročnina na storitev Si.blagajna se zaračuna po trenutno veljavnem ceniku. Za uporabo in storitve Si.blagajna potrebujete ustrezno strojno opremo, ki ni zajeta v mesečno naročnino. Cene navedenih naprav veljajo do 31. 3. 2016 oz. do razprodaje zalog ob 24-mesečni vezavi na storitev. Cene naprav so razdeljene na 24 enakih zaporednih mesečnih obrokov, od katerih stranka prvi obrok poravna ob nakupu naprave na prodajnem mestu, nato pa se obroki mesečno prištevajo Si.mobilovemu računu. V primeru nakupa naprave na obroke se naročniku na prvem računu zaračuna Strošek odobritve obročnega nakupa naprave v višini 1,63 €. V primeru predčasne prekinitve naročniškega razmerja je naročnik dolžan poplačati preostale obroke za naprave. Zgolj za potrebe uporabe blagajniškega programa zadošča paket Mobilni internet 300 MEGA, ki se zaračuna dodatno po promocijski ceni 2,45 €. V primeru uporabe prenosa podatkov še za druge potrebe priporočamo izbiro enega izmed paketov Mobilni internet, ki vsebuje večjo količino podatkov. Si.mobil, d. d., Šmartinska c. 134b, SI-1000. simobil.si Zidan opozarja na viške mleka Občnega zbora se je udeležil tudi kmetijski minister Dejan Židan: »Razmere na trgu hrane so nestabilne zaradi razmer v Rusiji in Ukrajini. Cena je nizka, proizvodnja mleka pa v Sloveniji narašča, lani je narasla za približno štiri odstotke, letos pa narašča za približno osem odstotkov. Rast opažamo tudi v drugih državah. Na drugi strani pa se poraba zmanjšuje. Opravil sem razgovor z mlekarnami v Sloveniji, vse so obljubile, da bodo povečale odkup, problem pa je, ker se 40 % mleka izvozi v tujino. Zatorej javni apel slovenskim zadrugam, da čim prej sklenejo letne pogodbe, da se ne bo ob preteku pogodb v prvi polovici leta postavilo vprašanje, kam z mlekom.« Dodal je, da se povečuje izvoz slovenskih vin in mlečnih proizvodov na Kitajsko in da je ta trg lahko rezervna rešitev za obvladanje viškov. Ptuj • Kamera in opazovalnica ob Ptujskem Gnezdenje ptic si bo tudi v neposrednem V okviru projekta LiveDrava so že leta 2014 na velikem otoku ji navadne čigre in rečnega galeba. Tehnično opremo pravkar spleta. Pod okriljem istega projekta pa bodo postavili tudi Kamero je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) postavilo v raziskovalne namene. Na ta način lahko brez povzročanja motenj spremljajo dogajanje v koloniji in raziskujejo vpliv projektnih akcij na ptice. Na velikem otoku Ptujskega jezera gnezdita največji celinski koloniji navadne čigre in rečnega galeba v Sloveniji. Obe vrsti ptic gnezdita na tleh, zaradi obrambe pred plenilci pa je to mogoče le na otokih (nekoč naravnih, po izgradnji elektrarn pa le še umetnih). Kamera bo pomembna predvsem v obdobju gnezdenja: čigre so ptice selivke in se bodo k nam vrnile konec aprila ali v začetku maja, rečni galebi pa se sicer ne selijo in začnejo gnezditi prej, vendar nikoli pred aprilom. Podatki s kamere se zbirajo na posebnem snemalniku v gostinskem lokalu Ranca. Med kamero na otoku in snemalnikom v loka- # 4i I Foto: Arhiv JSKD OI Ormož Kamera na velikem otoku Ptujskega jezera Foto: MV torek • 16. februarja 2016 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 9 vremena, države, inšpektorjev« reševati,« je zbranim kmetijcem in kmetijkam na občnem zboru Sindikata kmetov Slovenije dejal 30-letni kmetovalec birokracije. druge organizacije naj delajo naloge, za katere so plačani, naj se ne zanašajo zgolj na rabate.« Čeprav je bilo slišati kar nekaj kritik na račun zadrug, pa predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk meni, daje slovenski zadružni sistem eden najuspešnejših v Evropi. »Slovenske zadruge odkupijo okoli 80 % vse pridelane hrane v Sloveniji, 80 % kmetov oskrbujemo z reprodukcijskim materialom. Ne moremo pa zagotovi toliko višjih cen, saj jih tudi mi ne moremo zahtevati od trgovcev. Zagotovo pa moramo več narediti na promociji, kjer za 10 ali 15 let zaostajamo za Avstrijci.« Le vkup, le vkup ... K iskanju rešitev pa je pozval Erik Remic iz Savinjske doline. »Edina stvar, ki jo znamo delati slovenski kmetje, je povečevanje proizvodnje, več mleka, več krav molznic. Bistvena pa Foto: Mojca Vtič Sicer pa je Anton Medved, predsednik sindikata kmetov, povedal, da bodo morali kmetje ostreje nastopiti do predstavnikov vlade: »Temni oblaki so nad slovenskim kmetijstvom, obljub je konec, treba bo stopiti korak naprej in ukrepati.« je boljša prodaja in izdelki z dodano vrednostjo. Napaka se je naredila, ker nismo Slovenci obdržali Ljubljanskih mlekarn, Celjske mlekarne dihajo na škrge, ostalih praktično ni. Dejstvo je, da se bomo morali povezati, da potrebujemo zadruge, vendar če z delom zadrug nismo zadovoljni, lahko menjamo vodstvo. KGZS, sindikat kmetov in druge organizacije niso same sebi namen.« V razgreto debato je posegel Milan Unuk, ki je poudaril, da je nesmiselno kazati s prstom na določene osebe in na občnem zboru iskati krivce. »Sedaj se moramo najprej pove- zati in rešiti problem prodaje mleka v tujino, povezati se moramo v verigo, da bi našli skupno pot. Lani so vse mlekarne delovale z dobičkom. Zakaj? Na račun kmeta. V trgovini ni bil noben izdelek bolj poceni. Vsi so si svoj del kruha odrezali, le mi ne. Le vkup, le vkup uboga gmajna, kot pravijo. Vendar smo slovenski kmetje taki, da še sami sebi ne zaupamo. Tudi za razdrobljenost smo si krivi v večini sami. Večina, ki nas tukaj sedi, je tudi v kakšnem izmed upravnih odborov zadrug, zato nase pokažimo s prstom. Vemo, kmetijstvo je težko, lahko je pa še težje. V starih časih so se v sili združevali, očitno se bomo ponovno morali.« Subvencije bodo izplačane do konca marca Glede izplačil subvencij je kmetijski minister Dejan Židan povedal, da naj bi se začele izplačevati februarja in marca: »Odločbe letos prihajajo do kmetov nekoliko pozneje zaradi novega ukrepa plačila za govejega pitanca. Hitimo z izplačili, saj se zavedamo, da mora denar čim prej priti do kmetov. Sicer pa bomo izplačali za okoli 136 milijonov evrov kmetijskih subvencij, ob tem pa bodo izplačana še plačila iz ukrepov programa razvoja podeželja.« Dodal je, da je ministrstvo začelo objavljati razpise, letos naj bi jih bilo približno 20, in da naj bodo kmetje nanje pozorni, saj da bo letos v okviru razpisov razdeljenih 150 milijonov evrov. Glede pomoči mlekarjem in prašičerejcem pa je povedal, da bo pomoč izplačana v višini 2,7 milijona evrov, kmetje morajo oddati prijavnico, denar pa naj bi kmetje dobili aprila. Mojca Vtič jezeru mogoče ogledati prenosu Ptujskega jezera namestili kamero, s katero spremljajo koloni-testirajo, da bodo posnetke s kamere lahko prenašali še prek ornitološko opazovalnico. Ornitološka opazovalnica Na desnem bregu Ptujskega jezera, nasproti Rance, bodo letos postavili kovinski pokrit opazovalni stolp. Za pomožni objekt v javni rabi, ki bo delno stal v vodi, so gradbeno dovoljenje že pridobili. Konstrukcijo bodo postavili pred obsežnimi plitvinami vzdolž desne strani jezera, kjer globina vode navadno ne presega pol metra. Na tem območju se prehranjujejo številne vrste ptic, zato jih je tu vselej nesorazmerno veliko. Iz opazovalnice bo mogoče videti vse otoke na jezeru. lu je vzpostavljena brezžična povezava. Posnetke kamere si je že sedaj mogoče ogledati na ekranu v lokalu. DOPPS pa bo to pomlad neposreden prenos omogočil tudi na spletnih straneh projekta LiveDrava in www.ptice.si, kjer so zaenkrat objavili le kratko kompilacijo arhivskih posnetkov. "Za prenos žive slike na splet moramo izvesti še nekaj tehničnih rešitev. Ozko grlo je predvsem prenos podatkov med snemalni-kom na Ranci in strežnikom, ki bo omogočal živo sliko mnogim uporabnikom hkrati," pojasnjuje varstveni ornitolog iz DOPPS Ti-len Basle. Celotna investicija je vredna okoli 25.000 evrov. Za ta denar so kupili dva kompleta, enega na Ptujskem jezeru in podobnega v Ormoških lagunah. Vsak sistem je sestavljen iz kamere, infrardečega reflektorja (ta omogoča nočno snemanje), snemalnika, sistema povezav in krmiljenja ter droga za namestitev. Morali so postaviti tudi precej veliko sončno elektrarno, saj na otoku ni drugega vira električne energije. "Pričakujemo, da stroški za neposreden prenos slike po končanem testiranju in optimizaciji sistema ne bodo veliki," sklene Basle. Eva Milošič Kidričevo • Ekoregija Ravno polje Z lokalnimi izdelki na trgovske police Župana Starš Bojan Kirbiš in Kidričevega Anton Leskovar sta februarja z avstrijskimi župani podpisala partnersko pogodbo o sodelovanju Ekoregije Ravno polje z Ekoregijo Kaindorf. Občini sta v aktivnostih avstrijske ekoregije zaznali priložnost za prenos dobre prakse v domače okolje, tako se je ustanovilo društvo Ekoregija Ravno polje. Ekoregija je s podpisom partnerskega sporazuma dobila strokovno podporo in dovoljenje, da se projekte avstrijske eko-regije izvede tudi pri nas. Obe občini sta v svojem proračunu za delovanje ekoregije predvideli dva evra na občana, kar skupaj znese približno 20.000 evrov. Že lani je ekoregija pripravila dve aktivnosti, in sicer predavanje o izboljšanju humusne sestave tal in njegovih pozitivnih učinkih ter študijski izlet v Eko-regijo Kaindorf z ogledi dobrih praks. Letos tudi nakup e-skuterjev »Letos so predvidene aktivnosti na področju e-mobilnosti, torej postavitev e-polnilnic, nakup e-skuterjev, morda tudi kakšnega e-vozila, in povečanje dostopnosti do proizvodov lokalnih proizvajalcev za potrošnike v večjih trgovinah, to pomeni, da bi bile police z domačimi proizvodi, povratno embalažo, spodbujali bomo opuščanje plastičnih vreč in nadomeščanje teh z vrečami iz obnovljivih materialov,« je aktivnosti predstavil Alexander S. Goljevšček iz društva Ekore-gija Ravno polje. Dodal je, da je osnovni cilj ekoregije dvig zavesti o osebni odgovornosti sleherne občanke in občana za trajnostno naravnano življenje in ustvarjanje dohodka v lokalnem okolju. Eden izmed pomembnejših projektov, glede na intenzivnost kmetijstva na tem območju, bo spodbuditi kmete k obnovi humusne sestave tal. Torej da se kmetovalce izobrazi o ustreznem gnojenju, zmanjšanju števila invazivnih posegov v kmetijsko zemljišče, ozelenitvi kmetijskih površin s postopnim odpravljanjem monokultur. V avstrijski ekoregiji so že vidni prvi rezultati ukrepa, od leta 2007 do 2012 se je število strojnih ur zmanjšalo za 50 %, še večje je bilo zmanjšanje porabe goriva. Pri pridelavi žit so popolnoma opustili uporabo pesticidov in dosegli večji pridelek. Humus v zemlji pa so uspeli povečati s 3 % na 5-6 %. Vse navedene spremembe pa Ekoregija preko svojih programov tudi finančno podpira in tako dodatno spodbuja kmetovalce k pozitivnim spremembam, je povedal Golje-všček. Seveda pa se dejavnost ekoregije pri kmetijstvu ne ustavi. Tako se v okviru mobilnosti spodbuja razvoj kolesarskih mrež in prehod na vozila na elek- trični pogon. Na področju ogrevanja za prebivalce pripravljajo izračune in projekte sanacije obstoječih stanovanjskih objektov, prav tako pa si prizadevajo energetsko učinkovite sisteme javne razsvetljave, ob tem jih ponoči tudi izklapljajo in s tem dosegajo prihranke v višini 60 %. In kje naj bi Ekoregija dobila sredstva za izvedbo projektov? Kot je povedal kidričevski župan, morajo del denarja za delovanje ekoregije prispevati občine, sicer pa se bodo osredotočili na pridobivanje evropskega denarja, tudi s povezovanjem z madžarsko, hrvaško in avstrijsko ekoregijo. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Pri podpisu partnerskega sporazuma so se Antonu Leskovarju in Bojanu Kirbišu pridružili Jože Jur-ša iz Ministrstva za okolje in prostor, poslanka Suzana Lep Simenko in Alexander Saša Goljevšček iz društva Ekoregija Ravno polje. 10 Štajerski TEDNIK V središču torek • 23. februarja 2016 Ptuj • Muzejski dan ob kulturnem prazniku Zazvenele prenovljene Janečkove orgle Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je na sam dan letošnjega kulturnega praznika pripravil dvoje dogodkov: brezplačen ogled muzejskih zbirk na gradu s posebnim poudarkom na programu za družine ter predstavitev prenovljenih orgel iz glasbene zbirke muzeja s krajšim koncertom. V uvodu k predstavitvi orgel in h koncertu je direktor muzeja Aleksander Lorenčič zbrane pozdravil z nekaj mislimi o kulturi, ki plemeniti človeka in je ne glede na različna tolmačenja gonilo razvoja, generator družbe v najširšem smislu, vpliva na spoštovanje, samospoštovanje, občutek pripadnosti in nacionalno zavest. Vse to pa nam v današnji družbi primanjkuje. Spomnil je, da je ptujska zbirka glasbil na gradu najbogatejša tovrstna zbirka na Slovenskem; leta 2014 so jo obogatili z najnovejšo pridobitvijo, ko so v okviru donacije dobili pozitiv, ki so ga leta 1748 izdelali v delavnici celjskega orglarskega mojstra Janeza Frančiška Janečka. Svoj nagovor je sklenil s pregovorom: »Ko nič drugo več ne poma- Foto: Črtomir Goznik Na sam kulturni praznik so s krajšim koncertom v Pokrajinskem muzeju predstavili najnovejšo pridobitev glasbene zbirke - orgle pozitiv; nanje je zaigral Anton Potočnik. ga, nam zvok glasbe obriše solze in opogumi srce.« Orglarskega mojstra Janečka, ptujske orgle in njihovo obnovo je predstavila kustosinja Tatjana Štefanič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Omenila je, da je denar za obnovo pozitiva (pozitiv so manjše orgle brez pedala) zagotovila država v okviru ministrstva za kulturo, posebej pa je poudarila izjemno delo Boštjana Roškarja, muzejskega restavratorja za les, in orglarskega mojstra Draga Luk-mana s Koga, ki je obnovil piščali in jih dopolnil z manjkajočimi deli. Zvok skoraj 270 let starega Jane-čkovega glasbila je obiskovalcem približal organist Anton Potočnik ob pomoči Irene Potočnik. jš Slovenska Bistrica • Priznanja za delo v ljubiteljski kulturi Ljubiteljski kulturniki ne delajo za zaslužek Zveza kulturnih društev (ZKD) občin Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica je v začetku februarja pripravila slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tej priložnosti so zaslužnim vročili priznanja Štefana Romiha za delo na področju ljubiteljske kulture. Slavnostni govornik makolski župan Franc Majcen je poudaril, da člani kulturnih društev prenašajo lepoto in bogastvo naše kulture. »Še posebej vredno občudovanja je dejstvo, da tega ne delajo za zaslužek, ravno nasprotno, marsikateri evro gre iz njihovega žepa,« je dodal. Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica se je letos petim ljubiteljskim kulturnikom za njihovo delo zahvalila s podelitvijo priznanja. Prejeli so ga Jernej Janžič za delo na področju ljubiteljske kulture v KUD Otona Župančiča Tinje, Drago Jovič za dolgoletno ustvarjanje v DPD Svoboda in predvsem za ustvarjanje v letih 2014/2016, ko je organiziral tudi likovno fotografsko kolonijo Bistrica 2015, Viktor Kobale za dolgoletno članstvo v KUD Lojze Avžner iz Zgornje Ložnice, Milan Prelog za dolgoletno in raznoliko uspešno Foto: Mojca Vtič Od leve: Franc Majcen, Drago Jovič, Uroš Rober, Tadeja Pančič, Miroslav Orešič, Jernej Janžič, Milan Prelog, Ivan Žagar in Blaž Gregorič delovanje na področju ljubiteljske kulture ter Uroš Rober za delo v FD Košuta in na ostalih področjih. Letos sta bili podeljeni tudi dve plaketi z listino za posebne dosež- ke. Prejela jo je Vokalna skupina Vivere, ki na odrih po Sloveniji in tujini prepevajo že več kot 20 let; lani so na regijski reviji malih pevskih skupin prejele štiri zlata priznanja, sprejete pa so bile tudi na najprestižnejše tekmovanje v Sloveniji - Našo pesem 2016. Plaketa je bila podeljena tudi Miroslavu Orešiču iz KUD Janka Živka Poljčane. Mojca Vtič Ormož • Občinska priznanja športnikom in kulturnikom Plaketa Veroniki Vrbnjak Na svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku so v Domu kulture Ormož podelili občinska priznanja s področja kulture in športa za leto 2015. Zbrane je v svečanost popeljal trobilni kvintet Glasbene šole Ormož. Kulturni program pa so popestrili učenci OŠ Ormož v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož in Zasebno glasbene šolo svetih Petra in Pavla. Vrhunec prireditve je bila podelitev občinskih priznanj za kulturne in športne dosežke za leto 2015. Na področju športa sta bronasti znački prejela Blaž Orešnik za doseženo 3. mesto v malem maratonu in Danilo Magdič za osvojeno 2. mesto na državnem prvenstvu v malem maratonu (21 km). Na področju kulture pa so podelili tri bronaste značke, štiri zlate in eno plaketo. Bronasto znač- ko so dodelili Jerici Žnidarič Ju-ričinec za večletno aktivno delovanje v dramski sekciji Kulturno Foto: Karolina Putarek Občinsko proslavo so popestrili z bogatim kulturnim programom. športnega društva (KŠD) Dobrava, Elizabeti Krabonja za aktivno in požrtvovalno delo v društvu upokojencev in Mešanemu pevskemu zboru Velika Nedelja ter Renati Horvat za strokovno in požrtvovalno delo v Mešanem pevskem zboru Velika Nedelja. Zlato značko so prejeli Mirko Zlatnik za več kot 20-letno kulturno dejavnost v Moškem pevskem zboru in v dramski skupini KŠD Dobrava, Franc Štrman in Rajko Košič za 20 let aktivnega delovanja v KŠD Dobrava ter Anton Kace za zbiranje zgodovinskih podatkov in izdajo zbornikov v PGD Trgovišče in Lovski družini Velika Nedelja. Plaketo pa so podelili Veroniki Vrb-njak, ki jo kultura spremlja že od zgodnjega otroštva; Vrbnjakova je tudi odlična motivatorka, organi-zatorica in ljubiteljica kulturnega izročila svoje domovine. Monika Levanič Tednikova knjigarnica Sočno in slastno branje Pust je pokopan in nastopil je postni čas, ki mu ne bo lahko kar tako prestopiti iz obilja mastne, slastne hrane v skromnost pri jedači in pijači. Stari očaki so že vedeli, kaj in kako je dobro za zmatrana prebavila, ki so se pre-obložila tja od veselega decembra pa vse do pepelnice. V času pre-hranske skromnosti vam priporočam, cenjeni bralci, eno tolažeče branje. Ob knjigi La Cucina boste vsaj, če se sodobno izrazim, virtualno zadovoljili svoje brbončice! Vsaj v zgodbi boste zadovoljili svoje prehranske zahteve do te mere, da bodo polni vaši želodci tudi v realnem svetu. Kratek roman Lily Prior, britanske pisateljice, ki živi med Londonom in kraji na Siciliji, je neverjetna mešanica človeških slasti in strasti. Zgodba obsega 222 strani in začenja, kot v dramskem besedilu, z navajanjem vseh literarnih likov in že ob tem bralec pomišlja, da ima avtorica prijeten smisel za humor. Namreč med »nastopajočimi« je tudi ovčar Luciano, pa Gallo Carlo, petelinček in sprva, med naštetimi tetami, strici, brati, pogrebnikom, direktorjem banke in voajer-jem, enookim vratarjem, naparfumirano ženo, mlekarico in ljubico, se zdi, da petelin ni petelin, marveč je moški, ki se rad petelini, za ovčarje pa tako in tako veste, dragi bralci, kakšne so njihove karakteristike! Hja, najbolj me je ob navajanju literarnih oseb presenetila Biancamaria Os-sobucco, soproga dvojčkov! Hm, hm. Nato sledi knjižni naslov in list za njim navaja likovno razporejena poglavja, ta so poimenovana po letnih časih in začenjajo z Zimo na strani 11, sledi Pomlad na strani 69, Poletje na strani 99 in jesen na strani 153. Prevajalka Olivera Baumgartner - Jackson je ohranila tudi italijanska poimenovanja (L'inverno, La primevera, L'estate, L'autunno), kar je ohranjeno skozi celoten roman in mu daje prijetno italijansko zvočnost, ko navaja dogajanja v kuhinji, poimenovanja slavnih različic italijanskih testenin, omak in obilje receptov sicilijanske kuharske umetnosti. Vsak, po letnih časih naslovljen razdelek, je znova deljen na kratka, šteta poglavja. Literarni prostor je enostaven, v bistvu sta najpomembnejši dve kuhinji. Tista velika, kmečka v sicilij anski vasici in tista majhna, v najemniškem stanovanju glavne junakinje v Palermu. Za navedbo poglavij znova sledi razdelek z naslovom Osebe moje pripovedi s poudarkom, da so navedene v vrstnem redu, kot nastopajo v knjigi. Teh je za kratek roman precejšnje število, kar 36! Prva navedena oseba je Jaz, Rosa Fiore, torej gre za pisanje v prvi osebi ednine. To je roman, kjer glavna junakinja, pripovedovalka vsega svojega življenja, Rosa Fiore, kuha strastno in slastno in spretno, kuha ob vsakem času - zjutraj, opoldan, zvečer, ponoči in še vmes. Vsako svoje nenavadno, stresno občutje in skrbi pospremi s kuharijo. Rosa najbolje razmišlja ob kuhanju, ob loncih se najbolj potolaži, z lonci preganja strahove, ob pripravljanju hrane si celi srčne rane, ob kuharskih umetnijah žaluje in se veseli. Seveda pa na Siciliji ne gre brez mafije, umorov, ljubosumja ... Hm, in veste, Rosa Fiori ni nikoli imela otrok in bila je knjižničarka v Palermu. V svojem življenju je spoznala dve veliki ljubezni: prvi je bil Bartolomeo Sogno, a ga je njegov oče zaradi ljubezni z Roso lastnoročno ubil. Drugi je bil L'Ingleze, Radolph Hunt, ki pa ga je dal ubiti Rosin brat. Ah, kaj bi govorila, preberite sami in preverite slastnost in sočnost pripovedi La Cucina (Izola: Menader, 2004), ki bo tudi na seznamu letošnje bralne značke za odrasle. Prijetno postenje in branje želi Liljana Klemenčič Rokomet Drava slavila v drami do zadnje sekunde Stran 12 Odbojka Iz niza v niz igrale bolje Stran 12 Strelstvo Venta in Stoja k v Kidričevem do dvojne zmage Stran 13 Atletika Tri medalje za ptujski klub, dve zlati Stran 13 Mali nogomet Nogometni upi navdušili na Ptuju Stran 14 Futsal Tomaž tesno, Ptujčani teniško Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Smučarski skoki tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Osem slovenskih skakalnih zmag na zadnjih 11 tekmah Slovenski smučarski skoki so na zadnjih 11 tekmah svetovnega pokala dosegli osem zmag, od tega sedem Peter Prevc, dve zapored na letalnici v norveškem Vikersundu, kjer je na prvi petkovi tekmi slavil Robert Kranjec. Slednji in Peter Prevc imata največ zmag v pokalu v poletih med Slovenci, po pet. Če v pretekli konec tedna prištejemo še dve slovenski zmagi, ki sta jih v soboto dosegla Filip Flisar v smučarskem krosu na tekmi svetovnega pokala na Švedskem in Maja Vtič na tekmi svetovnega pokala v skokih na domači skakalnici v Ljubnem, potem ja jasno, da je za nami še en odličen športni teden. Peter Prevc je z enajsto zmago v sezoni na tretjem mestu po številu prvih mest v eni sezoni izenačil s Poljakom Adamom Malyszem in Nemcem Martinom Schmittom: »Nisem vedel tega. Super, da se zmage tako lepo kopičijo. Upam, da bom svoje predstave uspel nadaljevati, da bom zbran na skoke in čim manj na te številke. Tem trem tekmam v Vikersundu lahko dam oceno 8,6 od 9. Manjkala sta dva odlična skoka v petek,« ni bil povsem zadovoljen Prevc, tretji v petek, prvi v soboto in prvi v nedeljo. Pred finalom v nedeljo je moral vodilni po prvi seriji več kot minuto čakati na skok, ki je bil zadnji na tekmi. »Na vrhu letal-nice ne veš, za kaj gre. Čakaš. Medtem ko sem v soboto rekel, da me je malo podžgalo, sem bil danes čisto umirjen. Odmislil sem vse, raje sem pogledal naokrog, rekel sem si, da bom tako bolj umirjen. Želel sem samo 'držati', dokler se bo lahko. Potrebno je bilo kar na hitro pristati, ker sem bil že zelo blizu tlom. Moral sem hitro zbližati smuči, da je bilo lahko kolikor toliko varno,« je 249 metrov dolg finalni polet, po katerem je podrsal po snegu, opisal Prevc. Peter je tako postal morda celo prvi skakalec, ki je do zmage prišel kljub temu, da je ob pristanku podrsal po snegu. Še en dokaz več o tem, v kakšni formi je v letošnji sezoni najstarejši od bratov Prevc, ki ima v skupnem seštevku svetovnega pokala že krepko več kot 500 točk. sta, JM Nogomet • NK Aluminij Druga dimenzija tekmeca, pravičen remi Rokomet • 1. NLB Leasing liga, 17. krog Težko zlomili odpor žilavih Korošcev Jeruzalem - Slovenj Gradec 23:21 (7:7) JERUZALEM ORMOŽ: Balent (12 obramb), Šutalo (1 obramba); Kavčič 2, Bogadi 3, Raduj-kovic 3, Čudič 2 (1), Žuran 1, Kocbek 4, Kosi 1, Ozmec 1, Mesaric 3, Petrovič, Rajšp 3, Grizolt, Cirar. Trener: Saša Prapotnik. SLOVENJ GRADEC 2011: Kašnik (11 obramb), Soldo (1 obramba); Zbičajnik 4, F. Banfro, Bulovič, J. Banfro 3, Suholežnik, Levc, Hartman 3, Voršič, Kobold 5, Poklič 5 (5), Krevs, Štumpfl, Do-beršek 1. Trener: Sebastjan Sovič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/1; Slovenj Gradec 5/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 14; Slovenj Gradec 20 minut. IGRALEC TEKME: Jaša Rajšp (Jeruzalem Ormož). Ormožani so na Hardeku pred okrog 200 gledalci težje od pričakovanega ugnali Slovenj Gradec, ki je nastopil v okrnjeni zasedbi brez Malusa, Podstenška, Šola in Vižintina. Domačinom je nesrečni poraz v Trebnjem pustil posledice, ob tem zaradi bolezni ni bil v običajni formi kapetan Bojan Čudič. Foto: Črtomir Goznik Jaša Rajšp (Jeruzalem Ormož, moder dres) je bil najboljši igralec tekme proti Slovenj Gradcu. ALUMINIJ - CELJE 4:4 (3:0) STRELCI: 1:0 Krljanovič (iz 11-m), 2:0 Bizjak, 3:0 Križan, 3:1 Vrhovec, 3:2 Sunny, 3:3 Miškic, 3:4 Požeg Vancaš, 4:4 Škoflek ALUMINIJ: Janžekovič, Čeh, Kajtna, Turkalj, Topolovec, Krljanovič, Vrbanec, Kurež, Škoflek, Križan, Bizjak. Igrali so še: Pun-gartnik, Fratea, Ahec, Kompan, Rogina, Petrovič, Ploj. Trener: Simon Sešlar CELJE: Kotnik, Čirjak, Travner, Hadžic, Brlečic, Miškic, Vrhovec, Spremo, De Sousa, Požeg Vancaš, Sunny. Igral je še Pungar-šek. Trener: Iztok Kapušin V soboto popoldan je v Kidričevem pri domačem Aluminiju gostovala prvoligaška ekipa Celja. Gostje so na tekmo dopotovali le z dvanajste-rico igralcev, saj imajo precej težav s poškodbami (Kous, Vidmajer, Krajcer ...). Kidričani so odlično odprli tekmo in si priigrali kar tri zadetke prednosti. V drugem delu je sledilo »prebujenje« prvoligaša iz Celja, ki je izkoristil menjave v domači vrsti in prešel v vodstvo 3:4. Za pravičen remi je pred koncem tek- me poskrbel Škoflek. »Tudi na tej tekmi sem zadovoljen s prikazanim, čeprav smo tokrat odigrali proti precej kakovostnejšemu tek- V 1. polčasu so gledalci videli le 14 zadetkov (7:7). Le redkokdaj se zgodi, da v 30 minutah pade tako malo število zadetkov. Vzrok sta bila slaba napada obeh ekip in razpoložena vratarja Tomislav Balent (7 obramb) ter Dani Kašnik (8 obramb). V 14. minuti je bil izid 2:2, v 21. minuti 5:3 za Ormožane. Zaključek prvega dela je pripadel Korošcem, mecu. Jasna je razlika med Celjem in našimi prejšnjimi tekmeci iz 3. lige, to je povsem druga dimenzija. Zame je pomembno, da v pristopu fantov ni bilo razlike, da so igrali zelo zavzeto, z močno energijo,« je povedal Simon Sešlar. JM ki so izid izenačili. Gostujoči vratar Kašnik je povsem razorožil ormoškega ostrostrelca Roka Žurana, ki je tekmo končal pri metu 1/8. Že dolgo časa - nekaj let - se ni zgodilo, da bi Ormožani zapravili kar pet sedemmetrovk: Čudič dve, Jure Kocbek, Žuran in Ti-len Kosi po eno. Tudi v 2. polčasu se borbeni gostje niso predajali. Najvišja prednost Jeruzalema je znašala štiri zadetke: v 49. minuti 20:16 in v 51. minuti 21:17. Ko so domači navijači že pomislili, da je odpor Slovenj Gradca zlomljen, so se varovanci trenerja Sebastjana Soviča znova vrnili v igro in se domačim približali na dva zadetka zaostanka (21:19 in 22:20 v 58. minuti). Usodo gostov je s svojim tretjim go- lom zapečatil izkušeni Siniša Radujkovic (23:20). Slaba predstava Jeruzalema bo hitro pozabljena, pomembne točke pa vknjižene. Z zmago so se Ormožani vrnili na 6. mesto, ki še vodi v Ligo za prvaka. V 18. krogu je na vrsti gostovanje pri tretje-uvrščenem Kopru. Čaka nas novi pravi derbi. uk Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (na fotografiji v belih dresih Vrbanec, Čeh in Turkalj) so proti prvoligašu iz Celja iztržili remi, znova pa dosegli kar štiri zadetke. Jure Kocbek, Jeruzalem Ormož: »V mislih nam je še vedno odzvanjala tekma v Trebnjem, ki smo jo nesrečno izgubili. Nikakor se nam ni uspelo zbrati in smo celi čas igrali v krču. Nimam pravih besed, s katerimi bi opisal to tekmo - čudna tekma. Le 7 zadetkov smo dosegli v 1. polčasu. Ne razumem, kaj se je dogajalo z nami, na srečo nam je uspelo na koncu ujeti dve pomembni točki.« Sebastjan Sovič, Slovenj Gradec: »Jeruzalemu bi najprej čestital za novi točki in jim želim obilo uspeha v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka. Čestitam tudi svojim fantom. Res so pustili srce na igrišču, čeprav smo prišli v Ormož zdesetkani. Počasi me mineva volja do dela v rokometu, ko vidim, da si nekateri lahko privoščijo, kar si želijo. Imam občutek, da tudi če bi zaigrali v popolni zasedbi, bi težko zmagali. Tisti, na katere to leti, že vedo o čem govorim. Tekma je postala nervozna po sodniških napakah in odločitvah, kar pa ni dobro za slovenski rokomet.« 12 Štajerski Šport torek • 16. februarja 2016 Rokomet • 1. B SRL (m) Drava slavila v drami do zadnje sekunde, nov poraz Gorišnice Drava Ptuj - Krim Olimpija 32:31 (16:17) DRAVA PTUJ: Šulek, Cvetko 7, Janžekovič 3, Jensterle 5, Štum-berger, Bračič 1, Maroh 1, Mlač - Černe, Sabo, Hrupič 8, Bedeti 2, Jerenec 3. Lesjak 2, Šalamun, Žuran, Belec. Trener: Ivan Hru-pič. Derbi 1. B-lige med Ptujča-ni in Ljubljančani je imel močan naboj in približno 150 gledalcev v športni dvorani Ljudski vrt je spremljalo zelo izenačeno in napeto tekmo do zadnje sekunde. Uvodne minute so pripadle Krimu Olimpiji, saj so v 10. minuti po dobri realizaciji povedli 3:6. Domačini so imeli v otvoritvi nekaj smole, saj so dvakrat zadeli vratnico. V igro jih je z nekaj odličnimi obrambami vrnil razpoloženi Belec, protinapade je realiziral Bedeti in rezultat je bil kmalu poravnan. V tem obdobju je Ivan Hrupič preizkušal obrambni postavitvi 3-2-1 in 6-0, a razpoloženi gostje so v večini primerov našli rešitve za postavljeno obrambo. Skozi celotno tekmo so do konca organizirano odigrali bistveno več uigranih akcij kot na drugi strani igralci Drave, katerih določeni po- Foto: Črtomir Goznik Rokometaši ptujske Drave (v belih dresih) so v derbiju kroga ugnali vodilno ekipo Krima Olimpije. samezniki so izvedli preveč samostojnih akcij. Po eni izmed takšnih je Jerenec v 19. minuti svojo ekipo popeljal v vodstvo 11:10. Razigrani rokometaši Krima so zmeraj znova preobrnili rezultat ter ob polčasu vodili z zadetkom prednosti (16:17). V začetku drugega polčasa so gostje po zgrešenih strelih in prebijanjih Ptujčanov prvič ušli na tri zadetke prednosti. Domači so jih ekspresno ujeli, za kar je imel znova največ zaslug vratar Belec. Ta je ves čas branil na zelo visokem nivoju in je nevtraliziral napake soigralcev v napadu. Hrupič, ki je precej nihal v svoji igri v napadu, je izenačil na 21:21 in sledilo je obdobje rezultatske poravnanosti do konca tekme. Na potek sta velikokrat vplivala sodnika Žibret in Teršek, ki nista bila dorasla derbiju. Napetost na igrišču je tudi zaradi njunih Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Iz niza v niz igrale bolje Nova KBM Branik II - ŽOK GM mobil Ptuj 0:3 (-21, -17, -15) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Drevenšek, Topolo-vec, Radivoj, Gričnik, Horvat, Ča-brijan, Emeršič, Grubišič Čabo. Trener: Darko Zimič. V derbiju kroga so ptujske odbojkarice v Draš centru v Mariboru zaigrale »na polno« od prve točke naprej in z odlično predstavo premagale drugo ekipo Branika. Domačinke sta okrepili dve igralki prve ekipe, Čeplakova in Ko-šenina, na katerih je temeljila njihova igra. A gostje so obe odlično zaustavile in so zmeraj znova našle ustrezne rešitve na poti do pozitivnega rezultata. Gledano na igro in rezultat je bil daleč najbolj izenačen prvi niz, v katerem se je igralo »točka za točko« do 18:18. Takrat je na sceno stopila Topolovčeva in na servisu naredila serijo do varne prednosti. V tem delu so Ptujčanke s samozavestno igro popolnoma kontrolirale situacijo in na koncu slavile 25:21. Osvojen niz jim je vnesel dodatno zanesljivost, saj so z borbeno igro po začetni izenačenosti ponovno zaigrale odlično. Z raznoliko igro v napadu, bloku in predvsem z natančnimi servisi so prišle do odločilne prednosti. Pri servisu so se najbolj izkazale Horvatova, Topolovčeva in Radivojeva, pri zaključkih akcij Cvirno-va, medtem ko je na celotni tekmi polovila izredno veli- Foto: Črtomir Goznik Ptujska odbojkarska vrsta še naprej niza zmage - v Mariboru so dosegle peto letošnjo zmago zapovrstjo. spornih odločitev naraščala in po ponovnih obrambah Belca ter zadetkih Cvetka, Jensterleta in Jerenca je Drava v 51. minuti povedla 27:25. Nepopustljivi Ljubljančani se nikakor niso predali in so ponovno izenačili na 30:30. Ta izenačujoči zadetek je dal pri gostih Novak, ki je bil z devetimi zadetki prvi strelec tekme, ob njem se je pri Krimu izkazal še Tomšič s sedmimi zadetki. Vsak zadetek na 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 14. KROGA: Nova KBM Branik II - ŽOK GM mobil Ptuj 0:3, Kostmann Slovenj Gradec - Swatycomet Zreče 3:1, ŽOK Mislinja - Mozirje 3:0, Pre-valje - ŽOK Ljutomer 3:2, Kajuh Šoštanj - Benedikt 2:3 1. ŽOK MISLINJA 13 12 1 37:9 35 2. NOVA KBM BRANIK II 14 11 3 35:14 33 3. KOST. SLOV. GRADEC 14 11 3 36:16 33 4. ŽOK GM MOBIL PTUJ 14 11 3 35:12 32 5. ŽOK LJUTOMER 14 7 7 27:24 22 6. SWATYCOMET ZREČE 13 7 6 24:24 19 7. PREVALJE 14 4 10 18:33 12 8. MOZIRJE 13 3 11 14:37 9 9. BENEDIKT 14 2 12 9:38 6 10. KAJUH ŠOŠTANJ 14 1 13 11:39 6 ko težkih žog prosta igralka Reibenschuhova. Kompak-tnost ekipe in konstantnost v igri sta jim prinesli tudi drugi niz (25:17). Tudi številne menjave v ekipi domačinkam niso prinesle želenega rezultatskega preobrata. Ptujska kapetanka Cvirnova je s serijo izvrstnih začetnih udarcev začela tretji set in naenkrat je bil izid 6:1. Ta razlika se je hitro povečevala, saj je domačinkam po dodatnih uspešnih serijah začetnih udarcev Topolovčeve in Horvatove padla motivacija, kar je pomenilo, da so Ptujčanke zanesljivo dobile tudi ta del igre s 25:15. To je bila letošnja peta zaporedna zmaga varovank trenerja Darka Zimiča, ki je bil tudi tokrat zelo zadovoljen z njihovo predstavo. Pri tem je treba dodati dobro taktično pripravo na dvoboj, igralke pa so navodila trenerja dosledno izpolnile ter favorizi-ranim Mariborčankam ponudile bore malo priložnosti za uspeh. David Breznik obeh straneh je bil v zadnjih treh minutah »zlata vreden«. Kapetan ptujske ekipe Jan-žekovič je dvakrat zabil iz sedmih metrov, za goste pa je dal še en zadetek razpoloženi Novak. A na igrišču je bilo za domačine po nepotrebnem bolj dramatično, kot bi lahko bilo. Domačini so namreč minuto in pol pred koncem vodili za dva zadetka in imeli ob tem dva igralca več v polju. A mladi Hrupič je naredil nesmotrni prekršek v napadu (prebijanje), v naslednjem napadu pa so bili izključeni kar trije domači rokometaši, hkrati pa so Ljubljančani znižali rezultat na 32:31. Trije domači rokometaši - Jerenec, Cvetko in Maroh - so odigrali zelo dolg zadnji napad, ki ga niso uspešno končali. Na njihovo srečo je podajo gostov v protinapad z borbeno reakcijo prestregel Maroh in roko-metaši Drave so se iskreno veselili zelo težko priigrane pomembne zmage nad zelo dobro ekipo Krima Olimpije. David Breznik Drugi poraz zapovrstjo: Brežice -Moškanjci-Gorišni-ca 27:23 (11:10) RD MOŠKANJCI GORIŠNICA: Bratuša, Kovač 4, M. Bedrač 4, Valenko 2, N. Bedrač, Balas, Lozinšek 4, Ozmec, Tement, Žuran, Šincek, Preac, Stopar 3, Koštomaj 6, Geč. Trener: Boštjan Strašek. Druga tekma v nadaljevanju prvenstva je rokometa-šem Moškanjcev-Gorišnice namenila zahtevno gostovanje v Brežicah. Po dobri predstavi v preteklem krogu proti Dravi so rumeno-črni tokrat upali tudi na kakšno točko, kar pa se na koncu ni uresničilo, kljub temu da so imeli gostje predvsem prvi polčas igro povsem pod nadzorom. Tako bodo sedaj po dveh porazih svoje prve točke v tem letu iskali konec tedna na domačem terenu, ko v Gori- 1. B SRL (m) REZULTATI 15. KROGA: Brežice - Moškanjci Gorišnica 27:23, Drava Ptuj - Krim 32:31, Mokerc Ig - Herz Šmartno 23:34, Škofljica Pekarna Pečjak - Krško 24:34, Sviš Ivančna Gorica - Grosuplje 29:23, Črnomelj - Alples Železniki 36:26, Dol Tki Hrastnik - Radeče Mik Celje 31:22 1. HERZ ŠMARTNO 15 13 0 2 26 2. DOL TKI HRASTNIK 15 12 1 2 25 3. KRIM-OLIMPIJA 15 12 1 2 25 4. DRAVA PTUJ 15 10 2 3 22 5. BREŽICE 15 9 2 4 20 6. KRŠKO 15 8 1 6 17 7. ČRNOMELJ 15 7 2 6 16 8. SVIŠ IVANČNA GOR.15 7 2 6 16 9. MOKERC-IG 15 6 1 8 13 10. RADEČE MIK 15 6 1 8 13 11. MOŠKANJCI-GOR. 15 2 2 11 6 12. ŠKOFLJICA PEČJAK 15 3 0 12 6 13. ALPLES ŽELEZNIKI 15 1 1 13 3 14. GROSUPLJE 15 0 2 13 2 šnico prihaja ekipa Črnomlja. Uvod je potekal po željah gostujoče vrste, saj so z odlično obrambo nevtralizirali domačine. Domačini so prvič na srečanju povedli v 10. minuti, toda rumeno-črni so imeli takoj pripravljen odgovor. Do polčasa se je igralo »gol za gol«, obrambi sta bili v tem delu igre boljša dela obeh ekip. Na odmor so z minimalno prednostjo odšli Posavci (11:10). V nadaljevanju se je slika na terenu nekoliko spremenila, tudi po zaslugi sodnikov. Sodniški par Košir-Klančar si je privoščil kar nekaj napak v škodo varovancev Boštjana Straška, kar je privedlo do tega, da so domačini nekajkrat povedli za tri zadetke. Na koncu je bila razlika v korist domačinov celo +4 (27:23), kar pa je glede na prikazano povsem nerealna razlika. Igralci Moškanjcev-Gorišnice so bili namreč ves čas blizu, predvsem v prvem delu odigrali vrhunsko obrambo, toda na koncu tudi to ni bilo dovolj za slavje. Sedaj za štajersko ekipo prihaja serija tekem, na katerih se bodo merili s tekmeci iz spodnjega dela lestvice. tp Planinski kotiček Planinski izlet Gore-Kopitnik 12. marca 2016 Med Rimskimi Toplicami in Zidanim Mostom se visoko nad desnim bregom reke Savinje dviga razpotegnjen in rahlo upognjen skalnat rogelj v obliki kopita. Kakor niso vsi hribi narejeni po istem kopitu, je tudi Kopitnik na drugo stran precej prijaznejši in položnejši. Namesto na skalovitem vrhu se bomo ustavili pri planinski koči. Glede na to, da sedaj vse cveti (predvsem telohi), vam bo ostal izlet v spominu kot prijeten, prav nič naporen sprehod. Zbor na železniški postaji Ptuj ob 4.55 (vlak). Vrnitev ob 16.14 na ŽP Ptuj (alternativa je prihod ob 19.55) Hoja: okrog 5 ur zložne hoje, dosti počitkov. Start je v Hrastniku, sestop pa v Rimske Toplice. Oprema: za sredogorje in primerno vremenskim pogojem. Hrana in pijača: iz nahrbtnika in v planinskih postojankah. Strošek izleta: 15 €. Prijave s plačili v pisarni PD Ptuj, Dravska ul. 18, do torka, 8. 3. 2015. Uradne ure: vsak torek od 14.00 do 16.00 in v petek od 17.00 do 19.00. Plačilo možno preko Bankaneta TRR 04202-0000493764 pri NKBM - sklic Kopitnik. Upoštevajte rok prijave! Če bo več kot 20 prijavljenih, bo organiziran avtobusni prevoz z odhodom ob 7.00. Vodja izleta: Jože Dajnko (informacije na 040 754 499) torek • 23. februarja 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 13 Strelstvo • 5. turnir Pokala SZS - Kidričevo Venta in Stojak do dvojne zmage Minuli vikend je v kidriče-vski športni dvorani domače strelsko društvo organiziralo 5. turnir prvoligaškega tekmovanja z zračnim orožjem za Pokal Strelske zveze Slovenije. V Kidričevem se je zbralo rekordno število 445 najboljših slovenskih strelcev. V najmočnejši 1. A DL s pištolo in puško so bili med najboljšimi znova spodnjepodravski strelci, Ormožani, Miklavžča-ni in Ptujčani. Kovinar Ormož s peto zmago novi prvak v 1. DL s pištolo V ekipni razvrstitvi 1. A državne lige s pištolo so ormoški strelci Kovinarja še petič v sezoni potrdili svojo domi-nanco in slavili novo zmago s 1124 krogi, čeprav tokrat s pičlo prednostjo pred zasledovalci. Ormožani se v skupnem seštevku s prednostjo 23 točk pred lanskimi prvaki iz Miklavža že veselijo svojega prvega naslova ligaških prvakov, na turnirju v Kidričevem pa so za krog ugnali rečiške strelce Dušana Poženela in še za dodaten krog aktualne prvake Jožeta Kerenčiča na tretjem mestu. Ptujčani so še tretjič zapored ostali brez stopničk in še drugič zapored na četrtem mestu s 1119 krogi, kar je tudi njihov povprečni rezultat v sezoni, sicer za 10 krogov nižji od najboljših Ormožanov. V skupnem seštevku Ptujčani pred zadnjim turnirjem zaostajajo za tri točke za Miklavžčani in imajo pred rečiško in sevni-ško ekipo točko oziroma dve prednosti, kar obeta napet zaključek na finalu v Ljubljani. Juršinska ekipa, pred leti trikratni prvaki 1. A D L, je tokrat s 1089 krogi osvojila 9. mesto in ima za Olimpijo le še točko zaostanka, ki bi jim prinesla želeni obstanek v druščini najboljših prvoli-gašev. Venta in Stojak z dobro popotnico na EP v Gyor V kvalifikacijah posameznikov je bil pričakovano najboljši mladi Ormožan in aktualni prvak Kevin Venta, ki je s 384 krogi dosegel svoje letošnje povprečje v sezoni. Primat najboljšega je nato z dobrim streljanjem potrdil tudi v kidričevskem finalu. Tja sta se iz naših koncev uvrstila še mladi Ptujčan Sašo Stojak s 378 krogi in miklavški strelec Simon Si-monič s 377 krogi. Za uvrstitev med osmerico finalistov pa sta bila za krog prekratka Ptujčanka Majda Raušl in zmagovalec predhodnega turnirja Boštjan Simonič, oba s 374 krogi. V zanimivem finalu sta se najprej poslovila drugo- in tretjeuvrščena Blaž Kun-šek in Andrej Brunšek, po dveh osmicah pa tudi Simon Simonič, od katerega je bil za desetinko boljši mladi Ka-mničan Rožle Repič. V desetem strelu je najmlajši med finalisti, Ptujčan Sašo Stojak, prevzel vodstvo in ga z zane- sljivim streljanjem potrjeval iz strela v strel do končnega obračuna za zmago s Kevi-nom Vento. Pred zadnjima dvema streloma je imel Ptuj-čan le pičle štiri desetinke prednosti. V zaključku je Venta unovčil svojo izkušenost z zahtevnimi finalnimi streljanji in si z dvema dobrima deseticama priboril 1,3 kroga prednosti in zmago. Spodnjepodravska strelska asa, ki se bosta čez teden dni potegovala za olimpijsko kvoto na letošnjem zimskem vrhuncu sezone - EP z zračnim orožjem v Gyoru, sta tako poskrbela za lepo dvojno zmago v domačem okolju. Uspeh sezone je z 12. mestom in 371 krogi dosegel najboljši juršin-ski strelec Ludvik Pšajd. Kovinar Ormož lovi 2. mesto V 1. A DL s puško je peto zaporedno zmago dosegla tudi Olimpija, ki je s tremi udeleženci letošnjega EP v Gyoru (Živa Dvoršak, Rajmond Debevec in Nina Juvan), z rekordnimi 1243,2 kroga, postavila najboljši rezultat v sezoni. Tudi ormoški strelci Atletika • Državno prvenstvo v suvanju krogle Za ptujski klub tri medalje, dve zlati Atleti, ki se ukvarjajo z metalnimi disciplinami, so se v nedeljo zbrali na dvoranskem Prvenstvu Slovenije v suvanju krogle za vse starostne kategorije. Tekmovanje je potekalo v Slovenski Bistrici, udeležba pa je bila dokaj skromna. Med nastopajočimi so bili štirje predstavniki Atletskega kluba Ptuj, ki so osvojili kar tri medalje. V konkurenci mlajših mladincev, ki so suvali 5 kg težko orodje, je zmagal član ptujskega kluba Kristjan Ceh. Ta je za naslov državnega prvaka kroglo najdlje sunil 16.22 metra, kar je njegov osebni rekord. Njegova serija metov je bila 15,28, 16,22, 15,77, prestop, prestop in 15,78 metra. Čehov uspeh je s 3. mestom dopolnil Jurček Kristijan Ceh na najvišji, Jurček Korpič Lesjak (oba AK Ptuj) na tretji stopnički. Foto: Črtomir Goznik Kevin Venta (Kovinar Ormož) je bil najboljši tudi na 5. turnirju državnih lig v Kidričevem. Foto: Črtomir Goznik Sašo Stojak (SD Ptuj, v sredini) je vse do zadnjih dveh strelov finala vodil, na koncu ga je Venta prehitel za 1,4 kroga. Korpič Lesjak, ki je kroglo sunil 14,83 metra. Podobno kot pri mlajših mladincih je bila ptujska atletika z dvema tekmovalkama zastopana med članicami, ki Kovinarja so bili znova uspešni, saj so se s tretjim mestom in 1229,1 kroga še četrtič v sezoni uvrstili med najboljše tri in izboljšali svoj povprečni rezultat v sezoni. Za dru-gouvrščenimi Grosupeljčani, aktualnimi prvoligaškimi prvaki, so zaostali za slaba dva kroga, slednji pa so jih za točko prehiteli tudi v skupnem seštevku. Urška Kuharič in Petra Vernik znova v finalu Med posamezniki 1. A DL sta v kvalifikacijah najboljše streljanje pokazala olimpijca Živa Dvoršak, z najboljšim rezultatom sezone s 418,3 kroga, in Rajmond Debevec z dobrimi 416,4 kroga. Osmerico finalistov sta ujeli tudi dve ormoški strelki Petra Vernik in Urška Kuharič, s 411,3 in 410,7 kroga na 7. in 8. mestu. Brez finala je na 17. mestu končal tretji Or-možan Tadej Horvat. Mlada Kuharičeva, zdaj že drugou-vrščena v skupnem seštevku 1. A DL, si je v drugem strelu finala privoščila redko vide- so prav tako suvale 5 kg težko orodje. Po pričakovanjih je slavila Veronika Domjan, ki je najbližjo tekmico - Majo Gverič - premagala skoraj za tri metre in pol. Veronika je zmagala z rezultatom 13,74 metra, celotna serija njenih metov pa je znašala poskuse 12,84, 13,55, prestop, 13,74, prestop in 13,29 metra. Druga ptujska tekmovalka Mela-ni Hentak je bila peta, najdlje je sunila kroglo 8,94 metra. Pri članih je 7,26 kg težko kroglo najdlje sunil Marko Špiler, in sicer 18,21 metra. Sedaj se bodo omenjeni ptujski atleti v naslednjih dveh tednih popolnoma posvetili pripravam za nastop na zimskem prvenstvu Slovenije za članski in mlajše mladinski kategoriji v metanju diska, kladiva in kopja. Omenjeno tekmovanje bo 27. februarja na Mestnem stadionu na Ptuju. David Breznik 1. A-liga pištola Ekipni rezultati: krogi točke 1. KOVINAR ORMOŽ 1124 75 2. DUŠANA POŽENELA REČICA 1123 47 3. JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1122 52 4. PTUJ - TPV PRIKOLICE 1119 48 5. MAROK SEVNICA 1116 46 6. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1109 21 7. GROSUPLJE 1102 30 8. BREŽICE 1095 26 9. JURŠINCI 1089 14 10. OLIMPIJA 1081 15 11. KAMNIK 1073 26 12. TRZIN 1068 10 Posamični rezultati strelcev: 1. Kevin Venta, Kovinar Ormož (384) 136 (1.) 2. Sašo Stojak, Ptuj (378) 113 (2.) 3. Aljaž Zorko, Dušana Poženela (378) 44 (16.) 5. Klemen Tomaševič, Železniki (377) 107 (3.) 6. Simon Simonič, J. Kerenčiča M. (377) 35 (21.) 8. Blaž Kunšek, Marok Sevnica, (380) 105 (4.) 9. Majda Raušl, Ptuj (374) 71 (10.) 10. Boštjan Simonič, J. Keren. M. (374) 97 (5.) 12. Ludvik Pšajd, Juršinci (371) 16 (25.) 13. Emerik Hodžic, Kovinar Ormož (371) 64 (12.) 14. Aleks. Ciglarič, J. Kerenčiča M. (371) 73 (9.) 16. Nenad Vignjevic, Kov. Ormož (369) 76 (8.) 21. Matija Potočnik, Ptuj (367) 42 (17.) 24. Rok Pučko, Juršinci (365) 13 (28.) 31. Gregor Vesenjak, Juršinci (353) 0 (43.) 1. A-liga puška Ekipni rezultati: 1. OLIMPIJA 2. GROSUPLJE 3. KOVINAR ORMOŽ 4. KAMNIK 5. POSTOJNA krogi točke 1243,2 75 1231.0 54 1229.1 53 1227,6 34 1217,4 25 6. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1212,3 41 no sedmico, zaradi česar ji višji preboj od šestega mesta ni uspel. Vernikova, ki se je letos prvič v finale uvrstila šele na predhodnem turnirju, pa je osvojila končno peto mesto, ko je za krog zaostala za Debevcem in trojico strelk na vrhu, skupaj je bilo v finalu kar pet strelk. S prepričljivo najboljšim streljanjem in z neuradnim finalnim državnim rekordom z 209,9 kroga je tretjo zmago v sezoni slavi- Nogomet 7. KOLOMANA FLISARJA TIŠINA 1212,0 20 8. I. POHORSKI BATALJON RUŠE 1211,3 37 9. TRIGLAV JAVORNIK K.B. 1208,6 30 10. GANČANI 1208,3 21 11. JANKA JURKOVIČA VIDEM 1202,5 9 12. DUŠANA POŽENELA REČICA 1194,8 11 Posamični rezultati strelcev: 1. Živa Dvoršak, Olimpija (418,3) 137 (1.) 2. Saša Marija Ratnik, Tišina (411.5) 93 (5.) 3. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (412,9) 65 (13.) 4. Rajmond Debevec, Olimpija (416,4) 51 (15.) 5. Petra Vernik, Kovinar Ormož (411,3) 82 (9.) 6. Urška Kuharič, Kov. Ormož (410,7) 105 (2.) 7. Franc Pinter, Kamnik (414,1) 74 (10.) 10. Benjamin Jodl, Ruše (409,9) 101 (4.) 17. Tadej Horvat, Kov. Ormož (407,1) 34 (19.) Željko Moičevic, Grosuplje (416,4) 102 (3.) 1. B-liga pištola Ekipni rezultati: krogi točke 1. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1101 60 2. MROŽ VELENJE 1090 57 3. DOMŽALE 1081 25 4. GORJANCI 1076 52 5. VREMŠČICA 1070 49 6. KIDRIČEVO 1060 39 7. SLOVENSKE KONJICE 1060 18 8. GORENJA VAS 1052 25 9. POSTOJNA 1043 18 10. 1956 TRBOVLJE 1037 19 11. ELEKTRO MARIBOR 1023 22 12. ŠKOFJA LOKA 1022 26 Posamični rezultati strelcev: 1. Jože Čeper, Vremščica (376) 138 (1.) 2. Dominik Vnuk, Štefana Kovača (376) 66 (7.) 3. Cvetko Ljubič, Slov. Konjice (371) 124 (2.) 8. Uroš Mohorko, Kidričevo (364) 57 (12.) 9. Renato Šterman, Mrož Velenje (364) 103 (3.) 25. Matevž Mohorko, Kidričevo (349) 32 (22.) 26. Mateja Levanič, Kidričevo (347) 0 (47.) la Dvoršakova. Na EP v Gyoru bodo olimpijsko kvoto poskušale osvojiti Dvoršakova, Kuharičeva in Juvanova, to pa bo med člani poskušal tudi Debevec. Mlada Jerovškova bo na EP nastopala v mladinski konkurenci, medtem ko si je slovenskobistriški strelec Franc Pinter-Ančo (v Kidričevem s tretjim rezultatom s 414,1 kroga) paraolimpijsko kvoto za Rio 2016 že priboril. Simeon Gonc Farmtech Veržej - Ajka 2:0 Po štirih porazih v pripravljalnem obdobju (ZTE 2:3, Zavrč 0:2, Zagreb 1:2, Medžimurje 0:2) so nogometaši Farmtecha Veržeja (2. SNL) dosegli prvo zmago. Na umetni travi v Lendavi so varovanci trenerja Zlatka Gaborja premagali ekipo Ajke (druga madžarske liga) z 2:0. Zadetka sta dosegla Vaš (30) in Šauperl (70). Priprave NK Avto Rajh Ljutomer Prve dni v februarju so priprave za nadaljevanje prvenstva v 3. SNL (28. 3.) začeli nogometaši Avto Rajh Ljutomera. Trener Mario Hošpel bo z igralci vadil na igrišču ljutomerskega ŠRC, ob Damijanu Vozliču pa mu bo pomagal še Sašo Fijavž, ki bo po potrebi tudi zaigral. Vrsto Ljutomerčanov je namreč zapustil napadalec Alen Lebar (Radenci), poznala pa se bo tudi odsotnost obrambnega igralca Mihe Rakovca, ki ga čaka operacija križnih vezi. V matični klub se vrača Luka Ciglarič, po enoletni odsotnosti zaradi poškodbe pa bo znova na razpolago odličen igralec zadnje vrste Nino Žinko. Predvideni nasprotniki Ljutomerčanov v pripravljalnem obdobju so Videm pri Ptuju, Tišina, Središče ob Dravi, Radenci in Cven. NŠ 14 Štajerski Šport, šport mladih torek m 16. februarja 2016 Mali nogomet • Tradicionalni turnir mladih na Ptuju Nogometni upi navdušili na Ptuju Športna dvorana Center je bila v soboto in nedeljo v znamenju otroškega navdušenja ob igranju najpopularnejše športne igre na svetu. Nogometni klub Drava je pripravil 12. tradicionalni zimski turnir mlajših selekcij, ki je kljub izredno polnemu urniku tekmovanja potekal gladko, brez zapletov. V štirih starostnih kategorijah je bilo odigranih več kot 80 tekem, v katerih so nastopile ekipe iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Prvi dan tekmovanja sta bila na sporedu turnirja za igralce U-9 in U-11. Gledalci, ki jih je bilo čez ves dan zelo veliko, so glasno navijali za svoje ekipe. Na turnirju za starostno skupino U-9 je igralo osem ekip, ki so najprej nastopile v dveh kvalifikacijskih skupinah. V B-skupini je Drava za Dinamom iz Zagreba osvojila 2. mesto (pred Mariborom in Var-teksom) in se uvrstila v polfinale. Tam so s 3:0 izgubili s Sturmom, v tekmi za 3. mesto pa z 2:1 premagali Domžale. Popoldanski turnir v starostni skupini U-11 so dobili Zagrebčani, ki so na Ptuju ponovno dokazali, kako kakovostno delajo z mladimi. Na turnirju selekcije U-11 se je Drava prav tako uvrstila v polfinale, kjer je po kazenskih strelih 7:6 premagala Varaždin. V finalu je bil Dinamo enostavno premočan in je zmagal 0:4. Kljub temu je selekcija NK Drava U-11 z drugim mestom dosegla lep uspeh. Drugi dan tekmovanja so igrali mladi iz selekcij U-8 in U-10. Ptujčani so bili v Nastja Čeh, strokovni vodja nogometne šole NK Drava Ptuj: »Pri takšnem številu otrok, kot smo jih lahko videli v teh dveh dneh na turnirju, je bilo predvsem zelo živahno. Ob tem so bile odigrane zelo dobre tekme, z vsem dogajanjem pa smo kot organizatorji zelo zadovoljni.« Foto: Črtomir Goznik Najvišjo uvrstitev od domačih ekip so dosegli igralci v kategoriji U-11, ki so šele v finalu klonili proti gostom iz Zagreba. Ti so iz Ptuja odnesli tri pokale za zmagovalce v posameznih kategorijah. Foto: Črtomir Goznik Mladi nogometaši so v dveh dneh turnirja na Ptuju prikazali vrsto odličnih, zanimivih in srčnih tekem. Rezultati: U-8: 1. GNK Dinamo Zagreb 2. NK Domžale 3. ŠN Varteks Fotex 8. NK Drava Ptuj U-9: 1. SK Sturm Graz 2. GNK Dinamo Zagreb 3. NK Drava Ptuj U-10: 1. GNK Dinamo Zagreb 2. NŠ Mura 3. NK Domžale 6. NK Drava Ptuj A 10. NK Drava Ptuj B U-11: 1. GNK Dinamo Zagreb 2. NK Drava Ptuj 3. NK Varaždin Postave Drave: U-8: Aleksej List, Jaka Robin, Gal Jančič, Nik Mitja Vajn-gerl, Tilen Letonja, Tai Primc, Fabijan Pšajd, Mert Ali, Jaša najmlajši selekciji najprej s 3:1 boljši od Maribora, nato pa so z minimalnimi porazi (dvakrat po kazenskih strelih) končali na 8. mestu. Tudi v tej konkurenci so se zmage veselili igralci Dina-ma iz Zagreba. Četrti del zimskega turnirja mladih selekcij na Ptuju je bil rezerviran za mlade nogometaše selekcij U-10 - v tem tek- Panič, Patrik Desku. Trenerja: Marko Roškar in Rok Letonja U-9: Domen Arnuš, Lan Arnuš, Lukas Čeh, Rok Jo-vanovič, Mai Modrič, Martin Marinkovič Borovnik, Tobias Rec, Anej Repič, Aleks Repina, Tilen Letonja, Luka Jevto-vic. Trenerja: Marko Matič in David Tomažič Šeruga. U-10, A ekipa: Marko Voda, Alex Šipek, Alen Bratec, Luka Petek, Martin Marinkovič Borovnik, Lukas Čeh, Matic Čuš, Domen Vidovič, Luka Matja-šič. Trenerja: Marko Barun in Nastja Čeh. U-10, B ekipa: Marcel Merc, Rok Kukovec, Val Osraj-nik, Jan Lampret, Vito Kolarič, Vito Horvat, Tristan Merc, Žiga Horvat. Trenerja: Marko Barun in Luka Lavrinc. U-11: Sašo Lovrec, Jaka Gla-žar, Sandro Čeh, Noelle Vilčnik, Leo Čeh, Jaka Antolič, Sabur Ali, Rok Vajngerl, Anej Šešerko, Tjan Kolednik. Trenerja: Aleš Čeh in Zlatko Stopinšek. movanju je imela Drava dve ekipi. A-ekipa je v predtek-movanju remizirala v Muro in Varteksom Foteksom, premagala Maribor Tabor in izgubila z Dinamom. Ekipa B je remizirala z Illes Aka Haladasom, izgubila pa je z Domžalami, Sturmom in Mariborom. Drava B je v tekmi za 9. mesto 0:1 izgubila z Mariborom Taborom, Drava A pa je v tekmi za 5. mesto po kazenskih strelih z Mariborom. V finalu je Dinamo premagal Muro. Tako so Zagrebčani na 12. zimskem turnirju na Ptuju osvojili kar tri prva in eno drugo mesto ter so bili absolutno najboljša ekipa turnirja. Na njem so najboljšim ekipam podelili pokale in medalje, prav tako pa so vsi sodelujoči dobili spominsko medaljo. Priznanja najboljšim ekipam in posameznikom so podelili Nastja Čeh ter podpredsednik NZS Milan Jarc in predsednik NK Drava Ptuj Peter Zajšek. David Breznik Nogomet • NK Aluminij Športni napovednik Nogomet • Prijateljski tekmi Rijeka - Zavrč (TOREK, 16. 2., ob 17.00) Drava - Gerečja vas (SREDA, 17. 2., ob 19.00 na igrišču z umetno travo ob Mestnem stadionu na Ptuju. Smučanje • Prevozni tečaji Smučarski klub Ptuj organizira tradicionalni tečaj smučanja in bordanja v času zimskih počitnic, ki bo na Arehu od 20. do 28. februarja. Gre za dva štiridnevna smučarska tečaja. Več informacij dobite na mobilni številki 041 805 101 (Blaž) ali spletni strani www.smucarski-klub-ptuj.si. Hura, prosti čas Zavod za šport Ptuj organizira med letošnjimi zimskimi počitnicami za učence ptujskih šol (1., 2., 3. in 4. razred) možnost športnega preživljanja prostega časa. V času od ponedeljka do petka, 22. do 26. februarja, bo od 7.00 do 15.00 na voljo strokovno vodena vadba (ustvarjalnice, cirkuška animacija, športne animacije, družabne igre, motorične igre, zabavne vsebine, spoznavanje košarkarske igre in druženje s priljubljenim Lipkom), ki bo potekala v Športni dvorani Mladika in ostalih prostorih na Mestnem stadionu Ptuj. Vodili jo bodo vaditelji iz RUD Eleja (brata Malek) in strokovni delavci iz Košarkarske zveze Slovenije. Vse aktivnosti so za otroke brezplačne. Odbojka • 2. turnir za prehodni pokal Urban Odbojkarska sekcija ŠD Destrnik organizira v soboto, 20. februarja, v Športni dvorani Destrnik 2. turnir v odbojki za prehodni pokal Urban. Ekipe bodo razporejene v skupine, v vsaki bodo med sabo odigrale po sistemu vsak z vsakim. Zmagovalca skupin se bosta pomerila za končno 1. mesto, drugouvrščena za 3. mesto ... Prijavnina za ekipo znaša 30 evrov, ekipo pa lahko sestavlja 4 do 6 igralcev (moški in/ali ženske). Prve tri ekipe prejmejo pokal Športnega društva Destrnik in denarno nagrado. Zmagovalna ekipa prejme tudi prehodni pokal Urban. Tekmovalci dobijo vodo in malico. Igra se na dva dobljena niza, morebitni tretji bo odigran do 15. točke (na 2 točki razlike). Prizadevni organizatorji na Destrniku so prvi turnir za pokal Urban pripravili lani, sledil je poletni turnir z nastopom sester Fabjan, decembra pa so pripravili še božičkov turnir. DB, JM Utrinek s poletnega turnirja na Destrniku, ki sta se ga udeležili tudi sestri Fabjan. Aluminij nepremagan tudi na drugi strani Trojan Mladi igralci NK Aluminij, starostne kategorije U-13, so pod strokovnim vodstvom trenerja Sandija Verlaka minulo soboto sodelovali na močnem mednarodnem turnirju v Medvodah pri Ljubljani. Preizkusiti so se želeli v močni konkurenci klubov »onstran Trojan«, s katerimi čez leto nimajo prvenstvenih tekem, srečajo se le na turnirjih. Prijavljene ekipe so obetale lepe nogometne predstave in tako je tudi bilo. Igralci Aluminija so skupinski del tekmovanja zaključili brez poraza, s samimi zma- Ekipa NK Aluminij U-15 je slavila v Medvodah. gami, premoč »sumarjev« pa so morali priznati igralci NK Triglav, NK Rab, NK Britof in NK Škofja Loka. Sledile so tekme na izpadanje in tudi tokrat so igralci Aluminija zabeležili same zmage: v če-trtfinalu proti ekipi NK Hermes Ljubljana, v polfinalu so »padli« domačini NK Jezero Medvode, v finalu pa še prva ekipa NK Triglav. Ob osvojenem ekipnem prvem mestu so prisotni trenerji za najboljšega igralca turnirja izbrali Vida Koder-mana, prav tako iz vrst NK Aluminij. UR torek • 16. februarja 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 NEZNANO O ZNANIH Klemen Bauer: »Testenine, solate in kosmiči vseh vrst« Futsal • 2. SFL Klemen Bauer Klemen Bauer je bil na začetku sezone najboljši slovenski biatlonec. Kljub bolezni, ki mu je odvzela nekaj tednov treninga, je dobro formo potrdil tudi pred domačimi gledalci na Pokljuki. Klemen, ki se je rodil 9. januarja 1986 v Ljubljani je za našo izbrano biatlonsko vrsto zastopal na vseh večjih tekmovanjih, vključno z svetovnimi prvenstvi in olimpijskimi igrami. 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Ptujski grad, kurenti, Drava 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Iskrenost, drugačnost, igrivost, življenjska energija 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Vztrajnost, odločnost, poštenost 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? Različne športne aktivnosti (jadralno padalstvo, kajta-nje ...), branje, filmi, glasba. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Testenine vseh vrst, solate vseh vrst, kosmiči vseh vrst. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? V kraje, kjer še nisem bil in niso turistično (pre)oblegani in kjer se da izvajati čim več različnih aktivnosti v naravi. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Vse sem imel približno enako rad. Med priljubljenejšimi so bili družboslovni. 8. KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA? Športniki, ki brez poškodb dolgo vztrajajo v svetovni »špici« svoje discipline, kljub menjavi generacij. 9. KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI? Alternativno glasbo vseh mogočih žanrov in podžanrov (reggae, rap, dubstep, elektronska glasba, ska ...) 10. KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? The First Grader. Priljubljenih igralcev je pa več. 11. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? Knjige o budizmu. Jih je toliko, da se ne morem odločiti. 12. KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA? Lahko je moje dekle Neža. Sicer se pa odlično razumem z mnogimi fanti in dekleti. 13. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Živeti dolgo, svobodno življenje. 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Konec vojn in lakote. 15. KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE? Še vedno se bom ukvarjal s športom in z njim povezanimi dejavnostmi. Lep pozdrav bralkam in bralcem! Klemen Bauer Janko Bezjak Tomaž tesno, Ptujčani teniško Hiša Daril Ptuj -Gorica 6:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Kavaš (19.), 2:0 Kranjc (20.), 3:0 Roškar (23.), 4:0 Kavaš (26.), 5:0 Bra-ček (31.), 6:0 Roškar (36.), 6:1 Škrlj (40.) HIŠA DARIL PTUJ: Žiga Zu-panič, Žan Krajnc, Thomas Pi-hler, Marko Roškar, Peter Bra-ček, Daniel Jaušovec, Dejan Kocmut, Sašo Kavaš. Igralci ekipa hiša daril Ptuj so v petek pričakovali težak obračun z Goričani, s katerimi so imeli enako število točk. A se je izšlo precej bolj gladko ... Odločilen je bil zaključek prvega polčasa, v katerem so domačini dosegli dva zadetka, s katerima so tlakovali pot do zmage. Šok gostov so izkoristili še na začetku drugega dela in v 26. minuti priigrali praktično neulovljivo prednost štirih zadetkov. Gostje so častni zadetek dosegli tik pred koncem tekme, s čimer so se izognili teniški kravati ... ŠD Mlinše - KMN Tomaž Trcko 2:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Vočanec (15.), 1:1 Vozel (22.), 1:2 Gajser (26.), 2:2 Džombic (30.), 2:3 Goričan (38.) V 14. krogu se je ekipa KMN Tomaž podala na težko gostovanje v Zagorje k ekipi ŠD Milnše, ki igra prvo sezono v drugoligaški konkurenci. Domača ekipa je v tekmo krenila odločena, da popravi vtis iz prve tekme v Ormožu, kjer so v jesenskem delu prejeli deset zadetkov. »Vedeli smo, da nas čaka bistveno težje delo kot na prvi tekmi v Ormožu. Sodniki so dopuščali zelo čvrsto, na trenutke grobo igro, kar je domačin s pridom izkoriščal. Nekaj časa smo potrebovali, da smo se temu prilagodili. Zadovoljen sem z načinom, kako so se fantje odzvali na vsak priključek domačinov,« je povedal Matej Gajser, trener KMN Tomaž Trcko. Zmagala je tudi drugouvr- Šah • Kadetski turnir BMP Najboljša Nika Kralj iz SD Ptuj Šahovska akademija Beljavski-Mihalčišin-Pola-jžer (BMP) je v pustnem vikendu na Ptuju izvedla kadetski turnir za mlade šahistke in šahiste, stare do 15 let. Tokratni odziv je bil izredeno velik, saj se jih je prijavilo kar 46, zaradi česar so bili prostori Šahovskega društva Ptuj premajhni in so se udeleženci morali seliti na Hajdino. Med udeleženci je bilo tudi sedem članov ŠD Ptuj, ki so igrali vidno vlogo. Najboljša med njimi in nasploh na turnirju je bila 11-letna Nika Kralj, ki je v sedmih kolih petkrat zmagala in dvakrat igrala neodločeno. Uspešna sta bila še Tadej Murko na četrtem in Naj Pivec na petem mestu absolutno, oba pa sta osvojila po pet točk. Tadej je možnost za sam vrh zapravil s porazom v zadnjem krogu proti Maji Majcen iz Šentjurja, Naj pa se je prevečkrat zadovoljil z delitvijo točke. Med prvo deseterico se je od Ptujčanov uvrstila še Amalija Skok, Žiga Polajžar je bil na robu deseterice in je zasedel enajsto mesto, medtem ko sta se Nejc Butolen in Jernej Kos uvrstila v drugo polovico sodelujočih. Najboljši v absolutni konkurenci so prejeli praktične nagrade, najboljši trije do 10, 12 in 15 let pa medalje. »Takšen turnir je odlična priložnost za mlade šahistke in šahiste, da preizkusijo svoje šahovsko znanje. Je tudi dobra priprava za nastop na mladinskem državnem prvenstvu konec tega meseca v Portorožu, na katerem bo 2. SFL REZULTATI 14. KROGA: Hiša Daril Ptuj - Gorica 6:1 (2:0), Futsal klub Dobrepolje - Futsal klub Zavas 3:7 (1:4), ŠD Mlinše - KMN Tomaž Trcko 2:3 (0:1), KMN Oplast Kobarid B - FSK Stripy 0:6 (0:2), Kebelj Pizzerija Salama - KMN Velike Lašče 1:5 (0:2) 1. KMN TOMAŽ 13 10 1 2 2. FK ZAVAS 13 9 1 3. KEBELJ 13 4. KMN V. LAŠČE 13 5. HIŠA DARIL PTUJ 14 6. SD MLINSE 7. GORICA FK 8. FK STRIPY 9. DOBREPOLJE 10. KMN OPLAST 13 6 3 6 1 6 1 5 3 5 2 5 1 4 1 3 0 10 55:20 59:30 49:44 39:40 47:63 48:53 49:54 56:46 51:69 37:71 Prejemniki medalj v konkurenci do 12 let (z leve): Tadej Murko, Nika Kralj, Jaka Kočar in direktor Danilo Polajžer nastopila večina od njih. Zelo sem zadovoljen s člani našega društva, saj se jih je kar pet uvrstilo med prvih enajst. Seveda je svoj talent z zmago v absolutni konkurenci ponovno dokazala Nika, pa tudi Tadej, Naj, Amalija in Žiga so opozorili nase,« je bil zadovoljen predsednik ŠD Ptuj in direktor šahovske akademije BMP, MM Danilo Polajžer. Silva Razlag ščena ekipa 2. SFL ekipa Za-vasa, s čimer se štiri kola pred koncem prvenstva nadaljuje mrtvi tek za prvaka, kjer ekipi Tomaža in Zavasa iz Vrhnike ločijo tri točke. JM, DB Vrstni red absolutno: 1. Nika Kralj (2005) ŠD Ptuj 6 točk, 2. Maja Majcen (2003) ŠD Šentjur 5,5, 3. Pablo Mohr (2001) ŽŠK Maribor 5,4. Tadej Murko (2004) 5, 5. Naj Pivec (2003) oba ŠD Ptuj 5, 6. Jaka Kočar (2004) ŠD Radenska Pomgrad 5, 7. Amalija Skok (2002) 5 ... 11. Žiga Polajžar (2001) 4,5 ... 28. Nejc Buto-len (2002) 3 ... 30. Jernej Kos (2002) 3 točke, vsi ŠD Ptuj itd Vrstni red do 10 let: 1. Matic Nareks (2006) ŠD Šentjur-čan 4,5 točke, 2. Tilen Drame (2007) 4 točke, 3. Rok Košič (2007) 4 točke, oba ŠK Šmarje itd Vrstni red do 12 let: 1. Nika Kralj (2005) 6 točk, 2. Tadej Murko (2004) 5, oba ŠD Ptuj, 3. Jaka Kočar (2004) ŠD Ra-denska-Pomgrad 5, 4. Luka Vaupot (2005) ŠK Sl. Gradec 4,5, 5. Maj Pečnik (2004) 4,5, 6. Rene Žižek (2004) 4,5 točke, oba ŠD Radenska Pomgrad itd. Vrstni red nad 12 let: 1. Maja Majcen (2003) ŠD Šentjur 5,5 točke, 2. Pablo Mohr (2001) ŽŠK Maribor 5, 3. Naj Pivec (2003) 5, 4. Amalija Skok (2002) 5, oba ŠD Ptuj, 5. Žan Lah (2002) ŠD Fužinar 5, 6. Žiga Polajžar (2001) ŠD Ptuj 4,5 točke itd. Šahovski kotiček Društvena tekmovanja v februarju Nadaljeval se je ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj v hitropoteznem in pospešenem šahu. Na februarskem turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 13 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Berger-jevem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Danilo Polajžer 10 točk, Janko Bohak 9 točk, Branko Orešek 8,5 točke, Silvo Zajc 7,5 točke, Leon Selišek, Matjaž Zupanič in Martin Majcenovič po 6,5 točke, Martin Skledar 6 točk, Milan Fijan 5 točk, Ivan Krajnc 4,5 točke, Darko Dominko in Ciril Kužner 4 točke itd. Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 20 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem krogov po švicarskem sistemu. Zmagal je mojstrski kandidat David Murko pred mednarodnim mojstrom Danilom Polajžerjem. Zmagovalec je dopolnil osemnajst let, kar so udeleženci turnirja primerno proslavili. Rezultati: Davis Murko 6,5 točke, Danilo Polajžer 6 točk, Anton Butolen in Amalija Skok po 4,5 točke, Janko Bohak, Boris Žlender, Roman Rozman in Branko Orešek po 4 točke, Martin Majcenovič, Matija Pišek, Leon Selišek in Nejc Butolen po 3,5 točke, Naj Pivec, Tomaž Šuta, Silvo Zajc, Milan Fijan in Ciril Kužner po 3 točke ... Janko Bohak Nogomet • NK Videm: Hreljič in Bošnjak Novinci Osterc, Poročali smo že, da je v zimskem prestopnem roku v taboru tretjeligaša Vidma prišlo do nekaj odhodov. Tako so se poslovili najboljši strelec lige Dominik Božak, odlični vezist Karlo Muric, kot zadnji pa je odšel še bočni nogometaš Aleksander Trep. Uprava ni stala križem rok in tako je ob koncu zimskega prestopnega roka svoje vrste okrepila s tremi novinci. Prvi je Robert Ostrec, nekdanji član Podvincev, ki je nazadnje igral v Avstriji, gre pa ofenzivno usmerjenega igralca. V Videm je prišel tudi Denis Hreljič, ki je jeseni branil barve Podvincev, tudi v njegovem primeru pa gre za ofenzivno usmerjenega igralca sredine igrišča. Zadnji novinec je Hrvat Matthias Bošnjak, ki je žogo nazadnje brcal v nemški 4. ligi. Bošnjak je v klub prišel kot menjava za Murica in se najbolje znajde na položaju zadnje veznega igralca. Sicer pa so rumeno-zeleni svoji članski vrsti priključili tudi štiri obetavne mladince, in sicer Kovačiča, Bračiča, Plajnška in Strmška, kar seveda nakazuje resnost Nogometne šole pod vodstvom Darka Jeze. Moštvo ima v zadnjem času kar nekaj težav, zaradi poškodb sta že nekaj časa izven pogona Gerečnik in Koren. Poleg tega so igralce napadle tudi viroze, tako da je kader v tem trenutku številčno dokaj osiromašen. Videm je do sedaj odigral tudi že dve prijateljski tekmi. Z Gradom so Videmčani po dobri predstavi minimalno klonili (0:1), z Bukovci pa je bilo pretekli konec tedna 0:0, zatajila je predvsem realizacija. V soboto čaka nogometaše Vidma nova preizkušnja, v Kidričevem se bodo pomerili s tretjeliga-šem iz »vzhoda« - Ljutomerom. tp Foto: NK 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 16. februarja 2016 Markovci • Projektno delo v osnovni šoli Tudi delo v šoli je v času pusta drugačno En od načinov za doseganje širine učencev je tudi projektno učno delo, s katerim učenci dodatno razvijajo sposobnosti in znanja. Z učenci naše šole vsako leto znova izvedemo projekt Pust, s katerim se pustno soboto uspešno predstavimo bližnji in daljni okolici. Vsako leto znova pustni motiv predstavlja nov izziv, ob katerem se pokažejo ustvarjalne ideje učencev, predvsem pa skupinski duh in pripadnost tradiciji in kraju. Učenci in delavci šole smo že vsa leta del tradicionalnega Fa-šenka v Markovcih, saj se zavedamo, da so pust in z njim povezane norčije del našega kraja že od nekdaj in samo z vzgajanjem mlajših generacij bo tako tudi ostalo. Tradicionalne etnografske maske, ki se prenašajo z generacije na generacijo, bodo samo tako ostale del kraja in ljudi, ki tukaj živijo. V času pusta je delo v šoli pustno obarvano. Pustna sobota je za vse nas zelo pomemben delovni dan, saj s sodelovanjem dokazujemo pripadnost kraju, v katerem živimo, in tradiciji, za katero skupaj s starši skrbimo. Prav vsi učenci sodelujejo v pustni povor-ki: večina v šolski maski, nekateri so del številnih vaških pustnih skupin, eni so v skupini korantov, drugi so ruse ali melike, med obiskovalci se vozijo frajle ... Čast biti picek ali vila na naši šoli pripada četrtošolcem. Na ta način šolniki poskrbimo, da je vsak učenec vsaj enkrat maskiran Foto: Nataša Lačen tudi v tradicionalno masko. Prva leta je vsak razred predstavljal svojo temo - bili smo vse od pravljičnih junakov, do turistov v Afriki, duhcev, dojenčkov, strašil, mačk, zdravnikov in seveda obveznih tradicionalnih likov picekov in vil. Ideje za posamezne maske so nastajale v razredih med učenci, ki so jih potem pod vodstvom učitelja pri likovnem pouku, razrednih urah ali na pustnih delavnicah tudi izvedli. Predstavitev na pustni povorki je bila pisana in zelo raznolika, vendar zaradi številnih tem ni dosegala tako velikega učinka kot zadnja leta, ko se z enotno temo predstavi okrog 200 učencev. Bili smo snežaki, vi-taminčki, nova telovadnica, evro kovanci, čarovnik iz Oza, sveti Marko niže Ptuja, markovsko jezero, snežinke, vesoljci, darila . Ker želimo biti vsako leto atraktivni in s svojo masko pokazati širši okolici, da nam ni vseeno, o tematiki odločamo že mesece prej. Na našo izbiro vplivajo prazniki, spremembe v naravi, zgodovinski dogodki in trenutne zanimivosti, ki se dogajajo v bližnji ali daljni okolici. Ko po temeljitem razmisleku končno sprejmemo odločitev, pa se pravo delo šele začne. Maske izdelajo učenci s pomočjo učiteljev in staršev na pustnih delavnicah, pri likovnem pouku in pri likovnem krožku. Ker smo izobraževalna ustanova, učence tudi ekološko ozaveščamo. Največ uporabljamo odpadnega papirja, kartona in odpadne plastične embalaže. Velikokrat nam z različnimi materiali in znanjem priskočijo na pomoč tudi starši in okoliški obrtniki. Dela je veliko, vendar so tudi pričakovanja velika in ves trud je poplačan ob sami predstavitvi na povorki, ko slišimo pohvalne in spodbudne besede. Nataša Lačen, profesorica razrednega pouka, Osnovna šola Markovci Kidričevo • Srečanje najmlajših občanovE Najmlajši občani, rojeni v letu 2015, so se 11. februarja prvič srečali v Vrtcu Kidričevo na tortici. In medtem ko so si nekateri korenjaki že zvedavo ogledovali vrtče-vske prostore, so se drugi, mlajši, še stiskali v naročju staršev. Ravnateljica OŠ in vrtca Kidričevo Alenka Kutnjak je povedala, da je namen tega srečanja, da se najmlajšim in predvsem staršem predstavita kidričevski in cirkovški vrtec, odgovori na morebitna vprašanja in da se starši spoznajo ter seveda posladkajo s torto, na kateri je bilo 58 imen lani rojenih otrok. Sicer pa naj bi Vrtec Kidričevo, ki ga sestavlja 10 enot, sprejel 48 vrtčevskih otrok, v Cirkovcah pa bo prostih mest 22. MV Zaposleni Vrtca Kidričevo in župan Anton Leskovar so pozdravili najmlajše občane, rojene v letu 2015. Foto: Mojca Vtič Kidričevo, Radgona • Diamantna poroka Klemenčičevih 65 skupnih let Paule in Matija 65 skupnih let sta dočakala Paula in Matija Klemenčič iz Hrastja Mote, ki sta se v cerkvi na Kapeli poročila 4. 2. 1951. Diamantni poročni obred sta opravila 6. februarja, nato je sledil še civilni v poročni dvorani Špitala v Gornji Radgoni. Paula se je rodila leta 1929 v Račkem Vrhu, najprej je bila to-čajka, po poroki se je posvetila gospodinjstvu in vzgoji otrok, ves čas je pomagala možu kot odgovorni vodja nabave za krojaško delavnico. Matija se je rodil leta 1928 v Hrastje Moti pri Radencih, kjer se je tudi izučil za krojača. Kot krojaški obrtnik je imel v delavnici v Kidričevem pet pomočnikov in izučil 13 vajencev. Po skoraj 40 letih bivanja v Kidričevem se je upokojil kot varnostnik na mariborskem letališču. Z branjem časopisov pove svoji Pauli, kaj se dogaja doma in po svetu. V zakonu so se jima rodili trije otroci: dva sinova in hči. Razveseljujejo ju trije vnuki in dva pravnuka. Ko smo ju povprašali za recept srečnega zakonskega življenja, sta dejala: »Življenje v dvoje je lepo, zato ga je treba negovati. Gotovo so najin zakon ohranili ljubezen, spoštovanje drug do drugega, otroci ter tudi odpuščanje drug drugemu. Morebitna zamera se mora hitro pozabiti.« Paula se spominja tudi zanimivega dogodka s poti na svojo poroko pred 65 leti: »Tedaj je bila navada, da bodoči ženin in nevesta nista smela skupaj živeti. Tako sva se midva v cerkev odpeljala vsak na svojem »bager-lu«, zapravljivčku. V sprevodu so bile trije bagerli, v prvem ženin, v drugem nevesta, v tretjem pa muzikanti. Ko se je svatovski sprevod pripeljal do Husjakove- ga brega, so se konji z bagrlom, v katerem sem bila jaz, nevesta, ustavili in se niso premaknili za nobeno ceno. Pot k poroki sem tako nadaljevala skupaj z ženinom proti pravilom tradicije.« Po opravljenih obredih diamantne poroke je vesela druščina praznovala skoraj do polnoči; praznovali so namreč tudi 88. rojstni dan Matija. Slavko Klemenčič Diamantna zakonca Paula in Matija Klemenčič s pričama: sinom Slavkom in hčerko Silvestro. Hajdina • Prva likovna razstava Nežke Kurnik „Delaj dobro zase in za druge...!" To so besede 80-letne Nežke Kurnik iz Slovenje vasi, ki jih vsem polaga na srce. Namesto da tarnajo, naj si ljudje osmislijo življenje, vsak dan je mogoče delati dobro zase in v dobro drugih, je prepričana. „Največje zadovoljstvo je, če nekomu nekaj lepega poveš, zanj nekaj dobrega narediš ...!" Nežka živi polno življenje upokojenke in neutrudne babice. To je dokazala tudi ob svojem 80. rojstnem dnevu, ko je odprla svojo prvo likovno razstavo. Svoj likovni talent je v zgodnji mladosti potlačila, ker doma niso imeli denarja za tovrstno izobraževanje in je bilo treba čim prej priti do poklica. Občasno je sicer kaj narisala v kakšno spominsko knjigo, to pa je bilo tudi vse. „Na leta se ne oziram, za vsak dan, ki ga doživim, bogu hvala, da sem, da sem dobila danosti in da te danosti poskušam tudi uresničiti, jih deliti z drugimi." Ko je bila pred tremi leti pri KPD Staneta Petroviča Hajdina ustanovljena likovna sekcija, je bila seveda zraven. Napočil je trenutek, da je začela izpolnjevati svoje mladostne želje, svoj mladostni talent. Počasi se je prebijala skozi risarske tehnike, akvarel, akril, pastel, olje na platno. Več kot 40 del z različno tematiko je na ogled na njeni prvi razstavi. Vesela je, da se je odprtja udeležilo več kot 100 ljudi in da je te lepe trenutke lahko delila. Njene slike nastajajo podnevi in ko je razpoložena, četudi bi najraje ustvarjala ponoči, vendar je svetloba preslaba za ustvarjanje, ugotavlja. Kaj ji bo prinesla prihodnost, ne razmišlja, tudi ničesar ne želi načrtovati. Zaveda pa se pomena zdravja in vitalnega duha. Njene prve risbe po razstavi pa bodo zagotovo risbe s spominčicami, s katerimi je navdušila več obiskovalcev razstave. Ob tem pa bo našla tudi čas za risanje drugih rožic, novih slik za razstavo ob dnevu žensk, ki jo pripravljajo člani likovne sekcije KPD Staneta Petroviča, ki so tudi njej ob 80. rojstnem dnevu podarili sliko. MG Foto: Črtomir Goznik V razstavišču PSC Hajdina je na ogled prva likovna razstava Nežke Kurnik iz Slovenje vasi. Na ogled jo je postavila ob svoji 80-letnici. Foto: SK torek • 16. februarja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 17 Ormož • Biserna poroka zakoncev Kaučič Ponosna bisero-poročenca Šestdeset let skupnega življenja sta pred kratkim praznovala zakonca Kaučič iz Cvetkovcev 97. Ob tem jubileju sta pred župnikom Jožetom Šipošem v cerkvi sv. Lenarta v Podgorcih obnovila zakonsko zaobljubo. Civilni obred, ki je potekal v družinskem krogu, je opravil župan občine Ormož Alojz Sok. Foto: Marjan Dovečar Biserna nevesta Jožefa, rojena Skuhala, se je rodila 11. 2. 1928, biserni ženin Vinko Kaučič pa 19. 1. 1928. V zakonu sta se jima rodila sin Jožef in hčera Marija. Bisernoporočenca imata sedem vnukov in pet pravnukov, ki ju radi in pogosto obiskujejo. Njuni bližnji jima želijo še veliko lepih dni in jima ob častitljivem jubileju iskreno čestitajo. ML RADIOlllTEDNIK OBVESTILO o spremembi delovnega časa sprejemne pisarne Cenjene stranke obveščamo, da bomo v naši sprejemni pisarni na Osojnikovi cesti 3 od 1. marca 2016 poslovali po NOVEM delovnem času. Strankam bomo na voljo; • v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 7. in 15. uro, • v sredo pa naš delovni čas podaljšujemo, in sicer od 7. do 17. ure. • Ob sobotah bo pisarna zaprta. Ormož • Podelili priznanja in zahvalne listine 150 let zgodbe Rdečega kriza Ob 150-letnici delovanja Rdečega križa Slovenije je Rdeči križ Slovenije, Območno združenje (RKS OZ) Ormož, minuli teden pripravil svečano sejo, kjer so se ozrli v preteklo leto ter podelili priznanja in zahvalne listine prostovoljcem. Kot je v uvodu pojasnila predsednica RKS OZ Ormož Milena Zorčič, je za člane 02 RK Ormož naporno leto, saj so se poleg rednih obveznosti srečali še z begunsko problematiko. V sre-diškem sprejemnem centru so dežurali devet dni. Poleg zaposlenih Bože Antolič in Maje Botolin Vaupotič je v begunskem centru delalo 18 prostovoljcev in 11 članov ekipe Prve pomoči. Po besedah Zorčičeve so skupaj oskrbeli kar 2250 migrantov. Sicer pa so okviru rednih obveznosti izpeljali dve krvodajalski akciji, ki se ju je udeležilo 490 krvodajalcev. Opravili so 758 odvzemov krvi. V preteklem letu so še izvajali tečaje prve pomoči za voznike motornih vozil in prve pomoči za gospodarske in negospodarske družbe (104 udeleženci), pripravili devet predavanj z zdravstvenovzgojno vsebino za občane in na osnovnih šolah sodelovali na 11 delavnicah. Tudi za stanovalce CSO so organizirali štiri predavanja. Na šestih postajah so pripravili preventivno merjenje sladkorja, holesterola in krvnega tlaka za 1024 občanov. 118 aktivnih prostovoljcev RKS OZ Ormož je v preteklem letu ljudem v stiski skupaj razdelilo 7.211 kg hrane (moka, olje, riž, testenine, mleko) iz sklada za evropsko pomoč ter 6.600 kg jabolk. Razdelili so še 800 kg oblačil ter 2.398 evrov izredne pomoči. Izvedli so 13. raziskovalni tabor (sedem mla- delovanja RK na Slovenskem. Nato je sledila podelitev priznanj in zahvalnih listin. Pohvalo za iz- kazano požrtvovalno delo v sprejemnem centru za migrante so prejeli trije člani ekipe Prve pomoči RKS OZ Ormož: Jaka Mer-tuk, Tadej Žinko in Leon Antolič. Zahvalno listino RKS OZ Ormož pa so podelili dolgoletni predsednici KO RKS Središče ob Dravi Mojci Robin, Mariji Imerovič za več kot 20 let dela na področju izobraževanja prve pomoči ter Albinu Petku za dolgoletno aktivno članstvo v KO RKS Podgorci. Monika Levanič dih udeležencev), 17. počitniški tabor na Pohorju (27 otrok), v šestih vrtcih pa so izvajali Mladega raziskovalca (55 otrok). Na morje so peljali 67 otrok in eno odraslo osebo. »Delo območnega združenja je tesno povezano z delom krajevnih organizacij - če ne bi imeli pridnih prostovoljcev na terenu, ne bi mogli izpeljati vseh nalog. V krajevnih organizacijah (KO) so bili aktivni, imeli so sestanke, pobrali članarino, organizirali predavanja,organizirali izlete, se udeležili srečanja krvodajalcev v Veržeju, organizirali zbore članov, zaznali socialno stisko sokrajanov in takoj pomagali, obiskovali svoje sokrajane,« je pri tem še sklenila Zorčičeva. Po predstavljenem delu v preteklem letu je Maja Botolin Vaupotič spregovorila o 150 let 2 GLASBO DO SRCA K<>\(IIIT OB"WE¥EHŽENA IN MATERINSKEM llNEVIJ ŠPORTNA DVORANA JURŠINCI Nedelja, 13. marec 2016, ob 16.00 Cena vstopnice: 10€ Dame in gospodje, Z glasbo do srca in odličnimi glasbenimi gosti bomo počastili dan žena in materinski dan. Vabljeni na koncert v nedeljo, 13. marca 2016, ob 16.00 v Športno dvorano Juršinci. Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj in dve uri pred prireditvijo v Športni dvorani Juršinci. Informacije na tel. 02 749 34 10. Štajerski RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 VELIKO PRESENEČENJE m JJ&ji 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 23. februarja 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Sveti Valentin ima ključ od korenin Lepo vreme je pognalo veliko ljudi na vrtove. Po svetem Valentinu pa se delo na vrtu res lahko začne. V tem času je v rastlinah največ hormonov, ki pospešujejo rast korenin. Zato je februar tisti najboljši čas, ko delamo potaknjence lesnatih rastlin, seveda pa lahko ponovno razmnožimo tudi naše balkonske rastline. Prav tako je druga polovica februarja čas, ko je treba prez-imne posevke tudi okopati, prezračiti je treba od zime zbi-to zemljo. Ker pa je po dolgih mesecih zdaj deževalo, je zemlja še premokra. A v mislih imejte, da je treba takoj, ko se zemlja dovolj osuši, okopati vsaj česen, še bolje pa tudi prezimno solato, motovilec in druge vrtnine. Prav tako lahko prerahljate zemljo okoli trajnih okrasnih rastlin, zelišč in jim dodajte malo komposta. Čeprav je veliko grmičevja in drevja že porezanega, je zdaj komaj pravi čas za rezanje. Pred rezjo je treba vedeti, kaj želimo z njo doseči. Zdi se mi, da številni kar režejo zato, ker je treba obrezovati. Tako, kakor pač moramo v stanovanju brisati prah, pometati ... Sadno drevje obrezujemo zato, da dosežemo višji pridelek, več rodnega lesa. Žive meje obrezujemo zato, da so lepe in podobne zidu. Če vam je to všeč, potem to naredite. Okrasne grme obrezujemo zato, da so lepše oblikovani, mogoče tudi zato, da nekoliko lepše cvetijo ali so bolj zračni. Nikoli pa jih ne obrezujemo zato, da ostanejo manjši ali rastejo počasneje. Zato se je treba pred sajenjem seznaniti s tem, kako velika bo odrasla rastlina. Česen in tudi druge prezimne posevke in okrasne gredice je treba čimprej okopati, a zemlja naj se dovolj osuši. iMš? Foto: Miša Pušenjak Nekaj o obrezovanju Najprej je treba vedeti, da vsaka rez pospešuje rast. Močneje kot rastlino porežete, bolj bo čez poletje zrasla. Če imate težave s prevelikimi rastlinami, potem morate rezati zelo skromno. Redno obrezovane rastline imajo tudi krajšo življenjsko dobo. Vsaka rez namreč rastlino oslabi, ji vzame nekaj njene energije. Obrezane rastline so tudi bolj občutljive na bolezni, bolj privlačne za škodljivce, posebej če obrezujemo kar na pamet, povprek. Nekaj osnov rezanja Ce vejo prerežemo na sredini (kot živo mejo), pa naj bo veja, ki raste vodoravno, ali še huje, veja, ki raste navpično, se bo nekaj spečih oči tik pod rezjo vedno aktiviralo in pognali bodo močni, bujni enoletni poganjki. Ti porabijo veliko hranil, take veje pa zacvetijo zelo pozno ali pa sploh ne, senčijo ostale, rodne, cvetoče veje in so lahko vzrok bolezni. Torej nikoli ne režemo kar tako, na povprek, kar odrežemo previsoke, prevelike veje, saj s tem povzročimo koše na rastlini. Ce želimo miriti rast, če želimo, da drevo ali grm raste počasneje, vedno režemo tako, da si na predolgi veji izberemo zelo šibko, čim bolj vodoravno rastočo vejico. Njena rast naj bo v smeri iz drevesa, saj bo le-ta prevzela glavno smer. Predolgo vejo ali vrh odrežemo kakšen centimeter za izbrano vejo. Ker je šibka, ne bo rasla hitro, ne bo porabila preveč hranil, če raste v pravo smer, smer iz drevesa, bomo rastlino tudi lepo oblikovali. Tako rast umirimo. Močna rez prevelikih, zanemarjenih dreves lahko ali posuši velike veje in naredi drevesa zelo grda, s tem pa tudi občutljiva in hitro lomljiva. Lahko pa pov- Foto: Miša Pušenjak Pri obrezovanju je treba vedeti, da premočna rez ali rezanje kar tako po mesarsko povzroči samo močno rast in velike koše vej, kar se lepo vidi na tej sliki. zroči še dodatne težave na lesu, ki smo ga pustili. Ce je namreč veja dolga leta zasenčena, nima take moči, da bi se branila pred močnimi poletnimi sončnimi žarki, zato se take veje rade posušijo, čeprav smo jih želeli ohraniti. Nevarno je tudi spomladi, saj niso z močnim lubjem zavarovane pred sončnimi žarki, zato začnejo sokovi hitro krožiti po njih, nočni mraz pa povzroči zamrzovanje teh sokov, s tem pa pokanje lesa, pokanje lubja. Zagotovo imajo taka drevesa veliko krajšo življenjsko dobo. Zanemarjena drevesa po-režite zelo z občutkom, vedno poglejte, da ostanejo glavne veje zasenčene še naprej. Vsaka rez zbudi rastline, ker želijo zaceliti nastale rane. Zato v jeseni pričnemo z rezjo vedno šele, ko vse listje odpade in se narava umiri. Prezgodnja rez lahko povzroči obraščanje še pred zimo in s tem zimsko pozebo. Spomladi pa lahko prezgodnja rez povzroči ravno tako prezgodnjo rast, v primeru marčevskih nizkih temperatur nam lahko že nagnani poganjki pozebejo. Ravno tega se bojim letos. Predvsem vrtnic še ne režemo. Tudi z rezjo sredozemskih rastlin, kot so kivi, fige ..., še počakamo. Še nekaj nasvetov, kako pravilno izbrati in tudi obrezovati okrasne rastline. 1. Že pri sajenju izberite takšne vrste in sorte okrasnih gr-movnic in dreves, katerih oblika in končna velikost bosta ustrezali vašim željam. Tako odpade vsakoletno rezanje in manjšanje rastlin, ki tega ne želijo in slabo prenašajo. 2. Pred rezjo skrbno izberemo orodje in predvsem nabru-simo škarje. Rez naj bo kar se le da čista, gladka, tako preprečimo večje okužbe z glivicami. 3. Vse rane, kjer je premer rezi večji od 5 cm, obvezno za-mažemo s cepilno smolo. 4. Vsaka rastlina ima svoj čas, ko je najprimernejše obrezovanje zanjo. Večina jih režemo v času zimskega počitka, najbolje zgodaj spomladi. Nikoli ne režemo po prvem septembru, začnemo lahko spet, ko rastlinam odpade vse listje, še bolje pa je počakati na začetek pomladi. 5. Spomladi cvetoče grmovnice, najbolj poznamo forzicije, japonsko kutino, španski bezeg, režemo po cvetenju, saj s spomladansko rezjo po-režemo cvetove. 6. Rezi se, če je le mogoče, izo- gnemo. 7. Večina okrasnih grmovnic potrebuje le občasno obnovitveno rez, kar pomeni, da vsake tri do štiri leta izreže-mo stare veje in grm pomladimo. 8. Obvezno obrezujemo samo vrtnice čajevke, plezalko visterijo (glicinijo) in la-taste hortenzije ter seveda žive meje. Ze pri slednjih pa svetujem, da se vsi, ki imate dovolj velik prostor, odločite raje za prosto rastoče žive meje, ki jih ne obrezujemo, vsaj redno ne. Obrezovanje Preden se lotimo rezi, si rastlino dobro ogledamo, poiščemo glavni vrh, glavne, ogrodne veje in potem se dela lotimo od tukaj. Pri obnovitveni rezi poiščemo stare veje, prepoznamo jih po debelini, barvi, včasih luščenju lubja, skrivenčenosti, skratka, če rastlino dobro opazujemo, jih najdemo. Te veje odrežemo pri tleh, jih izrežemo iz grma. Namesto vsake tako izrezane veje poiščemo eno mlado, dobro razvito vejo in jo ali z rezjo ali s privezovanjem usmerimo v pravo smer tako, da bo grm (ali drevo) simetričen, da bodo veje enakomerno razporejene. Vedno izrežemo tudi veje, ki senčijo celoten grm. Najhujše in najslabše za prevelika drevesa je, da veje preprosto porežete, pokrajšate. To me vedno spomni na mesarjenje. V tem pri- KGZS obvešča meru bo drevo (grm) čez poletje bujno pognal, zasenčil najlepše veje in naslednje leto bo dela še več. Pravilno krajšanje dreves in grmov je, da vedno izberemo v ustrezno smer rastočo vejo, za katero glavno, predolgo ali previsoko vejo porežemo. Če želite umiriti rast, naj bo ta šibka, če pa ne, je lahko nekoliko močnejša. Pomembno je tudi, da raste v tisto smer, kot si mi želimo. Tako bomo rast usmerili, oblikovali in umirili, drevo ali grm po raslo počasneje. Zato vedno že pred sajenjem pomislite, kaj si želite od posamezne rastline. Če se odločite za obrezovanje, potem morate rezati redno, vsako leto. Če pa je potrebna obnovitvena rez, ker so bila drevesa pred tem zanemarjena, lahko velike veje samo izrežemo, nikakor pa ne kar po sredini pokrajšamo. Če je potrebno veliko dela, se ga lotimo postopoma in delo končamo v nekaj letih, ne takoj v enem samem zamahu, kot so to naredili z ubogimi platanami na koncu ptujskega mostu. Še zdaj si niso opomogle, pa so bile porezane (zmesarjene) kar nekaj let nazaj. Dela z obrezovanjem se je treba počasi lotiti, zato bo nadaljevanje tega prispevka naslednjič. V tem tednu pa pripravite orodje, če imate v načrtu izrezati večje veje, pa nabavite tudi ce-pilno smolo. Miša Pušenjak Finančno obvestilo ARSKTRP V preteklih dneh ste vsi prejemniki sredstev v letu 2015 z ARSKTRP prejeli finančno obvestilo o prejetih sredstvih za preteklo leto. Ker je na teh obvestilih vedno še nekaj praznega prostora, se ta že vrsto let izkoristi za pošiljanje pomembnih obvestil, povezanih z vlaganjem zbirnih vlog v tekočem letu. Obvestilo ni tipsko, saj so na njem izpisane vsebine, ki so pomembne in se tičejo posameznega kmetijskega gospodarstva. Če ga do sedaj niste pozorno prebrali, vam priporočamo, da to storite. Na letošnjem obvestilu, boste našli: • obvestilo o novih ortofoto posnetkih in o neusklajenih podatkih v RKG, zaradi katerih vnos zbirne vloge za vašo kmetijo ne bo mogoč. Podatke je treba uskladiti najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge; • obvestilo o vključenih GERK-ih med okoljsko občutljivo trajno travinje in navedbo, če ste na katerem od GERK-ov glede tega v kršitvi; • obvestilo za vključene v operacijo KOPOP - GEN_ PAS, da morajo biti živali avtohtonih in tradicionalnih pasem vključene v rejski program za zadevno pasmo najpozneje na dan vnosa zbirne vloge za leto 2016; • opozorilo glede obveznega označevanja prejemnikov sredstev PRP (tudi KOPOP, EK, OMD in DZ) na spletni strani kmetije, če ta obstaja, oziroma s pritrditvijo plakata ali obrazložitvene table, če ste za posamezen ukrep prejeli več kot 10.000 evrov letno; • opozorilo glede izvajanja ukrepa za dobrobit živali za govedo, ki se začenja z letom 2016, kjer govedorejce,uki boste v letu 2016 vlagali zahtevek za ukrep DŽ - PAŠA goveda, obvešča, da ne boste mogli uveljavljati začetka paše govedi pred datumom vnosa zbirne vloge in • posebno opozorilo rejcem drobnice, saj se bo v letu 2016 v okviru navzkrižne skladnosti preverjala označenost drobnice. Vse živali, ki so starejše od 6 mesecev (v ekstenzivnih rejah 9 mesecev), morajo biti označene z dvema sredstvoma za označevanje. V desnem ušesu morajo imeti predpisano ušesno znamko, v levem ušesu pa imajo lahko: - enako ušesno znamko kot v desnem ušesu ali - na gospodarstvih, ki so aktivno vključena v rejski program priznane rejske organizacije, tetovažo z isto številko kot v desnem ušesu (koze lahko tudi v repni gubi) ali - ušesno znamko z elektronsko identifikacijo. Izjema so živali za zakol do starosti 12 mesecev, ki so lahko označene s skupinsko identifikacijsko številko -SIŠ (zadnjih 6 številk G-MIDa) Vir: Zelena dežela, št. 132, februar 2016 torek • 16. februarja 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S slovenskih glasbenih odrov Legendarna zasedba Lačni Franz, ki je bila v Mariboru ustanovljena že daljnega leta 1979, se v marcu na domačo sceno vrača z novim albumom z naslovom Ladja norcev. Novi studijski izdelek in tudi njihove legendarne hite bodo predstavljali na klubskih nastopih pod motom "Mi nismo pogreta župa!" Zasedba Lačni Franz z Zoranom Predi-nom na čelu ob tem pravi "Klubski koncerti so najboljši način, da osvojimo novo publiko in pomirimo stare fane," na koncertih bomo pesmi z novega albuma prepletli z vsemi znanimi komadi iz starih časov v novi zvočni sliki in na tak način dokazali, da je rock lahko še vedno istočasno angažiran, udaren in zabaven." Na koncertih bodo tako ob že nekaterih zimzelenih uspešnicah, kot so Praslovan, Čakaj me, Naj ti poljub nariše ustnice, Ne mi dihat za ovratnik, Na svoji strani, Zarjavele trobente, Zadnja večerja in Zdravljica seveda predstavljali tudi skladbe z novega albuma. Novi LAČNI FRANZ je še vedno angažiran, glasen in brezkompromisen, marsikdo bo zavoljo svežine in energije zasedbe ter zvoka prijetno pozitivno presenečen. ®@® Kot smo v naši rubriki že poročali, bo letošnji izbor slovenske pesmi za Pesem Evrovizije 27. februarja. Kar sedem skladb, ki jih bomo slišali na EMI 2016, bo predstavljenih v angleškem jeziku, preostale tri pa v slovenskem. Na prireditvi, ki jo bo vodil Klemen Slakonja, se bodo tako predstavili Anja Baš s skladbo What If, Anja Kotar (Too Cool), D Base (Spet živ), ManuElla (Blue and Red), Nuša Derenda (Tip Top), Raiven (Črno bel), Regina (Alive in Every Way), San Di EGO (Brez tebe), Sebastijan Lukovnjak (Tales of Tomorrow) in Zan Serčič s skladbo Summer Story. V obdobju, ko so zelo aktualne glasbene kvote, je treba pohvaliti javno televizijo, ki bo skorajda celotni februar v okviru projekta DSZG 2016 posvetila slovenski zabavni glasbi. Tri zaporedne sobotne večere bomo tako V četrtek ob 20_ uri na Radiu Ptuj J% Orfejcek / Ptuj • Koncert pianistke Adriane Magdovski Umetnost poslušanja V organizaciji Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je pred dnevi v slavnostni dvorani Ptujskega gradu koncertirala pianistka Adriana Magdovski. Koncert je imel naslov Umetnost poslušanja. Adriana Magdovski je za to priložnost izbrala dela velikanov glasbene literature: J. S. Bacha in C. Francka. Višek umetniškega užitka smo doživeli v poslušanju Preludija, Korala in Fuge francoskega skladatelja in organista Cesarja Francka. Pianistka je delo izvedla z nesporno zvočno kulturo, doživeto z razkošnim zvenom, precizno, vendar v širokem loku z občutkom za lirične in dramatične zvočne učinke. Milena Sever l_e s t v i HAWN MENDES 1. STITCHES - SH 2. LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER 3. CATCH & REALESE - MATT SIMONS 4. LOVE ME LIKE YOU - LITTLE MIX 5. TRY ME - JASON DERULO FT. JENIFER LOPEZ 6. SHOW ME LOVE - ROBIN SCHULTZ & J.U.D.G.E 7. HISTORY - ONE DIRECTION 8. SECRET LOVE SONG - LITTLE MIX FT. JASON DERULO 9. HELLO - ADELE 10. WASN'T EXPECTING THAT - JAMIE LAWSON 11. FAST CAR - JONAS BLUE FT. DAKOTA Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8e98,20104^3 bo Janko Bezjak Filmoljub C i n e p / exx in Ko/osej Maribor lahko na RTV Slovenija spremljali tri festivalske večere Poprock, Popevka in Ema. Ajdovska skupina ELABAN-DA na slovenski glasbeni sceni pogreša predvsem samoironijo, zato se ne gre čuditi, da vokalist in kitarist Jure Ferjančič, harmonikar Mitja Škrlj, mandolinist Urban Logar, basist Aljoša Košuta, bobnar Peter Mozetič in še en kitarist Matija Ceket, ki skupino tudi sestavljajo, v glasbo vnašajo prav ironijo in veliko mero šalji-vosti, pogosto prepredene s ciničnostjo. Skupina, ki deluje od leta 2007, je pozornost vzbudila že s prvencem Vzemi me s sabo, medtem ko je lansko jesen svoje zveste poslušalce razveselila z albumom Facka, kar v narečju pomeni klofuta. V teh dneh fantje z omenjenega albuma predstavljajo novi singel z naslovom Tomo Škwuorc. Skladba je še posebej zanimiva zaradi kitarskega uvoda, prepletenega z mandolino, harmonika pa v nadaljevanju povede še ostale instrumente in prida živahnejšo folk-rock osnovo. Janko Bezjak Povratnik Foto: splet Vsebina: Hugh Glass je prekaljeni stezosledec v 19. stoletju nekje sredi v zimo ovite Kanade. Vodi skupino traperjev, ki se ukvarjajo s trgovino s krznom, vendar jih kmalu napade skupina Indijancev. Redki preživeli pobegnejo v divjino in se odpravijo na mučno in dolgo pot do najbližje utrdbe. Vodi jih Glass, ki pa ga kmalu napade še grizli. Do točke, ko drugi člani samo še čakajo na njegovo smrt, zato ga prepustijo usodi. Toda žilavi Grass ne umre, ampak se s pomočjo trde volje izkoplje iz preranega groba in se sam odpravi na 320 km dolgo pot čez zaledenelo Kanado, polno sovražnih Indijancev, da bi našel krivce ... Za Hollywood je film Povratnik vsekakor čudna izjema. Ker se ameriška filmska produkcija najvišjega ranga napaja večinoma iz rizičnih skladov Wall Streeta, je razumljiva njihova težnja po neskončnih nadaljevanjih, dolgih franšizah in predelavah in kar je še tovrstne drage šare. Povratnik ni film, ki bi bil načrtovan za franšizo, za nadaljevanje, ni otroški ali mladinski film, skratka, nima ničesar takega, da bi upravičil svoj obilni 135 milijonov dolarjev težek proračun. Ima edino Leonarda DiCa-pria in režiserja Alejandra Innurita, ki je lani snel oskarja za najboljšo režijo. Kljub temu je bil poslovno gledano ta film veliko, veliko tveganje. Zato ni čudno, da so ga financirali večinoma bogati zasebniki, ki menijo, da je v kulturo treba vlagati samo zato, da se ustvarja dobra in kritična umetnost, ne glede na dobiček. Pri nas javno mnenje najbrž nikoli ne bo prišlo do te točke, ker pač nismo takšen narod. Kakorkoli že, Povratnik je film, ki lahko vzbuja nasprotujoča si čustva. Po eni strani je naravnost čudovito posnet, z neskončno dolgimi in neverjetno podrobno koreografiranimi prizori, ki čisto brez olepšavanja prikazujejo kruto življenje v divjini, kjer kraljuje narava, ki ni in nikoli ne bo prijateljica človeka. To ni udobna in prijetna in lahkotna zgodba o maščevanju, niti ni zgodba o priljubljenem ameriškem mitu, ki pravi, da nikoli ne smeš odnehati in da te večna vztrajnost na koncu vedno poplača. Povratnik je pravzaprav film o nekem času, ki je danes pozabljen ali popačeno prikazovan. Je film o občutju, doživljanju tistega časa, je krut, neusmiljen, grob, umazan, smrdeč, ogaben, vendar prav zaradi tega bolj življenjski in bolj poln energije od večine filmov. Vsekakor je tiste sorte film, ki se mu mora gledalec podrediti. Vsakršno pričakovanje, kaj bi film moral biti in kako bi se zgodba morala odviti, so kvečjemu ovira v popoln potop v čutenje tistih časov in krajev. Čeprav so prisotni zametki običajnih narativnih metod, zlasti motiv maščevanja, pa se film z njimi pozneje ne ukvarja preveč, ker niso več pomembne. Edina slabša plat, ki bi jo veljalo omeniti so morda malce neposrečeno narejene duhovne vizije, ki jih doživlja glavni junak na robu smrti. Tu režiser več kot očitno želi oponašati velikega mojstra Terenca Mallicka, vendar niti približno ne ujame njegove brezčasne poetike liričnega pripovedovanja. Matej Frece The Revenant Igrajo: Leonardo Dicaprio, Tom Hardy, Domhnall Gleeson, Will Poulter, Lukas Haas, Forrest Goodluck, Paul Anderson Režija: Alejandro G. Inarritu Scenarij: Alejandro G. Inarritu in Mark L. Smith po romanu Michaela Punkeja Žanr: pustolovska drama Leto, Država: 2015, ZDA Priporočamo v branje... Gerald Durrell: Moja družina in druge živali Otroštvo, kot bi si ga želel vsak. Si predstavljate, da bi se lahko preselili samo zato, ker vam domače podnebje ne ustre- za več? Prav to je storila družina Durrell: nikakor se niso mogli sprijazniti s turobnim angleškim vremenom, zato so Mati, sinova Larry in Leslie, hči Margo in desetletni pobalin Gerry s psom Rogerjem spakirali kovčke in se preselili na sončni Krf. Kar sledi, je ena sama pustolovščina nekoliko čudaške družine, v ospredju pa so predvsem dogodivščine njenega najmlajšega člana, prvoosebnega pripovedovalca Gerryja. Spoznali boste, da niso zanimive samo eksotične živali, pač pa tudi mravlje in srake na domačem dvorišču. Ocena: Foto: MS 20 štcgerskiTEBKIK Nasveti ^ torek • 16. februarja 2016 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK segedin golaž, krompir v kosih, jabolčna čežana SREDA zelenjavna juha, kruhovi cmoki, solata, skutni zavitek ČETRTEK krompirjeva omaka, kuhano prekajeno meso, ledene kocke PETEK juha, testenine s tuno, solata, sadje SOBOTA ^—» krompirjeva kremna juha, rižota s piščancem, solata NEDELJA juha, dušena piščančja bedra, široki rezanci, radič PONEDELJEK čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir, sadna rezina Sestavine: 7 beljakov, 7 žlic sladkorja v prahu, 7 žlic moke, ščepec soli, 120 ml mlačnega mleka; prva krema: 7 rumenjakov, 7 žlic sladkorja, 5 žlic škrobne moke, 750 ml mleka, 250 g margarine; druga krema: 2 vrečki šlag pene, 250 ml mleka. Beljake in sol stepemo v trd sneg. Vanj postopoma dodajamo sladkor. Počasi vmešamo še moko. Zmes vlijemo v manjši pekač (približno 24 x 24 cm) in pečemo pri 175 stopinjahCelzija 10 minut. Še topel biskvit prelijemo s toplim mlekom in pustimo, da se povsem vpije. Biskvit ohladimo. Rumenjake penasto zmešamo s sladkorjem in zakuhamo v vrelo mleko. Ob mešanju kuhamo, da se krema zgosti. V ohlajeno vmešamo koščke margarine, da dobimo gladko kremo. Namažemo jo na biskvit. Po vrhu premažemo s smetano. Sestavine: 2 piščančji bedri, 2 srednje veliki čebuli, 4 stroki česna, 1 jušna kocka, olje, malo vroče vode, sol, začimbna mešanica, česen v prahu; zelenjava (po želji: grah, korenček, cvetača ...). Pol ure pred začetkom dušenja piščančji bedri oplaknemo, razrežemo po sklepu, posolimo, natremo z začimbno mešanico (po okusu) ter potresemo s česnom v prahu. Čebuli narežemo na srednje velike kocke. Na štedilnik pristavimo ponev in vanjo vlijemo malo olja. Ko se segreje, dodamo čebulne kocke in počakamo, da posteklenijo. Lahko jih tudi mešamo, tako da se razdrobijo na majhne kosce, da se bodo lepše zdušili. Na čebulo položimo kose mesa. Čez kakšni dve do tri minute kose obrnemo, dodamo jušno kocko, zalijemo z malo vroče vode (da je dno pokrito) in pokrijemo s pokrovko. Ko vse skupaj zavre, dodamo zelenjavo (po želji), zmanjšamo vročino, da komaj opazno vre. Po četrt ure dušenja dodamo sesekljan česen. Po potrebi dolivamo vodo, vendar ne preveč, sicer bo omaka preredka. ZPS in Eco navigator • Grelnik ali štedilnik Kdaj je poraba električne energije manjša? "Zrno na zrno pogača." Ta pregovor velja tudi za električno energijo, ki jo vsak dan porabimo v gospodinjstvu. Električni grelnik vode porabi za segrevanje enake količine vode kar 50 % energije manj, kot če bi vodo segreli na električnem štedilniku. Tudi če bi uporabili ravno prav veliko posodo in jo pokrili s pokrovko. Podobno velja tudi za segrevanje vode v mikrovalovni pečici. Energijsko učinkovitejši so indukcijski in plinski štedilniki, pri katerih bi bila količina porabljene električne energije približno enaka kot pri segrevanju v grelniku. Varčno z energijo Ko priključimo grelnik, se praktično vsa energija porabi za segrevanje vode. Toplota, ki nastane pri segrevanju, je porabljena skoraj izključno za gretje vode. Ko segrevamo vodo na štedilniku, pa se poleg vode segrejeta tudi celotna grelna plošča in posoda. Ne samo, da je voda hitreje segreta v grelniku, grelnik se tudi samodejno izključi, ko voda zavre. Grelnik redno čistite in odstranjujte vodni kamen Redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna podaljšujeta življenjsko dobo grelnika. Obloge apnenca zmanjšujejo učinkovitost grelnika, škodijo pa tudi grelnim elementom v napravi. Če se šele odločate za nakup grelnika, izberite takega s pokritim grelnikom, saj je čiščenje lažje. Priporočljivo je, da grelnik očistite vsaj enkrat na tri mesece, če je voda v vašem gospodinjstvu normalne trdote. Če je trdota vode višja, je treba apnenec odstranjevati pogosteje. Ni treba, da kupujete posebna čistila, zadostuje že kis ali sok limone. Kis je učinkovit V grelnik vlijte približno 2 dl kisa in ga do roba napolnite z vodo. Prižgite grelnik, naj mešanica kisa in vode zavre. Pustite, da se ohladi in dobro izperite grelnik, da odstranite vonj po kisu. Če so obloge zelo trdovratne, lahko kis nanesete neposredno na obloge in pustite delovati nekaj minut. Kako varčujemo? S primerno uporabo lahko privarčujemo električno energijo in podaljšamo življenjski cikel aparata. Kako? Pogrejte le toliko vode, kot je potrebujete. Če imate grelnik s funkcijo zaznavanja temperature vode, uporabite to funkcijo. Za pripravo nekaterih vrst čaja npr. sploh ni treba, da voda zavre. Za segrevanje večjih količin vode, npr. za kuhanje špagetov ali krompirja, raje Kaj potrošniki potrebujemo? Podatek o energijski učinkovitosti grelnikov! Le tako bomo lahko izbrali takega, ki porabi manj energije, podjetja pa bodo za tehnološki razvoj nagrajena. Za grelnike energijska nalepka ni predpisana, čeprav niso ravno majhni porabniki energije. V letu 2020 naj bi Evropejci za pripravo kave ali čaja pogreli toliko vode, da bomo na leto porabili 34 teravatov električne energije, kar predstavlja količino elektrike, ki jo proizvede devet termoelektrarn ali kot je porabijo prebivalci Poljske v enem letu. Pri Evropski komisiji ocenjujejo, da bi z izboljšavami, ki so že mogoče, lahko naredili grelnike, ki so od 20 do 25 % bolj energijsko učinkoviti od obstoječih na trgu. segrejte vodo na štedilniku. Segrevanje v grelniku in prelivanje v posodo povzročata izgube energije. Velja pravilo: večja kot je količina vode, manjše so razlike v porabi energije med štedilnikom in grelnikom. Nakup grelnika Grelnik vode je tudi v Sloveniji med najpogostejšimi malimi gospodinjskimi aparati. Enostaven je za uporabo in energijsko varčen. A ni vseeno, kakšnega boste izbrali. Grelniki so iz različnih materialov -stekla, kovine ali plastike. Kakovostnejši so bolje izolirani, tisti slabše kakovosti pa se pri gretju preveč segrejejo tudi na površni. Previdno! Koliko vatov? Za normalno gospodinjsko uporabo so primerni grelniki s prostornino do 2 litra in močjo med 2000 in 2400 vati. Kupite grelnik, ki se izključi sam, ko voda zavre. Preverite podatek o najmanjši količini vode, ki jo grelnik lahko segreje do vretja. Največkrat je med 0,25 in 0,50 litra. Čim manjša je, tem bolje. Indikator za količino vode naj bo dobro viden in razdeljen tako, da boste lahko bolj natančno odmerili želeno količino vode. Kar 65 % Britancev je priznalo, da v grelnik redno natočijo več vode, kot je potrebujejo za skodelico čaja. Izračunali so, da za segrevanje vode, ki je sploh ne potrebujejo, porabijo toliko energije, da bi z njo lahko eno noč razsvetljevali vse ulice v Angliji. Foto: splet torek • 23. februarja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da je pravzaprav še sreča, da nekateri v ptujskih trgovinah svojih oglasih ne uporabljajo slovenščine. Očitno zato, ker je sploh ne obvladajo. Govori se ... ... da človek veliko pove o sebi s tem, ko se udeleži neke prireditve. Še več pa izveš o njem, ko ga na kaki prireditvi NE vidiš. Tako sta nedavno bili zelo »zgovorni« dve ptujski kulturni doktorici, ko ju ni bilo na osrednji občinski kulturni proslavi. Ker je dogajanje sovpadalo s pustom, ne vemo, ali je to njun pravi obraz ali maska... ... da smo se zadnjič, ko smo prejeli vabilo za neko kulturno prireditev v nedeljo ob enajstih dopoldne, vprašali, kdo tem ljudem v nedeljo kuha. Ali pa je mišljeno, da naj bo ženska doma za špor-hetom, dedci pa na kulturi. A večina prisotnih so bile ženske; so kuhali dedci? Tretji pomislek pa: kultura je za tiste, ki si nedeljsko kosilo privoščijo nekje zunaj ... Foto: Tajno društvo PGC ... da človek najde tisoč in en razlog, da mu nekaj ni všeč. Tako je na nedavni petovion-ski kulturni proslavi nekatere ogorčilo dejstvo, da so jim peli uvoženi pevci iz sosednje občine; druge je motil cigu-migu zelo mladih godcev, ki godala mučijo šele kako leto pa pol; tretje je motil govorec, ki je trdil, da je bil veliki France lenuh, pijavka in pijanec; nekega nagrajenca je motilo celo to, da je voditeljica njegov priimek kar petkrat prebrala narobe (bi ga še večkrat, pa ni bil v scenariju); spet tretje je motilo, da niso razumeli, kaj jim je hotel povedati režiser s Parsifalovim monologom; še ekstremnejše poslušalce je motilo, da voditeljica še ni slišala za določno in nedoločno obliko pridevnika ... Ene pa je motilo skoraj vse našteto ... ... da ko vam policaj na meji pomaha iz steklenega kioska, to ne pomeni, da stavka. On tako dela. Ker če bi stavkal, bi si za vas vzel pol ure, vas celega prešlatal in še prst bi vam kam vtaknil, da mogoče tam ne skrivate kakšne prepovedane substance. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tbdejev zndlcoskop 1 7 3 5 6 8 3 1 4 9 7 2 6 5 3 2 4 8 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ©© €€€ O Bik v ©©© € OO Dvojčka v ©© €€€ O Rak ©© €€ O Lev v © €€€ OO Devica ©© €€ O Tehtnica vv ©©© € OOO Škorpijon ©© € O Strelec vv © €€ OOO Kozorog v ©© OO Vodnar v ©©© OO Ribi ¥¥¥ © o Prireditvenik Torek, 16. februar 10:00 Jurovski Dol, Kulturni dom: delavnica, Peka domačih dobrot, Aleksandra Žugman 10:00 Ptuj, grad: program za družine ob zimskih počitnicah, svet glasbil na ptujskem gradu, ogled in delavnica, PM Ptuj-Ormož 17:00 Ormož, občinska avla: odprtje razstave prleškega izumitelja Rajka Topolovca 18:00 Ptuj, zasebni vrtec Vilinski gaj: Šola za starše, Kako kakovostno preživeti doma čas z otrokom, Jasna Matjašič, terapevtka naravnega zdravljenja 18:00 Ptuj, kavarna MuziKafe: Kitajska in Mia Miše, društvo Potuj 18:00 Slovenska Bistrica, Planet znanja: predavanje in predstavitev knjige Camino-mistika neVidnega sveta Sreda, 17. februar 16:00 Ormož, Knjižnica F. K. Meška: pravljična ura 19:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: Slovensko-dalmatinski Četrtek, 18. februar 10:00 Ptuj, grad: program za družine ob zimskih počitnicah, Na gradu je bilo življenje, ogled in delavnica, PM Ptuj-Ormož 17:00 Ptuj, Narodni dom: Vrtec za starše in druge, predavanje in pogovor na temo pripravljenosti otrok na šolo, Simona Levc, Vrtec Ptuj in LAS MO Ptuj 18:00 Ptuj, restavracija Gastro: konferenca OO ZSČ Ptuj 18:00 Ptuj, Muzikafe: brezplačno predavanje Maitreja in svet na pragu preobrazbe 19:30 Ptuj, Stara steklarska delavnica: predstava Ta veseli dan ali Matiček se ženi, gledališka skupina Šchok iz Žitare vasi Petek, 19. februar 11:00 Ptuj, dvorana Gimnazije: predstava Ta veseli dan ali Matiček se ženi, gledališka skupina Šchok iz Žitare vasi, za osnovne in srednje šole 16:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: zaključek projekta DEPark in zaključna aktivnost Okusi Haloz 18:00 Hajdoše, gasilski dom: občni zbor KD Valentina Žumra Hajdoše 18:00 Poljčane, Dom športa in kulture: Zapojmo in zaigrajmo kot nekoč, 18. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 18:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola: skupni javni nastop Mestni kino Ptuj Sreda, 17. februar: 19:00 10. festival gorniškega filma, Visoki in mogočni, Spopad na peklenskem ranču, Orbayu. Četrtek, 18. februar: 19:00 10. festival gorniškega filma, Dama-vand: Iranske sanje, Afganistanska zima. Petek, 19. februar: 16:30 Odi in pingvini; 18:10 Ali je stevard v letalu; 20:00 Oskarjevi nominiranci: V žarišču. Velja za teden od 16. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 22. februarja 2016 - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ Na udaru Odpadki so denar Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 22. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Srečni izžrebanec prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Špela Skok Vaupotič, Lancova vas 48 a, 2284 Videm pri Ptuju. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Z Majdo Fridl v četrtek, 18. februarja ob 16. uri Foto: CG 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 16. februarja 2016 Gremo vsi na Kreto! ^p^flffjMB Posebna akcija za bralce Štajerskega tednika in poslušalce Radia Ptuj Pomlad se počasi približuje in spet je tukaj čas, da si izberemo kraj, kje bomo preživeli svoj najlepši teden prihajajočega poletja. Velikoje raznoraznih ponudb številnih turističnih agencij, vendar zavedni Štajerci, Ptujčani zadnja leta seveda najprej preverimo kaj je na voljo z domačega mariborskega letališča? Tisti, ki so namreč enkrat že probali, kako je iti in se vrniti s počitnic praktično z domačega dvorišča, tega več ne zamenjajo za nič na svetu! Kot ste verjetno že slišali se letos vsak teden od 26. maja do 6. oktobra v organizaciji turistične agencije Intelekta leti na Kreto in tako smo za vas izbrali najboljšo letošnjo ponudbo za Kreto, kar se tiče terminov pa smo se odločili za otvoritev sezone v terminu od 9. do 16. junija ali za zaključek poletja v terminu od 15. do 22. septembra, ko je vreme podobno kot avgusta na Jadranu, sajje sicer v špici sezone na Kreti, ki leži več kot 1000 kmjužneje od Dubrovnika, morda za starejše in družine z manjšimi otroci prevroče. In kaj smo izbrali? Izbrali smo odličen hotel Palmera Beach 3* superior, na podlagi polpenzi-ona, ki leži v najznamenitejšem letovišču Hersonissos direktno na promenadi in tik ob majhni peščeni plažici. Tako bodo prišli na račun tako tisti, ki prisegajo samo na sonce in morje, kot tisti, ki se radi tudi malce sprehajajo in raziskujejo na lastno pest. Seveda imamo za vas pripravljene tudi številne zanimive fakultativne izlete, kot so izlet z ladjico na otok gobavcev Spinalongo, obisk starodavne palače minojskega kralja - Knosos, tradicionalni kretski večer ipd., pa vendar je tudi važno kakšna je lokacija hotela. Nekateri gostje v zadnjih ča- sih, v stremljenju, da bi dobili čim več zvezdic za čim manj denarja, namreč velikokrat končajo v od znotraj morda sicer solidnih hotelih, ampak na odročnih, nepriljubljenih lokacijah. Cena? Posebna subvencionirana cena za bralce Štajerskega tednika in poslušalce Radia Ptuj znaša samo 395 € in vključuje vse! Torej nobenih marketinških fint in nobenih obveznih doplačil, razen po želji za zavarovanje rizika odpovedi 2,96% in za morebitno udeležbo na fakultativnih izletih, ki pa kot smo že omenili zaradi izredne lokacije hotela tudi niso nujni. Zgornjo ceno zagotavljamo za prijave do 20. februarja oz. do zapolnitve kapacitet. Možnost plačila na obroke. Boris Farkaš Turistična agencija Intelekta www.intelekta.com 02 536 1960 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . , . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujerSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen"-za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taierstii TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom pla£eval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj KADionrrö* S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE PRIJATELJ DRUŽBE RADIO-TEDNIK PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 16. februarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 OS:Ol>10. Bal na Destmiku 09:00 Utrip iz Omioža 30:20 Gostilna pri Francetu 11:30 Video strani I S:00 kulturni praznik v Majšpcrku 20:00 10. Bal na Destmiku ' 21:30 17. pustna povorka v MajSperku SIP 22:50 Polka in Majolka 23:50 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.8iptv,si i\i O CO tu t~ Kuhinitra Silvester \ 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Boksarski magazin, 5. oda., 13:30 Pat žrtev nasilja, pon, 15:30 Info kanal 1 17:35 Kuhinjica pon 17:35 Kuhinjica Silvester Voqrinec,« 18:00 Ptujska kronika, pon. 19:15 Glasbena 8 Suja), 68. 18:30 Boksarski maqazin, 5. oddaja 20:00 Ptuiska kronika pon. ,o.inrJ —I_____o io _JJ J___-in --.n r^ Ji~i __ ' ' ilvester Voqrinec, 40. oddaja D a 1 . odd., pon t u.uu uunguuiu IIIUULU.NI. J. UUUU U I LU IVIUII^Q, UUI 19:30 Glasbena 8 (tuja), 68. odd„ pon.20;30 Povabilo na kavo; 20:00 Ptujska kronika, pon. Sanja Selinšek, pon. 20:30 Marketinški klicaj, pon. 21:15 Pot žrtev nasilla, pon. 21:30 PNK: mag. Darja Harfa, pon. ^^ ' '' - 22:15 Ptujska kronika, pon. 22:45 Info kanal 22:30 Športnik teta 2015, pon. 23:00 Info kanal ČETRTEK 18. februar 8:00 Šola, da se ti zroja: OS PV Ravne na Koroškem, pon. 8:25 SKL, šport mladih, 20. oddaja, pon. 8:55 Obzornik TV Dravograd, pon. 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Onstran razuma: Djotiš, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:30 Glasbena osmica (tuja), 68, oddaja, pon, 13:00 30 let Kolesarskega kluba Ptuj, pon. 13:2040 let Kluba borilnih veščin Ptuj, pon, 13:35 Na obisku pri bratih Dominikancih, pon. 14:00 Prebujanje človeštva, pon. 14:30 10 let dokumentarnega filma o Brunu Gronigu, pon. 15:15 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, po 18:30 Sport(no): Sivester 19:10 Povabilo na ------ 20:00 Ptujska kron www.tednik.si tednik@tednik.si _jfer Vogrinec, 40. oddaja, pon. kavo: Jana Skaza, pon. _________________1 ka, pon, 20:30 Glasbena osmica (tuja), 69. oddaja 21:00 10 let dokumentarnega filma o brunu Gronigu, pon. 21:35 Vox Arsana ob izidu prvega samostojnega albuma, pon. 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:35 Info kanal Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Podravje • Največ dela s poškodbami in vinjenimi Kaj vse se je dogajalo v karnevalskih šotorih Ker je zdravstveno varstvo na prireditvah zakonsko določeno, so organizatorji večjih dogodkov primorani tega zagotoviti glede na velikost prireditve in ogroženost z vidika zdravja. Zato so tudi v karnevalski dvorani na Ptuju in v šotoru v Markovcih morali poskrbeti za prisotnost nujnih reševalnih ekip. Te so imele kar nekaj dela, kar je bilo glede na množico obiskovalcev tudi pričakovano. Novi Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, ki je začel veljati novembra lani, je opredelil tudi enotno ureditev zdravstvenega varstva na prireditvah. Ta določa kriterije za razvrščanje tipa prireditve, in sicer glede na velikost prireditve, ogroženost z vidika zdravja in potrebe po vrsti zdravstvene ekipe. Zdravstveno varstvo se uredi s pisnim dogovorom med organizatorjem prireditve in izvajalcem zdravstvenega varstva, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti, o čemer odloča Ministrstvo za zdravje. Dovoljenje za opravljanje te dejavnosti imajo zdravstveni domovi in le peščica zasebnikov. Med njimi je tudi družba Paramedic, d. o. o., ki je specializirana za prireditve, na katerih so potrebne visoko usposobljene medicinske ekipe z reanimacij- f12 Iz ptujskega šotora so bile v ptujsko bolnišnico odpeljane štiri osebe, iz Markovcev nobena. skim vozilom in zdravnikom. Ravno s to družbo so sodelovali organizatorji pustnega šotora v Markovcih. Za prisotnost reševalne ekipe, v kateri sta bila Slovenija • Stroški za delo z migranti Lani 20,2 milijona evrov za prebežnike Vlada je konce minulega tedna vendarle predstavila stroške, ki so povezani z migrantsko krizo v državi. Ti so do konca lanskega leta skupno znašali 20,2 milijona evrov, pri čemer je največ sredstev porabilo notranje ministrstvo. Vlada je sprejela tudi odlok o podaljšanju izvajanja ukrepov kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije. Vlada je predstavila stroške dela ministrstva za notranje zadeve, Slovenske vojske (SV) in ministrstva za zdravje. Gre za materialne in ostale stroške, povezane z migrantskimi tokovi, in sicer na podlagi lani plačanih računov, so v sporočilu za javnost zapisali v uradu vlade za komuniciranje. Stroški notranjega ministrstva so znašali 7,82 milijona evrov, SV 6,37 milijona, stroški Uprave RS za zaščito in reševanje pa 3,58 milijona. Skupni stroški za delo zdravstvenih organizacij so znašali slabega pol milijona evrov. Od drugih državnih organov je največ porabilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer 1,65 milijona evrov. Ocenjeni stroški dela javnih uslužbencev uprave za zaščito in reševanje ter pripadnikov Civilne zaščite oziroma sil za zaščito, reševanje in pomoč znašajo 100.000 evrov mesečno. Vlada je na seji sprejela tudi odlok o podaljšanju izvajanja ukrepov kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije. "Ker se razmere niso bistveno izboljšale in je pričakovati, da bo begunska kriza še trajala, so izpolnjeni pogoji za podaljšanje izvajanja sprejetih ukrepov kriznega odzivanja za tri mesece, in sicer od 15. februarja 2016 dalje," so navedli v vladi. Sta, Ur dva medicinska tehnika, so za pet večerov plačali 1.800 evrov. „Za sodelovanje z njimi smo se odločili na podlagi priporočil, saj smo slišali, da so bistveno cenejši kot zdravstveni domovi," pojasnjuje Marjan Bezjak, predsednik ETD Korant Markovci, ki je organiziralo dogajanje v šotoru. Po besedah Bezjaka pa so imeli reševalci kar nekaj dela. Največ seveda s prekomernim uživanjem alkohola, a je šlo za takšne primere, da odvoz v ptujsko bolnišnico, kjer opravljajo (plačljivo) izpiranje želodca, ni bil potreben. Vse pomoči potrebne so reševalci oskrbeli na kraju dogodka. Med njimi je bila le ena poškodba takšna, da je po oskrbi na kraju dogodka še sam poiskal pomoč v ptujski bolnišnici, in sicer zaradi zlomljenega nosu. V Markovcih pa so obravnavali še nekaj primerov ureznin, odrgnin in drugih poškodb, med katerimi so bile nekatere posledica pretepov. Kot so nam pojasnili v družbi Paramedic, d. o. o., so imeli v petih večerih skupno okrog 20 intervencij. Skupno je bilo število intervencij v karnevalski dvorani na Ptuju nekoliko manjše, so pa bile očitno te bolj resne, saj so bile kar štiri osebe odpeljane v ptujsko bolnišnico. Po podatkih, ki nam jih je posredovala Metka Petek Uhan, di- rektorica Zdravstvenega doma Ptuj, so imeli skupaj šest intervencij, od tega kolaps, alkoholni opoj in štiri poškodbe. Med omenjenimi mladoletnih oseb ni bilo. Ob tem Petek Uhanova še pojasnjuje, da ZD Ptuj ni dobil povpraševanja iz Markovcev po zdravstvenem varstvu na prireditvi, so pa bili na Ptuju izbrani kot najugodnejši ponudnik. Za razliko od šotora v Markovcih je bil v ptujski ekipi prisoten tudi zdravnik. Po mnenju Petek Uhanove je to nujno, saj že zakon določa, da je pri taki množici ljudi to potrebno. Osem noči je bila pred karnevalsko dvorano prisotna ekipa nujne medicinske pomoči: dva tehnika 33,5 ure in zdravnik 16 ur. ZD Ptuj pa je za to izstavil račun za 3.478 evrov. Pri tem je treba izpostaviti, da je šlo v ptujski karnevalski dvorani za osem noči, medtem ko je šlo v Markovcih za pet noči. Cena pa je težko primerljiva oziroma višja tudi zaradi prisotnosti zdravnika. A glede na sedanje izračune je noč varovanja na Ptuju stala 434 evrov, v Markovcih pa 360 evrov. Dženana Kmetec Kdo lahko izvaja zdravstveno varstvo na prireditvah Ministrstvo za zdravje na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti na vlogo pravne ali fizične osebe izda dovoljenje za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvah. Do 10. 2. 2016 je izdalo osem dovoljenj za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvah, in sicer dve dovoljenji zdravstvenim domom, dve fizičnim osebam in štiri dovoljenja drugim pravnim osebam. / Osebna kronika Rojstva: Katja Hrga, Popovci 17, Videm pri Ptuju - deklica Lana; Martina Harambašič - Murko, Kajuhova ulica 14, Ptuj - deček Urban; Tea Grabeljšek, Apače 81, Lovrenc na Dr. polju - deček Bine; Ines Berglez, Mostečno 4, Makole - deklica Sofija; Tamara Repenšek, Anželova ulica 6 a, Ptuj - deček Rene; Tina Vuk, Tovarniška cesta 8, Kidričevo - deklica Taja; Mojca Munda, Podgorci 101, Podgorci - deklica Zarja; Sandra Pušaver, Tlake 38, Rogatec - deklica Itana; Anita Roškar, Stojnci 55, Markovci - deček Lovrenc; Sabina Čepon, Rabelčja vas 34 b, Ptuj - deček Edi; Ines Čander - Šu-tar, Slovenja vas 72, Hajdina - deklica Daša; Betina Lesjak, Greso-vščak 15, Ljutomer - deček Neo; Ksenija Kmetič, Slovenja vas 27 d, Hajdina - deček Val; Nataša Potočnik, Volkmerjeva cesta 30, Ptuj - deklica Una; Zvezdana Pestiček, Brunšvik 58 a, Rače - deklica Naja; Anja Iršič, Križavec 3, Stranice - deček Nejc; Tjaša Dečman, Jelovec pri Makolah 17 d, Makole - deklica Maša; Maša Kocman, Janežovski Vrh 21 b, Destrnik - deklica Eva; Tamara Kišiček, Bukovci 154, Markovci - deklica Stella; Andreja Širec, Medvedce 3 a, Majšperk - deček Vid; Olga Babšek, Ptujska Gora 93 a, Ptujska Gora - deček Luka; Marjetka Šmidlehner, Slavšina 52, Vitomar-ci - deklica Melani; Tamara Škr-janec, Nova vas pri Markovcih 77 а, Markovci - deček Aljaž; Sandra Jus, Šentjungert 10 d, Šmartno v Rožni dolini - deček Blaž; Darija Bratušek, Medribnik 14, Cirkulane - deček Bine; Mateja Zorin, Žetale 23 c, Žetale - deklica Nuša. Umrli so: Terezija Peklar, roj. Poštrak, Videm pri Ptuju 16, roj. 1941 - umrla 3. februarja 2016; Alojzij Hergan, Stražgonjca 19, roj. 1926 - umrl 6. februarja 2016; Viktor Geč, Frankovci 18, roj. 1932 - umrl 4. februarja 2016; Marija Kolarič, roj. Prelog, Bukovci 78, roj. 1931 - umrla 5. februarja 2016; Marjeta Bezjak, Bukovci 179, roj. 1926 - umrla б. februarja 2016; Franc Bezjak, Bukovci 23 a, roj. 1940 - umrl 6. februarja 2016; Marija Pungračič, roj. Zanjko, Turški Vrh 105, roj. 1942 - umrla 6. februarja 2016; Marija Kolar, roj. Trafela, Žetale 80, roj. 1929 - umrla 6. februarja 2016; Anton Klajdarič, Kidričevo, Ul. Nikole Tesle 4, roj. 1945 - umrl 9. februarja 2016; Stanislav Čuš, Hlaponci 24, roj. 1952 - umrl 1. februarja 2016; Albin Varžič, Ptuj, Mežanova ul. 6, roj. 1950 - umrl 2. februarja 2016; Justina Vidovič, Ptuj, Zadružni trg 14, roj. 1936 -umrla 7. februarja 2016; Elizabeta Brumen, roj. Vidovič, Ptuj, Haupt-maničeva ul. 7, roj. 1924 - umrla 8. februarja 2016; Marija Mislovič, Gruškovec 36, roj. 1931 - umrla 6. februarja 2016; Marija Repič, Kidričevo, Cesta v Njiverce 27, roj. 1921 - umrla 10. februarja 2016. Poroka - Ormož: Matevž Škvorc, Jastrebci 55, in Urška Kolarič, Ka-jžar 66 Napoved vremena za Slovenijo Kadar Matija zmrzuje, 3/6 še 40 dni mraza prerokuje. Danes bo na Primorskem delno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo oblačno, sredi dneva bo na vzhodu spet začelo deževati. Zvečer se bodo padavine razširile nad vso Slovenijo. Pihal bo severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 12 stopinj C. Obeti V noči na sredo se bo meja sneženja ob intenzivnejših padavinah večinoma spustila do nižin. Burja se bo še nekoliko okrepila. V sredo bo oblačno, dopoldne bodo padavine na vzhodu Slovenije večinoma ponehale, drugod bo občasno še rahlo deževalo. Foto: CG