List 27.
Politični oddelek.
Slovanske stranke. II.
Češka ljudska stranka zameta torej sedanji državno-pravni utopizem, ne zavreča historičnega državnega prava, a tudi ga ne more pri sedanjih razmerah propagovati; svoj namen, to je kolikor možno obsežno politično samostojnost, hoče doseči potom že omenjenega prirodnega prava.
Državnopravnemu utopizmu češkemu odgovarja na nemški, oziroma oficijelni avstrijski strani, utopizem centralistični in njegov politični konservatizem in nazad-njaštva. Glavna krivda tiči v naši polovičasti ustavi, katera se je uredila bolj po vzorcu tujih držav, ne ozirajoč se na posebne avstrijske razmere.
Stari, kostnati birokratični aparat more se osvežiti in popraviti edino le s pomočjo zares ljudskega parlamentarizma. To pa se doseže le potom občnega direktnega in tajnega volilnega prava. Pri tem pa se morajo seveda i manjšine zakonitim potom varovati.
Parlamentarizem in konstitucijonalizem pa ne fho-reta obstajati brez najpopolnejše, svobode mišljenja in govora, veroizpovedanja, umetnosti, tiska, skupščin, zborovanja itd.; sem spada tudi zahteva, da se porote zde-mokratizujejo in odstranijo zakoni o zrušenju porot in o prekih sodih. Smrtna kazen, oni krvavi memento starega absolutizma, naj se odstrani, kakor naj se sploh temeljito reformuje celi kazenski zakonik.
Nedostatki ustave in cele javne uprave naj se odpravijo v duhu naprednega demokratizma.
Češka ljudska stranka ne podcenjuje sicer koristij centralističnih naprav, smerujočih k sesihnju celokupne države in indirektno i posameznih dežel, vender zahteva najrazširnejšo narodno avtonomijo. Ta avtonomija pa ne sme  biti   polovičasta, mora  se  dosledno izvesti ne le v
vsaki deželi kot celoti, ampak i v posameznih občinah in vseh političnih korporacijah. Avtonomija ni le politična zahteva: ona obsega i gospodarsko in komunikačno in kulturno polje sploh; v prvi vrsti mora šolstvo odložiti staro birokratično uniformo.
Politika se ne sme omejevati na golo poslančevanje v državnem in deželnem zboru, mora se izvajati dosledno povsod, v velikem in malem. Ne sme se roditi iz slavohlepnosti in služiti za šport. Politika se mora smatrati danes že za praktično vedo; politika brez politične izobrazbe in brez poznanja resničnih razmer ni mogoča. V miru in soglasju z Nemci vidi češka ljudska stranka edini pogoj uspešnega kulturnega napredka češkega naroda. Podlaga za mir je edino le popolna ravno-pravnost obeh narodov, katera se da doseči po narodnostni razdelitvi sodnih in volilnih okrajev. Kako naj se to izvede v podrobnostih in kako naj se posebno manjšine varujejo, pove nam jezikovni program. Vsaki narod naj se sam vprašuje, na svojo odgovornost, v narodnih kurijah ne vidi češka ljudska stranka trganja čeških zemelj, marveč le možnost k pravi, organični sodelav-nosti obeh narodov.
Kulturno vzajemnost z drugimi slovanskimi narodi hoče češka ljndska stranka najkrepkeje propagovati; politična vzajemnost se uredi na podlagi programov posameznih strank. Panslavizem politični zameta.
Kar se tiče razmerja k Ogrom, pripoznava sicer posebnosti gospodarskih in kulturnih razmer ogerskih, vender ne more mirno gledati, kako se drugi narodi — v prvi vrsti Slovaki, ki so Čehom najbližji, — zatirajo od ogerskega šovinizma. Pri nagodbah z Ogersko bode varovala koristi Cistajtanije v prvi vrsti koristi čeških dežel. V prospeh svojega naroda želi češka ljudska stranka, da bi Avstrija i na zunaj bila močna, da bi se njena vnanja politika povzdignila na stopinjo politike drugih modernih držav; ona ne sme biti samo diplomatična, marveč se mora ozirati v glavnem na gospodarske potrebe avstrijskih narodov.  Vnanja   svetovna  politika  ne
Stran 254.
obstcji samo v okupacijah tujih dežel, njej mora iti vštric neprestano zboljšavanje domačega življenja — podlaga vnanji politiki mora biti zdrava, krepka, poštena in demokratična politika notranja! češka ljudska stranka se tudi nikakor ne zavzema za militarizem in za fantastična ladijevja; sploh si želi reformo vojaštva bolj v demokratičnem duhu; vojaštvo ne sme biti več taka posebna kasta, razlikujoča se tako dijametralno od vseh drugih stanov, ne sme biti več samo slep mehanizem, i ono mora biti prešinjeno z narodnimi, nravnimi in socijalnimi ideali svojih soobčanov.
Kot popolnoma moderna stranka ne zavreča češka ljudska stranka modeme zahteve, da bi tudi ženske bile pripuščene k politiki, kakor zagovarja tudi popolno ravnopravnost obeh spolov. Vender misli, da bi bilo za sedaj bolje, da bi ženske obračale svojo delavnost na druga polja.
Ravnopravnost ne obstoji glavno v tem, da bi ženske delale to kar možje, temveč v tem, da se ženski ne brani izrabljati vseh njenih sil njej sami in celi človeški družbi na korist.
Češka ljudska stranka pojima državo bolj ljudsko in socijalno, a ne tako liberalistično ko državnopravne stranke, katere stavijo vse svoje zaupanje v glavnem v državo. Njena politika bode stremita sploh v prvi vrsti po kulturnem sesilenju češkega naroda, po vzgoji ne samo jezikovnoindividualnega temveč po vzgoji posebnega narodnostnokulturnega češkega tipa. To pa hoče po Hav-ličkovih navodilih doseči edino le z demokratično razumno in pošteno politiko.