Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din - nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni nrcdnUtvai dnevna iliibt MM — nočna »H, »94 ia SOM Ishaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljub-I iaiia št. 10.650 in 10.34') zu inseiaie, Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.7l>7 Uprava: Kopitarjeva b, telefou 2993 l Fi Konec iluzijonističhe politike Naj bo še tako bridko, treba je priznati, da je politika, ki jo je napram Nemčiji vodil pokojni Aristide Briand, bila zgrešena. Danes, ko je Hitler z brezobzirnim terorjem potlačil nemško demokracijo, s katero je svojčas svo-bodoumni francoski državnik sklepal razne pakte, ki naj bi evropski mir za večno zasigu-rali, so padle vse iluzije, na katere so gradili zastopniki evropske demokracije stavbo mednarodne vzajemnosti in sodelovanja. V fatalnem razvoju dogodkov od upapolne ustanovitve Zveze narodov, ki je potegnila v svoj krog, če ne koi svojo članico pa vsaj kot dragoceno po-speševalko svojih nalog, celo unijo ruskih sovjetskih republik, ki je spočetka bila tej »bur-žuazni ustanovi« načeloma nasprotna, do današnjega momenta, ko nemški plemenski nacionalizem vse pogodbe in obveze med narodi roglaša za ničvredne krpe papirja — se je iz-..azala stara resnica, da se mir tudi pri najboljši v »lji ne da ohraniti, ako je le eden, ki ga noče in ga namenoma izpodkopuje. Zato se zdi, da so imeli prav tisti, ki si iz nezaupanja do človeškega egoizma in do ohranjeval nih, osvajalnih in maščevalnih nagonov državnih organizmov od ženevske ustanove niso že iz-požetku obetali preveč in ki so zlasti Francijo svarili pred politiko, ki more prinesti le razočaranje. Bila je zelo lepa, a skrajno riskirana gesta, leo so francoske zasedbene čete zapustile desno obrežje Rena. Temu plemenitemu činu odkritosrčne želje po likvidaciji prošlosti, ki bi ob dobri volji premaganega nasprotnika lahko že danes privedel do mirne in sporazumne prilagoditve verznjske pogodbe novim političnim in gospodarskim razmeram sveta, je sledila cela vrsta pogodb, ki so Nemčijo osvobodile tako plačila vojne odškodnine kakor onih vojaških klavzul, ki so ji bile naložene, da ne bi mogla več presenetiti sveta s kakšnim takim napadom kakor je bil oni leta 1914 na Belgijo. Če kdo le količkaj realno misli, mora priznati, da Nem-fiia na toliko nopustl iivost zanadnih velesil ni odgovorila z ničemer drugim, kakor da_ je zahtevala vedno več, ne da bi zato od svoje strani dala naimanjšo koncesijo miroljiibnemn raz-loloženju evropske demokracije, ki od Nem-Jie ni zahtevala ničesar drugega, kakor da se prilagodi novemu času. da se idejno preusmeri in za svoj napad dfi moralno zadoščenje z opn-stitvifo vsrVe maščevalne misli in zanašanja na snrosvo silo. Odgovor Nemčije na ta prizadevanja je danes jasno pred nami. Imamo pred seboj državo. ki je evropski demokraciji in njenemu stremi jen iu po popolni preorijentaciji evropskega duha v smislu spoštovan ia mednarodnega prava, po narodni strpnosti in sodolova-nin vseh narodov, po poglobitvi načel svobode, enakopravnosti in samoodločitve, odgovorila _ s proklamncijo fašizma in izvajanjem njegovih na^el z vsemi sredstvi nasilja, fizične premoči in teroria ter z zanetitviio najnebrzdaneišega plemens' egn sovraštva. Viliemova tVemčiia, ki je slonela na birokraciji, katera se je držala vsaj pisane postave, je v vsem svojem imperializmu le bleda senca napram barbarstvu, ki^ se je ustoličilo v Nemči ji s Hitler jem in n jegovimi pajdaši. Podzavestni, nagonski, korenski smisel tega ni ničesar drngega, kakor da se iz svobodnem nemškega državljana nstvnri slep č'an črede- k> bo, odnševljena po svoiih »fiihreriih«, z neodoljivo silo planila po svojih nasprotnikih in pomandrnla svet in narode, ki so itak samo gnoi za vladstvo izvoljenega nemškega plemena. Komnr to še ni jasno, naj prelista le neVai hitlerievske literature; in kar Nemec naniše, to tudi izvaja v življenju s tistim krutim pri-mitivizmom, ki je tej rasi odnekdaj lasten. Nismo niti utopisti, da bi pripisovali^ golim idejam miru, sporazuma in bratske vzajemnosti magično moč, niti spadamo med one, ki bi se dali prevarati od lepih besed in praznih gest, za katerimi se spretno skrivajo živalski pranagoni. Kljub temu mora vsak pravičen človek priznati, da je zapadna demokracija v petnajstih letih po vojni jako veliko storila za to, da se mir utrdi in ohrani, da med narodi in državami zavladajo boljši in stalncjši odnošaji in da se ti odnošaji, ki so bili doslej določeni zgolj po sili in so temeljili večkrat na krivici, v vsakem slučaju pa na egoističnih preračunih, postavijo na bolj moralno podlago. Naj spomnimo samo na to, kako so zapadne demokracije obravnavale tudi v praksi vprašanje takozva-nih mandatov (Irak, Palestina, Sirija itd.) čisto drugače, nego se je svojčas postopalo s koloni-jalnimi deželami, ki so bile v polnem pomenu besede brezpravni objekti. Brez dvoma je po vojni v vsa vprašanja meddržavnih in mednarodnih odnosov prodrl duh večje pravičnosti in se je odkritosrčno stremelo za tem, da vsako vprašanje, ki nastane med dvema državama, pride pred forum vseh držav in se tam sporazumno reši po načelih prava in morale. Tega nihče ne more zanikati. In vendar utegne vse to postati prazen nič, ako bo zgled fašistične Nemčije zopet vzbudil in ojačil vse divje boja-željne, osvajalne in na silo s silo odgovarjajoče nagone v Evropi. Nobena pacifistična ideja, nobena mednarodna institucija, noben mirovni pakt nima več pomena in učinka, ako se mu le ena večja sila ustavi, ga negira in podtalno iz-podpokuje. Zakaj baš na polju meddržavnih in mednarodnih odnošajev velja fatalni zakon, da ima zlo, naj se zdi še tako neznatno, večjo moč od dobrega. In če je temu tako, potem so gotovo imeli prav tisti, ki so se takrat, ko je Briand z vso odkritostjo svojega temperamenta stiskal roke nemškim delegatom v Ženevi, s skrbjo spraševali, kaj bo iz tega. Posledice te politike občuti Evropa z vso silo danes, ko je razorožitvena konferenca na tem, da sc brez vsakega rezultata razide, in ko so njena posvetovanja rodila tako malo. da mnogi dvomijo, če ae ho Zaradi potuhe, ki jo daje Razsojanje podivjanih Hitlerjevih vandalov prenehalo Kako »čistijo" nemške dežele Zakaj je kapitulirala Bavarska »ploh še kedaj seSla. Nemčiji «"»• velesila. Minist ;r za propagando režima dr. Gobbels Dunaj, 14. marca. tg. Brzojavno izvemo iz Berlina, da se je osrednja vlada zavedla težkih posledic, ki bi jih imelo še nadaljnje divjanje neodgovornih elementov proti političnim nasprotnikom. Notranja ministra države in Prusije, Frick in Goring, sta davi izdala najstrožje odredbe proti vandaliz-mu in sploh proti nezakonitemu nastopanju hitler-jevih pristašev proti komurkoli v Nemčiji. Položaj je poslat nevzdržliiv ker se je celo policija bala oboroženih Hitlerjevih tolp, ki so imele popolnoma svobodne roke pri izvrševanju nasilstev nad osebami in premoženji. V mnogih slučajih se je policija rajši odstranila, samo da ne bi prišla v konflikt s podivjanimi hitlerjevci. Zdelo se je, da je v po svoji discipliniranosti po vsem svetu znani Nemčiji nastopil brezpravni red, da se je vrnila doba osebnega krvnega maščevanja, ko je vsakemu dovoljeno, da brutalno gazi zakone, brez strahu pred kaznijo. Od vseh strani nemške države so prihajale vesti o znakih nezadovoljnosti, ki se rodi povsod, kjerkoli civiliziran ali neciviliziran čtoveh nima več zatočišča pri zakona Osrednja vlada je razumela nevarnost položaja in je zato odredila najstrožje kazni za vsake posamezne kazenske ekspedicije proti komurkoli. »V | Nemčiji inor-> vladati zakon,« pravi državni kancler. Čas je bil, da je prišlo to razumevanje. Pretekli teden, najkrvavejši in tudi najsramotnejši v zgodovini moderne Nemčije, bo moral biti izbrisan iz spominov nemških državljanov in tudi inozemcev, če bo Nemčija reflektirala na to, da se jo naziva za kulturni narod, zgrajen na suvereniteti prava ;n pravice. Imenovane naredbe so prebivalstvo pomirile. Osrednja vlada pa nadaljuje z »očiščevanjem« in je včeraj odstavila ogromne mase županov po vsej .Nemčiji. Občinski odbori velikih mest kot so Koln, Frankfurt, Mannheim, Koblenz, Diissel-dorf, Niirnberg, Augsburg, Ludvigsbafen, Leipzig, Dresden, Magdeburg... so odstopili ali bili odstavljeni. Najpomembnejša žrtev je kolnski župan dr. Adenauer. Po najnovejših poročilih bo uveden tudi poseben davek na židovske veletrgovine, »ki so 14 let izmozgavale nemško ljudstvo in je selaj čas in pravica, da od svojega plena nekaj vrnejo nemškemu narodu«. Bavarski lev utihnil Ricinasovo olje zopet v časteh Graz, 14. marca. tg. »Grazer Volksblatt« poroča o zasebni brzojavki z Dunaja, da je prav za prav bavarski princ Ruprecht sam preprečil, da Bavarska ni pokazala več odporne sile, ko je njena samostojnost utonila v Hitlerjevi poplavi. Svoje dni, tako piše graški list, je celo ministrski predsednik Held javno izjavljal, da bo Bavarska vsakega nemškega komisarja, ki bi prišel na Bavarsko, že na meji zaprla. Pri tem je vlada mislila na zadnjo karto, ki jo je hotela izigrati, namreč na proglasitev monarhije. Vse fe bilo določeno, toda princ Ruprecht sam se je temu protivil, češ, da sedaj ni pravi trenutek in da državni udari te vrste ne uspevajo, kadar konjunktura pada. Princ Ruprecht tudi ni maral vzeti na svoje rame odgovornosti za prelom ustave. Prepozno... Vladne stranke so princa pa le pregovarjale in ko sc je Hitlerjev režim začel uveljavljati z vso silo po vseh nemških deželah, ko je padala samostojnost dežel druga za drugo, se je tudi princ Ruprecht omehčal in privolil v pogajanja, da prepreči, da bi samostojnost bavarske države, ki so jo ustvarili Witteisbachi, naenkrat prenehala. Pogajanja so se vršila med vlado in med njim, toda na malenkostnih vprašanjih so se razbila. Vlada je zahtevala od princa garancijo, da ne bo vlačil nazaj aristokracije in da naj se zadovolji z malo plačo (apa-nažo), ki bi pa bila itak še dosti velika. Princ Ruprecht ni maral sprejeti prvega pogoja in se tudi glede vsote ni mogel zediniti, ker je obubožan in je zahteval višje prejemke. ^ Ker ni prišlo do soglasja, so se pogajanja razbila, to ■ riliko pa je porabil Hitler, da je poslal starega »Haudegena« generala von Eppa kot državnega komisarja v državo, ki se je pogajala, če naj napravi puč ali ne. Tertius gaudet. Tretji se vedno veseli, če se dva prepirata. Dunajska vremenska napoved: Zapadni vetrovi, konec nočnega mraza, polagoma se bo pooblačilo, pozneje pa je od zapada pričakovati padavin. • Hitler je nvzel čez" Bavarsko Dunaj, 14. marca. tg. Vedno težje je dobiti točna obvestila o dogodkih v Nemčiji. Časopisje je postalo bledo, ker je podvrženo najstrožji cenzuri. Nemški radio zveni od samih navduševalnih govorov hitlerjevskih vodij. Privatna pisma, ki bi poročala o političnih dogodkih, ne prihajajo več v roke adresentom. Zasebni brzojavi politične vsebine so zaplenjeni. Telefonski razgovori so pod najstrožio kontrolo in se prekinejo, če se dotaknejo politike. Pod takimi pogoji si ni mogoče več ustvariti točne slike o resničnem položaju v Nemčiji. Številnim beguncem komunističnega in židovskega porekla pa, ki polnijo dunajske kavarne s kolikor mogoče divjimi poročili, tudi ni mogoče povsem verjeti. Bavarsko časop!s^e Niti iz sosednje Bavarske poročila niso zanesljiva. Za enkrat se je ugotovilo samo toliko, da so prepovedani vsi komunistični listi, večina social-demokraških, med njimi tudi stara »Miinchner Post«, velik del katoliških, kakor vplivni »Bayrischer Kur-rier«, medtem ko so bile redakcije drugih listov kratkomalo zasedene od hitlerjancev in izhajajo sedaj pod vodstvom drugih urednikov. Ta usoda ie zadela tudi »Miinchner Neueste Nachrichten«. ..Izravna* anie" z ricinusom Izgleda, da se je novi režim posluževal pri »izravnavanju na Bavarskem tudi izza časov fašizma znanega ricinusovega olja. lako je bil občinski odbornik (ljudske stranke) Oberinayer v Miinchenu napaden v spalni sobi, napojen z ricinusom in nato vržen skozi okno na ulico. Sedaj umira v bolnišnici. Ista nesreča se je dogodila državnemu tožilcu Ir. Siegelu v Miinchenu, katerega so napadli oboroženi hitlerjevci ponoči, ga napojili z ricinusom. mu zvezali roke in mu prilepili velik plakat z napisom: »Nočem se več pritoževati na policiji«, na hrbet. Nič manj srečen ni bil veliki rabi Baerwald, ki je moral poa 12 revolverskimi ccvmi izpiti velike količine ricinusovega zdravilnega olja. Centrumski tisk v Porenju v rokah HiUeria Po poročilih, ki smo jih prejeli preko Prage in Zuricha, so večinoma vsi lokali komunističnih n socialdemokraških organizacij zasedeni od Hitlcrie-ve milice. Radio postaje javljajo same vsako na-daljno zasedbo. Prav tako se sliši, da nameravajo zasesti večino socialdcmokraškega tiska po vsem ozemlju nemške države. V kolikor se tiče centrumskih listov, nohtna informacija ni zanesljiva. Dozdeva se, da so lutlc--jcvci zasedli vse katoliške tiskarne in uredništva > Porenju, a niso ukinili nobenega lista, niti izvršili kakšna razdejanja. Socialistični tisk Berlin, 14. marca. tg. Danes je potekla prepo ved za izhajanje socialno-demokratskih listov na Pruskem, pa se je podaljšala za 14 dni. Razen tega je bilo do 13, septembra prepovedano izhajanje tednika »Die Volksbiihne«. Nadaljuje se akcija proti socialno-demokratski stranki in njenim organizacijam. Keichsbanner in železna fronta sta sedaj razpuščeni in prepovedani tudi za NVUrteui-berg. V Oldenburgu so sedaj prepovedani tudi vsi javni shodi socialno-demokratske stranke. — Na Saksonskem so v celi vrsti obratov odstranili socialno-demokratske obratne svetnike in jih zamenjali z narodno-socialističnimi. To postopanje se utemeljuje z naredbo državnega komisarja za Saksonsko, po kateri se imajo odpustiti vsi komunistični člani obratnih svetov. Stotine novih aretacij Kiinigsherg. 14. marca. tg. V Vzhodni Prusiji je bilo v ponedeljek in torek mnogo aretacij. V Meidenburgu so prepeljali v varnostni zapor 32 voditeljv komunistične stranke in 5 voditeljev so-cialno-demokralske stranke, v okrožju Labiau pa 400 funkcionarjev komunistov in socialnih demokratov. Tudi v Deutsch Eylau so zaprli voditelje komunistov in socialnih demokratov ter Reichs-bannerja. V Hiesenburgu so aretirali 5 komunističnih voditeljev, preteklo noč pa so člani SS aretirali več kot 30 odbornikov socialnih demokratov in komunistov, poleg tega pa tudi nekatere judovske trgovce. Na dopust! Po izidu mestnih volitev je pruski komisarski notranji minister Goring poslal na dopust pet so-cialnodemokritskih članov berlinskega magistrata, in sicer župana Langeja, finančnega, gradbenega in šolskega referenta ter enega občinskega svetnika, s takojšnio veljavnostjo. Voditelj narodnosociali-stične frakcije v berlinskem občinskem svetu je bil prideljen višjemu županu dr. Sahmu kot komisar za posebno porabo. Državni poslanec Ulitzha in hvaležnost hitler ancev ki je prva prižgala bakljo fašizma, da se uniči vse, kar je po vojni ustvarila ideja demokratične vzujeninosti narodov iu njihovih medsebojnih odnošajev na temelju pravice — se nemški delegati v Ženevi sedaj z resnično germansko trmoglavostjo postavljajo na stališče, da se mora ves svet čez noč razorožiti ali pa se bodo oni do zob oborožili, češ da so od vseh strani ogroženi od sosedov, ki komaj čakajo, da planejo po Nemčiji in jo razkosajo! Toda še bolj ko italijanska diplomacija so tega krivi oni zastopniki Francije in Anglije, ki so 12. decembra leta 1932 v svoji plemenitosti šli tako daleč, da so priznali Nemčiji načeloma enakopravnost v vojaškem ozirn, s čemer se je podrl glavni temelj verzajske mirovne pogodbe, ne da bi bila Nemčija to ogromno koncesijo poplačala s čim drugim, kakor s čisto nedoločnimi frazami o svoji »trdni volji po miru«. Seveda takrat nista vedela niti verjela ne Maedonald ne Paul-Boncour, da bodo po Nemčiji že v kratkem povsod zmagovito vihrale barve predvojne Nemčije v družbi s kljukastim križem — toda politikom se ne odpušča ničesar in oni morajo nositi odgovornost tudi za to, kar se je zgodilo čisto proti njihovi dobri volji in na- meram. Danes je reši razorožitveno kaže, da je prišel zastonj in da jc čisto brez g. Maedonald v ženevi, da konferenco smrti, toda vse moči spričo poslcdic, ki jih je rodila politika skrajne featlemonske popustljivosti napram Katovice, 12. marca. (Posebno poročilo »Slovencu« — W. O.) Med najznačilnejše dogodke, ki spremljajo »Hitlerjevo revolucijo« v Nemčiji, spada brez dvoma znamenito zborovanje centruma v Gleivvitzu, ki se je ko. - alo z barbarskim napadom oboroženih nacionalističnih čet na zboro-valce in na njihovega voditelja državnega poslanca Ulitzko, ki je bil pri tej priliki težko ranjen. državi in narodu, ki mu je sila bog in edini kretalec zgodovine. Pertinax pripoveduje, da je Mucdonaldu, ki si v ženevi ne ve pomagati, dejal včeraj češkoslovaški minister dr. Beneš: »Ako se nc boste udali zahtevam Berlina ,potem bo v Nemčiji izbruhnila revolucija razočaranih množic proti Hitlerju in bo konec vznemirjanju svetu — ako pa boste tudi topot Nemcem popustili, bo fašistični revoluciji sledila druga svetovna vojna.« Kot Jugoslo ani moramo ministru za-vezne države le pritrditi, zakaj čisto jasno je, da Nemčiji ni nič no razorožitvi in dn stavljn nemogočo zahtevo po splošni razorožitvi brez političnih jamstev za mir samo zato, da dobi opravičbo za ponovno lastno razorožitev, ki naj rodi novo vojno za upostavilev Germani je v še večji moči in slovi, nego so si jo zamislili cesarji »svete rimske države germanske nacije«. Zato tndi mi mislimo, da je prišel čas, ko sc mora Nemčiji odločno brez vsake pacifistične sentimentalnosti reči, da mora ona kapitulirati pred miroljubno Evropo in pred njeno trdno voljo, da se ta mir na danih in v glavnem nepremakljivih podlagah ohrani — ne pn Evropa pred njo! Zakaj z Nemčijo Adolfa Hitlerja se ne more in ne sme govoriti drugače kakor z zavestjo moči in sile. kajti le tn jezik ho ona razumela! Politika pokojnega g. Brianda in njegovih somišljenikov pa spada med napake, ki •e ne smejo več oonovitL Slučaj Je tem bolj pikanten, ker je ta državr« poslanec Ulitzka, čeravno poljske krvi, začasa plebiscita v Šleziji obrnil hrbet svojemu narodu ter postal vodja nemških nacionalistov v plebiscita borbi proti svojim lastnim krvnim bratom. Ko je namreč državni poslanec zapuščal zborovalno dvorano, se mu je približala skupina oboroženih mla-deničev. Eden med njimi je udaril poslanca s težkim, s svincem obloženim kolom preko glave, da se je zgrudil ves s krvjo oblit na tla. Centrum je takoj na to brzojavno protestiral pri predsedniku republike Hindenburgu proti tako barbarskim metodam, češ, »da je bil nekdanji vodja nemških nacionalistov v plebiscitnem boju v Sleziji od uniformiranih hitlerjancev javno napaden, ozmerlan in težko pretep«n in da prosijo od predsednika zaščite.« Ko so prelata Ulitzkega pel-ali v bolnišnico, so zdivjani hilterjevci nadaljevali demonstracije proti njemu, ga obmetavali z grobimi psovkami in ga z besedami »Pojdi nazaj na Poljsko, kjer si doma« sramotili. Dogodek je bil edinstven v tuka|šnjih političnih analih. Med Poljaki pa je vzbudil nemalo zadoščenja, ker tako hitlerjevci plačujejo narodne izdajalce. Brezovha se vrača Dresden, 14. marca. AA. Državni komisar na Saksonskem je dovolil uvedbo telesne kazni v sa-ksonskih šolah, čeprav šolski zakon to prepoveduje. Zadnji dnevi vpisovanja na ljublj. univerzi Do 16. t. m. mora biti plačanih 30 Din zn bolniški fond (lahko po položnici). Do 20. pa se mora izvršiti osebni vpis in plačati taksa 100 Din, ki se kot kolek prilepi na osebni izkaz. Ostala šolnina P* mora biti vplačana de 1&. maja. Notranja kriza v Avstriji Viharno ozračje Dunaj, 14. marca. tg. Notranje politični položaj »c )c še bolj poostril. Ni bilo mogoče doseči sporazuma med vladnimi strankami ter med velenem-ško in socialno demokratsko opozicijo rodi jutrišnje seje narodnega sveta. Vlada je za zopetni sestanek narodnega sveta stavila predpogoj, da pristane opozicija na razširjene pravice podpredsednika, s katerimi naj se naredbenim potom izpre-meri zvezni svet v deželno in stanovsko zbornico. V nižjeavstrijskem deželnem zboru je bila viharna seja. Narodnosocialistični poslanec Leopold je razkrival preteče vojne nevarnosti. Trdil je, da jc pripravljenih 10.000 Madjarov, da pridejo v heim-\vehrovskih unilormah v Avstrijo, da jc Jugoslavija poklicala pod orožje 40.000 mož in da Čehoslovaki zbiralo čete v Vratislavi. Nadaljeval jc: V Rimu so izplačali Starhembergovemu Heimvvehru en milijon šilingov, da bi delal proti priključitvi k Nemčiji. Heimvvehr bo na Dunaju prihodnje dni začela izdajati za ta denar tii nove liste. Heimvvehr se je v Rimu proti reverzu za izvršitev propagande obvezala za novo državno idejo: ratska madjarske Avstrija. V trenutku, ko bo prikorakalo 10.000 Madjarov v Dunajsko Novo mesto, bodo Jugoslovani vdrli na Štajersko, Čehi pa bodo prekoračili severno mejo Avstrije. Nadaljnje besede govornika pa so utonile v velikem hrupu. Socialnodemokratski govornik namestnik deželnega glavarja Helmer je potem ostro napadal vlado in izjavil, da sc bodo delavci z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, branili proti temu, da bi jih spravili zopet v stari suženjski jarem. Krščanski socialni deželni glavar in bivši zvezni kancler dr. Buresch je zahteval prilagoditev na novi čas. Z enim glasom večine socialnih demokratov in narodnih socialistov je bil potem sprejet socialnodemokratski predlog, s katerim zahteva deželni zbor, da se takoj obnovi ustavno stanje v narodnem svetu. Krščansko socialni predlog zaupnice za vlado dr. Dolliussa pa {e bil odklonjen. Vojaške pravice avstrijskega predsednika Dunaj, 14. marca. tg. Ministrski svet jc nocoj izdal naredbo na podlagi vojnogospodarskega po-oblastilnega zakona, po katerem razpolaga zvezni predsednik kot vrhovni poveljnik zvezne vojske namesto narodnega sveta o sklicanju vojakov na dopustu in o pridrževanju dosluženih vojakov. V razlogih za to naredbo se navaja, da od tedaj, ko ie bilo dano zveznemu predsedniku vrhovno poveljstvo nad vojsko, ni bilo pojasnjeno, kdo ima odločati o sklicanju vojakov na dopustu in o pridrža-vanju dosluženih vojakov. Vsekakor pa je značilno, da jc smatrala Dollfussova vlada ravno v sedanjem času za potrebno, razjasnili to vprašanje. Iz Narodne skupščine Debata o proračunu Od Severnega do Sredozemskega morja Italija podpira „Anschluss a Parir, 14. marca. tg. Rimski dopisnik »Tem-psa« objavlja v svojem listu zelo značilna in zanimiva razmotrivainja o zbližanju med fašistično Italijo in Hitlerjevo Nemčijo in «e vprašuje, če bo Italija manj nasprotna zedinjenju med Nemčijo in Avstrijo, če bi to zahteval Hitler, kot pa je bila svoje dni, marca 1931, ko je stal na čelu nemške vlade dr Briining. On popisuje, kako je v Rimu stopi! v stik z najrazličnejšimi političnimi krogi ter prihaja do zaključka, da bi bil Mussolini pripravljen, da žrtvuje na oltar ljubezni do Hitleria tudi življenjske interese Italije, ki bi bili ogroženi v slučaju »Anschlussa«. Nemčija in Avstrija bi se zedindi brez šundra in brez kakšnega nadaljnjega pojasnila, a Italija bi prevzela nalogo, da brani v zboru veleail, predvsem proti Franciji in Angliji to združitev. Italija da bi opravičevala »Anschluss« posebno s poudarkom, da je pakt Male antante nujnost zedinjenja ustvaril in da Avstrija in Nemčija za izzivanje Male antante nimata drugega odgovora, kol pa da se iz dveh držav zlijeta v eno politično enoto. On je zapazil tudi, da so itabjanski politični krogi trenotno preveč pitoni od fašistične mistike in bi utegnili čisto italijanske državne interese zapostaviti, samo če bi videli in čutili, da s tem pridobiva na poletu fašistična ideia po vsem svetu. Sicer pa je v Avstriji že vse pripravljeno za prihod Hitlerjevega pokreta. Italijanom je silno všeč zamisel, da bi fašizem in hitlerizem, idejno brat in sestra, bila v neposrednem neprekinjenem stiku preko Alp od severnega do sredozemskega morja. „Akoravno vidim . . Le eno majhno ekrb je opazil dopisnik »Tem-psa« v Rimu, namreč ali se bo Hitlerju posrečilo ustvariti trajno prijateljsko ozračje do fašizma med tnilitariziranim nacionalističnim pokretom v Nemčiji. Na drugi strani pa v Italiji vedo, da v trenutku, ko bo Hitler zasedel Dunaj, Italija preneha igrati kakršnokoli vlogo v srednji Evropi. Zato zaključuje gosp. Gemtizon svoj članek z besedami: »Akoravno vidim velike simpatije med fašisti in hilterjanci, akoravno hitlerizem pokazuje močno privlačno silo za italijanski fašizem, ne morem verjeti, da bi Italija hotela podpirati zedinjenje med Avstrijo in Nemčijo, dokler sc to v resnici ne bo zgodilo.« Belgrad, 14. marca. 1. Na snočnji soji narodne skupščine, ki je trajala do ene |>ouoči, so govorili po poslancu Pavlicu še sledeči poslanci: Milan Ču-liovič, dr. Vošnjak. ki jo kritiziral postopanje vlade in govoril obširno o ekspozeju finančnega ministra ter se dotaknil tudi padca dinarja. Dr. Vošnjak je izjavil, da je razlog za padanje dinarja iskati v visoki stabilizaciji, svobodnem izvozu dinarja, nesodobni trgovinski politiki in neugodni plačilni bilanci in podobno. Ob koncu je dr. Vošnjak izjavil, da bo v načelu glasoval s svojimi tovariši proti predloženemu proračunu. On iu njegovi tovariši pa bodo glasovali za proračun vrhovne državne uprave, za proračun zunanjega ministrstva in za proračun mornariškega in vojnega ministrstva. Za dr. VoSnjakom je govoril dr. Vlada Ntanišič, ki so je obširno bavil z raznimi punktacijami. Kol zadnji je govoril dr. Milovan Krba, ki se je bavil s punktacijami. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob pol i). Udeležil sc je je tudi predsednik vlade z nekaterimi ministri. Najprej jo bila prečita na interpelacija dr. Me-ti koša na prometnega ministra o nezakonito porabljenem bolniškem in pokojninskem fondu v znesku 20 milijonov Din od strani rečne plovbe. Nato so takoj prešli na nadaljevanje proračunske debate. I*rvi je govoril dr. Mctikoi, ki je prečital svojo ločeno mnenje o proračunskem predlogu ter kritiziral vladno postopanje, ker je vlada šele sedaj spravila pred narodno skupščino novi državni proračun. Vzrok temu zavlačevanju so tudi razne punklacije. Dr. Metikoš se je v nadaljnjem svojem govoru bavil z raznimi deklaracijami. Nato je prešel na vprašanje korupcije in našteval razne vile, ki so zrasle po Dalmaciji, Belgradu in v Zagrebu in ki so bile zgrajeno od denarja, ki so ga spravili v žep ljudje, kateri so imeli opravka z reparacijami in podobno. Zato je potrebno, da so preišče, odkod 60 dobili ti ljudje tako ogromno premoženje, odkod jim la denar. Njihovo premoženje naj 60 konfiscira in porabi za brezposelne. Kazen za take ljudi naj bi bila robija in vešala. Obstoja tudi vprašanje brezposelnosti, saj je pri nas vsega skupaj 150.000 nezaposlenih delavcev in to predvsem delavcev pri gozdarskih podjetjih. Dr. Metikoš je zato predlagal, da naj bi ministretvo za gozdove in rudnike prisililo pcnljotja, ki imajo z državo dolgoročne pogodbe, da takoj nadaljujejo s prekinjenim delom ali pa naj se te pogodbe razveljavijo. Tudi se ne plačujejo dolgovi. Samo prometno ministrstvo dolguje ministrstvu za gozdove in rude 550 milijonov dinarjev za premog, zaradi česar mora stradati 18.000 državnili rudarjev, ki ne dobivajo pravočasno svojega zaslužka. Nadalje | dolguje ministrstvo za socialno politiko ministrstvu za gozdove in rudnike za razne cevi 50 milijonov dinarjev. In sedaj prihaja vlada še s predlogom, da se zemljarina zviša za polnih 150 milijonov Din in meče na ramena našega osirotelega kmeta še nova bremena, ko kmet nc more niti prodati svojih pridelkov. Zaradi tega bo dr. Metikoš glasoval proti proračunu. Za njim je govoril dr. Štefan čirič v imenu kluba JRKD. Zanikal je napade predgovornika ter Razorožitvena konferenca v popolni zagati Francija zahteva, da ne sme oborožiti - Nemčija Omahovanje g. MacDonalda London. 14. marca. ž. Dopisnik >Daily Heral-da poroča iz Ženeve, da je dobil informacije iz prvega vira, zlasti pa informacije o pogajanjih med Boncourjem in MacDonaldom. Po svojih zadnjih informativnih razgovorih s predstavniki raznih držav in delegacij sc je do temelja izpreme-nilo dosedanje stališče MacDonalda, ki ni samo proti tako zvanemu premirju v oboroževanju, ampak tudi proti vsaki odgoditvi konference, ker bi Nemčija v enem in drugem slučaju odgovorila s l>onovnim oboroževanjem. MacDonald meni, da naj bi Francija privolila v redukcijo svojih vojnih sil tudi brez posebnih političnih garancij. Boncour je bil zaradi tega nastopa angleškega prvega ministra nekoliko nezadovoljen ter je odločno zavrnil njegov predlog, posebno pa še radi tega, ker sc skuša zvaliti odgovornost za neuspeh razorožitvene konference na Francijo. Zahteval je, da se smatra kot krivca za ta neuspeh Nemčijo in Italijo. Na vsak način bo Francija zahtevala absolutne garancije, da Nemčija v nobenem slučaju, pa niti v slučaju neuspeha omenjene konference, ne bo smela izvršiti ponovne oborožitve. V tej smeri zahteva Francija predvsem sistem mednarodne kontrole za pobijanje nemškega tajnega oboroževanja. Ženeva, 14. marca. ž. Iz krogov francoske delegacije se čuje, da bo Francija smatrala priznanje enakopravnosti Nemčije, ki je bilo izvršeno z deklaracijo Francije in Anglije 12. decembra 1932, za neveljavno, ker nemška vlada noče sedaj priznati francoske zahteve po varnosti. V zveri s tom je Panl Boncour predložil MacDonaldu. da bi bila Francija pripravljena pristopiti k minimalnemu sporazumu, če se izpolnijo naslednji štirje pogoji: 1. Da ta sporazum podpišejo vse države. 2. Da se doseže sporazum tudi v pomorski razorožitvi med velesilami. 3. Da se osnuje stalni nadzorovalni odbor. 4. Da se v Nemčiji s posebno klaviulo prepreči oboroževanje. Gdanshi konflikt poravnan Ženeva, 14. marca. tg. Preteklo noč so prišle iz Varšave nove instrukcije, nakar se je v načelu poravnalo med poljskim zun. ministrom Beckom in senatnim predsednikom v Ofiansku dr. Ziehmom sporno vprašanje o >Westerplatti«. V smislu dogovora med obema vodilnima državnikoma je poljski zunanji minister Beck še prej, preden je povzel besedo poročevalec, angleški zunanji minister Simon, stavil senatnemu predsedniku iz Gdan-skega dr. Ziehmu vprašanje: Ali more senat svobodnega mesta Gdanskega jamčiti, da so bile ukrenjene zadostne odredbe, da se prepreči vsako motenje poljskih pravic na polotoku Wcsterplatte v gdanskem pristanišču? — Senatni predsednik Ziehm je odgovoril, da sicer ne vidi nobenega vzroka, zakaj se je stavilo nanj to vprašanje, da pa se niti trenutek ne pomišlja, da ne bi na to vprašanje odgovoril pritrdilno. Na to besedo je potem izjavil poljski zunanji minister, da z ozirom na izjavo senatnega predsednika sporoča, da je .njegova vlada takoj odredila, da se poljska straža na \Vesterplatte zniža na normalno stanje, da poljsko vlada ni nikdar nameravala spremenili s svojimi odredbami pravnega položaja na VVesterplatte in da poljska vlada odredbe, ki ne odgovarja veljavnim določbam, nikakor ne. smatra _ za jirece-denčni slučaj. •' opozarjal skupščino na razne punktacije. Za zem-ljurino izjavlja, da bi se morala staviti z dnevnega roda. Glasoval bo za proračun. Tretji je govoril Vasilije Trbic, ki se jc podrobno bavil s posameznimi deklaracijami. Za Trbičem je govoril Gjurn Leušič. V političnem delu svojega govora se je obširno bavil ■/. raznimi deklaracijami. Izjavil je, da bo glasovni proti predlogu. S (eni je bila dopoldanska seja zaključena iu se je nadaljevala ob I popoldne. Popoldanska seja Prvi je govoril poslanec Karlo G a j š e k , ki je uvodoma izjavil, da je prišel s svojimi tovariši v narodno skupščino z velikim optimizmom. Bavil se je z raznimi punktacijami. Za njim jc govoril dr. Slin ko Sečcrov, ki jo uvodoma branil svoje ločeno mnenje, ki ga je predložil narodni skupščini s svojimi tovariši. Obširno sc ju bavil s finančno |>olitiko, sc dotaknil | raznih deklaracij in naprosil narodno skupščino, ! da pri razpravi o proračunu v jiodrobiiostili glasuje proti postavki zemljarine. Nato je govoril dr. Kešclje\ič. Govornik se. jo bavil i raznimi punktacijami ter izjavil, da je s temi punktacijami prišel prvi nu dan dr. Marin-kovič v NISu. Za dr. KešeljeviČem je govoril dr. Račir, ki je napadal posamezne postavke proračuna in so pečal obširno z različnimi deklaracijami. Glasoval bo proti proračuuu. Naslednji govornik- je bil Mita Dimitrijevič, ki je obširno razpravljal o zunanji politiki in o vprašanju razorožitve ler izjavil, da je ta ideja propadla, zlasti še po Hitlerjevi zmagi v Nemčiji. Obširno se je uato bavil z revizionističnimi težnjami. Revizija pomemi v skrajni konsekvenci *taro meje, kjer so Madjari bili vedno v manjšini. Polemiziral je z govorom grofa Bethlena v Berlinu ter izjavil, da, kakor predstavlja Madjarska nasip proti prodiranju Slovanov, tako mi nismo voljni dopustiti, da bi bila Madjarska most za prodiranje Uerinnno\ na vzhod. Baš nasprotno, smatrali smo. da se Madjarska z nami skupaj bori proti temu. Poslanec Dimitrijevič se čudi, da Italija podpira take revizi-onistične težnje, bajti če je že govor o reviziji, imamo tudi mi pravico zahtevati revizijo naših meja v Istri. Nato je govornik prešel na notranjepolitične razmere in ugotovil, da se normalizacija političnih razmer iu |>omirjenjc duhov ue more doseči s punktacijami in deklaracijami o federaciji. Z novim zakonom o banovinah je Ireba ustvariti prave in resnične samoupravne enote iu sploh bi ; bilo potrebno še nekaj poskusiti, česar do sedaj še nismo, to pa je, časopisju dati popolno svobodo j in pustiti narod, da gre na popolnoma svobodne volitve. S temi besedami je poslanec Dimitrijevič , končal svoj govor. Glasoval bo za proračun. Nato je govoril poslancc dr. Zivan f.ukič, ki je kritiziral dosedanjo delovanje vlade, ki ni enotna. Protestiral je proti punktaciiam in na koncu izjavil, da bo glasoval proti predlogu. Nato je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala od pol 10 naprej ter bo trajala do 1 zjutraj. Posledice Hitlerjeve zmage ob Baltiku Poljska obrača hrbet Madjarom in išče MA „Naj bo konec madjarske komedije" Lloyd George se vleče za Nemce London. 14. marca. tg. Na letnem zborovanju protestantskih cerkev v Sheffieldu je imel v nedeljo govor Loyd George. Svaril je pred nevarnostmi nove vojne. Ker je sam sopodpisal versaill-sko mirovno pogodbo, v ostalem pa kot nasprotnik Nemčije, se čuti dolžnega, da mora ugotoviti, da je Nemčija svoje pogodbene dolžnosti izpolnila po duhu in po črki, dočim so oni. ki so Nemčiji to pogodbo vsilili, pogodbo prekršili. Obljubili so Nemčiji, če se ona razoroži, da bodo to storili tudi drugi, toda nobena država, ki je podpisala mirovno pogodbo, ni držala te obljube. Že dr. Briining je svaril bivše zaveznike, da il: bo mogel potlačiti duha, ki se dviga v Nemčiji, če ne bodo zavezniki tudi a svoje strani izpolnili versaillskih obveznosti. Sedaj se je nemški dub zbudil. Sedaj smo pred zopetnim vstajenjem starega mililarističnega duha v Nemčiji in nihče drug ni temu kriv, kakor oni, ki so pogodbe niso držali. Kaj piše „Echo de Pariš" Pariz, 14. marca. AA. Današnji »Echo de Pariš« objavlja komentar o mednarodnem položaju in med drugim pravi: V sedanjem trenutku pripravlja Italija, ki je tesno povezana z Nemčijo in Madjarsko. vojno. Italija skuša škoditi Jugoslaviji, z drugimi besedami, skuša izzvati spopade. Povdariti jc treba, da jo to le začetek obširnega načrta. Mednarodne pogodbe pa počivajo na francoski vojski, kakor je to opeto-vauo naglasil v angleškem parlamentu Churchill. Mi pa se vprašamo, s kakšno pravico sine Mae-donald slaviti Franciji predloge, za katere bi nosila samo Francija odgovornost, če bi sc ponesrečili? Macdonald, ki zdaj zagovarja nemško-itali-janska izsiljevanja, naj se raje spomni nemških spletk v Londonu od I. 1908 pa do 1914, ki so do-redlc končno do svetovne vojne. Francija nastopa s pritožbami Berlin, 14. marca. tg. Uradno se poroča: Francoski poslanik Francois Poncet jc danes obiskal zunanjega ministra, barona Ncuratlia, da se po nalogu svoje vlade pritoži radi dogodkov v Kehlu in radi uporabe pomožne policije v demilitarizirani coni, sklicujoč se pri tem na člen 43 versaillske mirovne pogodbe. Zunanji minister baron Neuralh jc to pritožbo zavrnil, češ, da je neutemeljena. Niti dogodki v Kehlu niti uporaba pomožne policije nc spada pod določbe versaillske mirovne pogodbe o demilitarizirani coni. Pomožna policija pa je bila nastanjena samo 36 ur v policijskih vojašnicah in od S. A. moštva je imel komaj vsak deseti mož kako lovsko puško ali revolver. Pomožna policija sc nc more smatrali za oboroženo silo. Sicer pa gre samo za notranjepolitično odredbo, da sc vzdrži ogroženi red in mir. Druga dunajska vremenska napoved: V Južnih Alpah večinoma jasno in nekoliko topleje vreme tudi ponoči. Pozneje bo lepo vreme nekoliko moteno. - Varšava, 14. marca. tg. Zelo ugledna poljska revija »NaSa bodočnost«, idejni organ poljskih konservativnih krogov, ki so do sedaj trdovratno branili idejo tesnega sodelovanja med Poljsko in Madjarsko, objavlja v svoji zadnji številki načelen članek, napisan od glavnega urednika grola Janeza Bobrzynskega, ki je izzval ogromno senzacijo v varšavskih in inozemskih političnih krogih, predvsem zaradi tega, ker zastopa revija mnenje onih krogov, na katere se naslanja sedanji režim na Poljskem. Groi Bobrzynski v (em članku zelo ostro r.a-j pada madjarsko-germanofilsko politiko in obtožuje Madjare, da so do sedaj vedno izigravali svoje prijateljstvo napram Poljski, da so poljskemu narodu trosili pesek v oči, računajoč na naivno navdušenje Poljske, ki izhaja iz tradicionalnega polj-I sko-madjarskega prijateljstva. Te komedije mora i biti enkrat za vselej konec. Madjarska se nahaja v nemškem revizionističnem taboru in se pripravlja na vopto, ki bo bolj nevarna za poljske zapad-ne meje, kakor pa za Slovaško, kajti v slučaju nove vojne bo Madjare pregazila Mala antanta, med- Napetost med Anglijo in Rusijo London, 14. marca. ž. Zaradi aretacije uradnikov Metropolitan Wichcrs Limited so pogajanja med Anglijo in Rusijo postala zelo napeta. To ne-razpoloženjc je tem večje, ker angleškemu poslaniku ni uspelo zvedeti od ruskega komisarja za zunanje zadeve za vzrok nenadnih aretacij. Izvršenih jc bilo še več aretacij in so agentje GPU spravili pod streho šest Angležev in 25 Rusov, Molkva, 14. marca. ž. Uradno potrjujejo, da so bili po zaslišanju izpuščeni angleški državljani na svobodo, vendar pa so morali dati garancijo, da ne bodo zapustili Moskve. Izpuščenih je bilo pet angleških državljanov. Rusija in Romunija Bukarešt, 14. marca. tg. Videti je, da se je v zadnjem času preokrenilo vprašanje rusko-romun-skega dogovora o nenapadanju, ki ga radi nesporazuma v besedilu ni bilo mogoče podpisati. Tako se čuje, da je ljudski komisar Litvinov izjavil v Ženevi, da je Rusija pripravljena začeti nova pogajanja iu jih privesti do dobrega konca. Romunska vlada jc tudi pripravljena k obnovi pogajanj, vendar je po novem paktu male antante potrebno, da so vse tri države male antante v tem vprašanju edine. Balkanska konferenca Belgrad, 14. marca. AA. Dne 17. t. m. se sestane v Bukarešti svet balkanske konference. Na dnevnem redu tega sestanka bo razen drugih vprašanj tudi vprašanje, kje naj se sestane bližajoča se balkanska konferenca. V imenu Jugoslavije se udeleže zasedanja sveta Konference bivši minister dr. Vasilije Jova-novič kot predsednik delegacije in dr. Ksenofon Sahovič in dr. Žika Topalovič. Naši delegati odpotujejo drevi skupno z albanskimi delegati v Bukarešto. tem ko bo teža vse nemške ofenzive naperjena proti poljskemu Pomorju, poljski Šleziji in Veliko-poljski. Grof Bobrzynski v imenu krogov, ki jib revija zastopa, iskreno pozdravlja pakt Male antante in roti poljsko vlado, da naj Mali antanti posveti vso svojo iskreno pozornost. Poljska mora stopiti z Malo antanto v kar najtesnejše zveze, ker tako zahtevajo njeni življenjski interesi. Gro! Bobrzynski se peča nadalje v svojem članku z zamislijo velike gospodarske zveze med državami, ki ležijo med Baltiškim morjem in Jadranom. Razgovarjal se je sam osebno z madjar-skimi in bolgarskimi politiki, ter jim predložil svoj načrt in jih zaprosil za njihovo mnenje. Od obeh strani je dobil kategoričen odklonilni odgovor. Celo taki ljudje, ki so stari in izraziti prijatelji Poljske, so mu priznali, da polagajo tako Madjari kakor Bolgari vse svoje nade v nemško revizijo-nistično politiko. Pisatelj poziva ves poljski narod, naj se zato resno in za vselej otrese vseh iluzij glede Madjarov in naj se čim tesneje oklene prijateljev Male antante. Madj. zunanji minister v Rimu Rim, 14. marca. tg. Kakor doznavaino, bo madjarski zunanji minister iz Ženeve odpotoval v Rim, kamor ho dospel v četrtek zvečer. Sprejel ga bo Mussolini. Namerava pa se tudi avdijenca pri papežu. Obsodba dr, Pernarja Belgrad. 14. marca. AA. Danes ob pol 12 J*, državno sodišče za zaščito države izreklo razsodbo v procesu proti dr. Ivanu Pernarju, Gjum Kem-fcliji, Viktorju Košutiču, Petru Pasaričii, Fabianu Plazoniču iu Pašku Kalitcrni. obtoženim po zakonu o zaščiti državo zaradi širjenja letakov, hujskanju na nasilje proti državnim oblastvom in ogra-žanju javnega reda. Državno sodišče za zaščito države je proglasilo na podlagi čl. 1, točke 1 in odstavka 1 štiri izmed obtožencev za krive in jih obsodilo: dr. Ivana Pernarja nu leto dni strogega zapora, Gjuro Kemfelja na poldrugo leto strogega zapora, Petra Pašariča na 8 mesecev strogega zapora in izgubo državne službe. Vsem obsojenim sc vsteje preiskovalni zapor v kazen. Fubian Plazonič in Paško Kalilerna sta oproščena obtožbe po čl. 280 kazenskegu postopka. Jugoslavija v Lyonu Belgrad, 14. marca. AA. Na letošnjem mednarodnem velesejmu v Lyonu je uradno zastopana tudi naša država. Naš paviljon na tem vclesejmu je orgamiziral trgovinski muzej pri trgovinskem ministrstvu. Obisk našega paviljona je zelo velik. Posebno se je opazilo zanimanje gospodarskih krogov, za našo živino, les, usnje, fižol in vino. Vodstvo velesejma priredi izjemno za našo državo jugoslovanski dan, ki bo 18. t. m. Na programu bodo jugoslovanske narodne pesmi in glasba, razen tega pa še tri predavanja, in sicer o turisliki v Jugoslaviji, o goepodarekih razmerah v Jugoslaviji in o trgovinskih zvezah med Jugoslavijo in Francijo. Železna sv. maša na Okroglem Prelat msgr. Tomo Zupan slavi 70 letnico svoje nove maše Naklo, 14. marca. Praznik smo imeli. Lahko to zapišem. V ponedeljek zvečer po Ave Mariji so se najprej oglasili visoki zvonovi na počft-užinci okrogelski in oznanjali soseski ter bližnji Beanici, da imamo jubilej železne maše. Kot radostni vzkliki duševnega razpoloženja so pokali možnarji — ker to ni malenkost, imeti jubilanta v svoji soseski. Kmalu za okroglanskimi visokimi glasovi so se pridružili še slovesnejši naklanski in v ubranem pritrkova-nju povečali slovesnost. Za sklep pa še zvonovi iz podružnice strahinjske, tako da je bila kmalu vsa (ara pod utisom železne maše. Ob sedmih zjutraj je bila najprej sveta maša pri podružnični cerkvi na Okroglem, ki se je darovala za gospoda jubilanta. Opravil jo je naklanski kaplan Ivan Špendal. Deputacija dekliške kongre-gacije in deset deklic iz Marijinega vrtca so prejeli v tem namenu tudi sveto obhajilo. Za tem pa v gradič k železni maši. Soseska Okroglo je bila do malega vsa navzoča. Marijina kongregacija je pozdravila g. jubilanta pred odhodom v kapelo s prisrčno gratulacijo in ga prosila za božji blagoslov ln inemento. Kot sv. Janeza Evangelista, ki je bil ob visoki starosti mož miru, ljubezni in zmage, gleda tudi ona njega, vsega prepojenega Kristu- Zadnja pol župnika Caciča Črensovci. dne 11. marca. Gospoda župnika CaČiČa ni več med nami. Od-Sel je v kraj, odkoder ni več vrnitve. Župnija plaka za svojim duhovnim očetom in pastirjem. Komaj 50 leit je bil star, a že je moral zapustiti to solzno dolino. 18 let je pastiroval v obširni črensovski župniji. Veliko je delal, dosti grenkih ur je pn živel, a gotovo bi še hotel živeti med svojimi žup-ljani. Na videz je bil sicer pokojni zelo močan človek, a zdrav ni bil. Zbolel je pred nekaj dnevi na gripi, dobil je pljučnico in ker je bilo srce slabo, je podlegel in izdihnil v četrteik popoldne ob pol dveh. sove krvi... Deset deklic je po svoji starosti dosegalo ravno starost g. jubilanta-železomašnika, 70 let. G. jubilant je bil vidno ginjen. Pozdravili so ga še zastopniki mlekarske, kmetijske zadruge in gasilnega druMva. Mnogo zaslug ima za gospodarsko in kulturno življenje v fari, zato so storili s tem samo svojo dolžnost. Med sveto mašo je vladala grobna tišina in nepopisna pobožnost. Solze so zalesketale v očeh vseh, ko je gospod jubilant navzočim častilcem položil na srce, naj spoštujejo četrto božjo postavo, ki zagotavlja dolgo življenje. Njemu je Bog resnično izpolnil svojo obljubo, saj je nosil svoje star-5e v ljubezni in spoštovanju na rokah. Staršem in otrokom so veljale te besede in ni dvoma, da so segle vsem do srca, saj so videli božjo obljubo pred sebj uresničeno. Kdor je bil navzoč pri sveti daritvi, saj ni imel vtisa, da ima pred seboj železomašnika. Taka živahnost, žilavost, glasna molitev, res, nerazumljivo ... Za enajsto uro »o se pripeljali z avtomobilom prvi častilci in gratulanti: dekan teol. fakultete dr. Aleš Ušeničnik, generalni vikar, stolni kanonik Ignacij Nadrah, stolni kanonik Alojzij Stroj, č kanonik, profesor dr. Gregor Pečjak in mestni župnik, pisatelj Franc S. Finzgar. Pogreb, ki se je vršil danes predpoldne, je do-, kako je bil pokojni priljubljen v svoji fari in med duhovščina Že veliko pred napovedano uro se je zbrala dobesedno cela fara okrog župnišča, kjer je bilo truplo položeno na parah. Veliko ljudi je prišlo tudi iz drugih župnij. Pogreba se je udeležilo 24 duhovnikov, med drugimi oba prekmurska dekana, dekan iz Križevec pri Ljutomeru g. Weixl, g. Lovrec iz Ljutomera, dr. Meško iz Maribora i. dr. Na pogrebu so bili tudii okr. načelnik dr. Trstenjak, oba dr. škrilca, bivši primarij bolnišnice v Soboti in njegov sin in veliko drugih odličnih osebnosti iz vse Slovenske krajine. Poslovilne besede v cerkvi je imel g. dekan Jerič, ki je tudi pogreb vodil. Mašo pa je opravil čast. kanonik gosp. Slepec. Šolski otroci so zapeli dve pesmi v slovo. Pomlad že prišla bo, ko tebe več na svet' ne bo, tebe bodo djali v to črno zemljo, talko so nam zapeli otroci. Učiteljstvo je prišlo na pogreb z otroci iz vseh šol črensovske župnije in ravnotako tudi ga9ilci. Vencev je bilo zelo veliko, najlepši med njimi duhovščine lendavske dekanije. Ljudstvo je šlo žalostnih src s pokopališča. Tolaži nas zave«!, da je pokojni že pri nebeškem Očetu, kjer moli za nas. Naj počiva v miru. Žalostni materi naše iskreno sožalje. Novi ravnatelj državnih železnic v Ljubljani g. Josip C u g m u s Svojo novo službo bo nastopil še ta mesec. Novi ravnatelj slovi kot tarifni strokovnjak, ki je v svoji srtroki deloval kot pisatelj, posebno pa kot predsednik tarifnega odbora. Življenjepis novega železn. ravnatelja je prinesel nedeljski »Slovenec«. Zasluženo plačilo Novo mesto, 13. marca. Lumpert Jože, komaj 25 let stari delavec iz Vel. Brusnic, je bil v sedmih letih kaznovan že enajstkrat. Zadnjo kazen je prejel f). junija 1932. V6€ te kazni pa ga niso iamodrile. Dne 3. novembra 1932 je fr.maknil Lenarčiču Martinu iz Brusnic ame-ri/kansko uro z verižico, 23. nov. 1932 je pri posestniku Jerneju Volčjaku iz Brusnic zlezel skozi okno, odklenil omaro in vzel iz nje caigaste hlače, cepilni nož in ključ. Dne 24. nov. 1932 pa je vzel Paderšiču Vincencu na Dol. Suhadolu par čevljev. Danes se je radi teh tatvin zagovarjal pred senatom trojice. Olepševal je dejanje pri Lenarčiču, češ da mu je bil ta dolžan na zaslužku in se je hotel le ošikodovaiti z odvzemom amerikanske ure. O tatvini pri Volčjaku ni hotel slišati ničesar, češ. da je nož kupil od Volčjakovega sina, hlač pa ni vzel, temveč je kazal trgovcu Turku neke lastne hlače. Edino tatvino pri Paderšiču je priznal. Sodišče je na podlagi zaslišanih prič in poizvedb po orožni-štvu ugotovilo krivdo glede vseh treh tatvin in obsodilo Lumpreta na 8 mesecev strogega zapora. Tudi ustne sluznice oboli j o fRR!lJ|!J|TOJ če ust ne negujete dnevno s pravim antiseptičnim sredstvom. ODOL je antiseptičen in prodre tudi v najbolj skrite kote in gube ustne dupline. ODOL ohrani usta čista ter jih reši vseh baKterij in uniči vse nabrane ostanke jedi.Uporabljajte zaradi tega za nego ust sigurno učinkoviti in že 40let preizkušeni ODOL Msgr. Valentinčič, stolni župnik v Gorici — aretiran Belgrad, 14. marca. Aretiran je bil v Gorici msgr. Ignacij Valentinčič, stolni župnik. O aretaciji ni bilo izdano službeno poročilo, ker se fašistična oblastva sploh ne čutijo dolžna dajati pojasnil o svojih policijskih ukrepih. Kolikor je bilo mogoče dosedaj izvedeti iz drugih virov, je bil mgrs. Valentinčič aretiran pod pretvezo, da je kot upravitelj premoženja goriške stolnice prodal neko starinsko podobo Matere božje, ki je bila umetniške vrednosti. I\v litična oblastva so se postavila na stališče, dn bi si moral stolni župnik prej izposlovati zadevno dovoljenje od oblastev, ki v smislu zakona nadzirajo umetnine trajne vrednosti. Msgr. Valentinčič je seveda prodal podobo za račun stolnice, ker je bila tudi njena last Resnični namen aretacije je bil pač ta. da bi slovenskega duhovnika odstranili z župnijskega mesta. Krščanska dobrodelnost v CeljuH Delo Vinrencijove konference v Celju. Celje. 14. marca 1933. Pret. teden so se zbrali v fantovski sobi v Domu delovni člani in prijatelji Vinceneijeve konference sv. Danijela, da podajo račun o svojem delovanju v preteklem letu. Občni zbor je otvoril gosp. predsednik Miihelčič, ki se je v lepih besedah spominjal pokojnega delavnega člana gosp. Franca Kimecla. Zatem je orisal današnji splošni gospodarski položaj, zaradi katerega najbolj trpe ravno reveži. Govoril je tudi o Pomožni akciji. Končno se je zahvalil vsem, ki so pomagali konferenci v preteklem letu in jih prosil, naj ostanejo zvesti tudi v bodoče. Iz tajnikovega poročila samo glavne podatke: V preteklem letu se je vse delo Vincencijeve konference preselilo v pisarno Uprave »Slovenca«. Od tedaj naprej so 9e vrstili obiski v pisarni dan za dnem in je bilo včasih tolike ljudi, da je bila velika soba skoraj premajhna. Tu se je vršilo registriranje revežev, med katerimi so bili v tekoči zimi v največji meri udeleženi brezposelni. Ko se je jeseni osnovala Pomožna akcija za Celje in oikolico, je k tej akciji pristopila tudi naša konferenca v na-di, da se s tem njeno delo malo razbremeni. Poslala je v odbor Pomožne akcije tudi dva svoja člana. Ko je bila osnovana Pomožna akcija, je bilo v Tomaž Orasch: Pogoji za življenje na zemlji Pogoji, pod katerimi je možno življenje, spadajo v dve skupini: prva skupina je luč in toplota, druga skupina je zrak in voda. Vso luč in vso toploto, ki prihaja praktično v poštev, dobiva zemlja od solnca, okrog katerega se vrti, in sicer tako, da je njena vrtilna doba 365. del njene obhodne dobe okrog solnca. Vzemimo slučaj, da je vrtilna doba enaka obhodni dobi zemlje okrog solnca. Imeli bi slučaj kakor ga imamo pri sestavu zemlja — luna. Ena in ista polovica bi bila vedno in vselej obrnjena proti solncu, druga polovica vedno obrnjena proč od tolnea. Na eni strani skozi tisočletja in tisočletja trajajoči dan in žgoča vročina; na drugi polobli skozi tisočletja in tisočletja trajajoča noč in mraz vesoljstva — 273 stopinj Celzija pod ničlo. Življenje na zemlji bi bilo izključeno. Vzemimo slučaj, da se zemlja pri svojem obhodu okrog solnca sploh ne vrti. Slučaj in položaj bi bil sledeči: enkrat v teku enega leta bi solnce obsijalo celo oblo zemlje. Sleherna točka na zemlji bi imela po pol leta dan in po pol leta noč. Pogoj ca bivanje življenja bi bil zelo neugoden, če ne sploh nemogoč. Zemlja se vrti, kakor se vrti. A ekliptika oziroma os ni naklonjena za 23 in pol stopinj proti polutniku oziroma proti svojemu tiru. Noč in dan se vrstita, kakor se vrstita danes. A menjajočih se letnih časov ni. Leto za letom imamo isto tropično podjebje na polutniku in njega bližini, subtropično v večjih širinah, mrzlo in vedno mrzlejše, do popolnega zimskega in vedno trajajočega v višjih in najvišjih širinah. Življenje je na zemlji mogoče. Vzemimo slučaj: ekliptika je nagnjena, a ne za 23 in pol stopinj ampak samo za 10 stopinj. Imamo slabo se udejstvujoče se letne čase. Življenje je možno. Vzemimo slučaj: ekliptika je nagnjena, a ne za 23 in po! stopinj, ampak za 30 stopinj. Imamo celo močno s« udejstvujoče se letna čaaa. Zelo mrzle zime, zelo vroča poletja. Nagle prehode od zime do poletja, z vsemi katastrofami, katere povzroča navadno hitro taljenje ogromnih množin ledu in snega sleherno pomlad; posledica so strahotne povodnji sleherno pomlad. Življenje je možno, ni pa dan zanj maksimum in optimum, kakor je dan pri naklonu za 23 in pol stopinj. Maksimum je največja možna površina na zemlji za življenje; optimum najugodnejši pogoji. Oboje je dano za zemljo po naklonu za 23 in pol stopinj. Ali je to samo slučaj? Druga skupina pogojev za bivanje življenja na zemlji sta: zrak in voda. Zemljo obdaja ozračje, ki po večini obstaja iz dušika in kisika. Sorazmerje med njima je tako, da je pripravno in porabno za dihanje živih tvarin. Dušik in kisik nista kemično spojena, ker tedaj ne bi bila uporabna za dihanje, ampak sta samo mehanično zmešana. A vendar vzlic temu zraku življenje na zemlji ne bi bilo možno, če ne bi oklepal ozračje oklep, ki onemogoča pot ultravijoliča-stim žarkom na zemljo. Ta oklep je ozonski oklep. Ozon je trikratni kisik, to se pravi: trije atomi kisika so združeni v eno molekulo ozona. V višini ; med 20 do 30 kilometrov se nahaja v zraku vedno v isti množini ta ozon; samo v množini, ki tvori promile zraka, a ta množina zadostuje, da absorbira, uniči ultravijoličaste žarke, ki prihajajo od solnca, v taki meri, da ne morejo več škodovati življenju na zemlji. Ultravijoličasti žarki namreč razkrojijo protoplazmo, ki je temeljna snov vsega življenja. Ce bi prišli vsi ultravijoličasti žarki od solnca na zemljo, se na zemlji protoplazma nc bi mogel razviti — življenje ne bi bilo mogoče. Ozonski oklep pa to prepreči. Ali je to samo slučaj? Od površja zemeljske oble, ki meri 500 milijonov kvadr. kilometrov, obsega površje oceanov 360 milj. kv. km — torej dve tretjini. Se bolj se premakne to razmerje v prid vode, če upoštevamo tudi globočino oceanov. Profesor Penk je izračunal: Če bi bilo površje zemlje vsepovsod enako ravno, bi pokrivalo vesoljno zemljo morje z globočino 2640 metrov. Takoj pa razumemo to razmerje med zemljo in morjem, če se spomnimo, da rabi en kilogram "lesa za svojo rast in svoj razvoj 800 kg. to-r«i 8 meter&kih »totor vod«. A s tem, da je na zemlji tolikokrat več vode kakor suhega, za suho še ne bi bilo poskrbljeno. Tudi za to skrbi solnce. Solnce sije na morje, voda izhlapeva, hlapi se dvigajo v višine, tam je mraz, hlapi se kondenzirajo, nastanejo oblaki — ali pa: tudi nc nastanejo. Mraz sam na sebi še ne povzroči kondenzacije hlapov, treba je še nekaj drugega. In to drugo potrebno je: zrak mora biti ioniziran. To se pravi: v zraku se morajo nahajati ioni. Ion je atom ali molekula, kateri manjkata ali po eden ali po dva, ali pa ji manjka tudi več negativnih elektronov. Ioni so torej pozitivno naelek-treni atomi ali Dn»'Hvno naelektrene molekule, in le okrog teh se hlapi kondenzirajo, izpremene v vodne kapljice. V Moskvi dela v tem oziru institut; rezultati za umetni dež so do zdaj pozitivni. Aparati so zelo dragi, rabijo kolosalne množine elektrike. — Vetrovni sistemi, pasati in monzuni nesejo oblake v dežele, kjer padajo na suho kot dež ali sneg. Začne se krogotok vode. Ioni pa nasta-I nejo v zraku po solnčnem in kozmičnem žarkovju. — Ogromno število živali živi v morju — veliko več kakor na suhem. Nešteto teh živali umrje vsak dan in začnejo razpadati. Da se morska voda ne usmradi, je potrebno, da je preparirana in da se zmeša. Zato je pomešana — povprečno za 4 odst. — s soljo, s kalijem in z jodom. Plima in oseka, povzročene po luni — tej svetovni kuhalnici — jo mešata in morski toki. In še eno lastnost ima voda: da rada absorbira pline, predvsem kisik, ki ga rabijo živa bitja. In še eno lastnost ima voda, ona edina med vsemi tekočinami: ona nima svoje naj-■ ečje teže pri zmrzlišču, torej pri ničli, ampak pri 4. stopnji pred zmrzliščem. Pri tej temperaturi je življenje pa še možno. Radi tega voda ne zamrzne do dna, ampak samo na površju — pod ledom pa ima temperaturo +4° C. Povodne živali in povodne rastline morejo prezioiiti, ne zmrznejo. Ali je to samo slučaj? Če si ogledamo vse te temeljne pogoje za možnost življenja na zemlji, se nam dozdeva podmena, da so dani ti pogoji tudi na planetih ,kakor Mars ali Venus, zelo neverjetna in neverjetna podmena, da j? življenje na planetih, izvzemši našega planeta, i naše zemlje. nnčelu sklenjeno, da posamezna karitativna dru štva v tekoči zimi prenehajo z nabiranjem darov, česar se je držala pa le Vincencijeva konferenca, in je zaradi tega opustila o Vseh svetih običajno štetje obiskovalcev grobov. Brezposelna akcija je pa kmalu zaradi velikega števila prosilcev in majhnih denarnih sredstev zašla v težave, zaradi česar je morala v najhujši zimi prenehati z delovanjem. Od tedaj so se množili obiski v pisnrni Vincencijeve konference in le s težavo je ta vršila svojo nalogo. Najbolj smo se ozirali na mnogoštevilne družine brezposelnih. Veliko skrbi smo polagali tudi starim in onemoglim. Vincencijeva konferenca je podpirala načeloma samo z živili, v nekaj slučajih je pomagala plačati tudi stanarino in prispevala za čevlje in obleko. Konferenca je imela zadnje leto 57 podpirancev in je bilo izdanih 340 nakaznic. Konferenca šteje 15 delovnih članov. Tajnik je končal svoje poročilo 7. apelom na dobra srca, naj hi še nadalje pomagala lajšati bedo, ki je posebno sedaj dosegla višek in naj privedejo v vrste dobrotnikov Vincencijeve družbe še mnogo drugih. Iz blagajniškega poročila. Zaradi že zgoraj omenjene Pomožne akcije prispevki v preteklem letu niso prihajali v taki množini kakor prejšnja leta. vendar je našla konferenca še vedno dovolj dobrih src. ki so ji pomagala lajšati bedo. Med največjega dobrotnika v preteklem letu šteje neimenovanega dobrotnika, ki je daroval 10.000 Din, dalje kr. bansko upravo v Ljubljani 2000 Din, in s posebnim zadovoljstvom je bilo na občnem zboru konstatirano, da je občina Celje okolica darovala kljub krizi to leto 2000 Din, za kar ji bodi izrečena na tem mestu posebna zahvala. Bilo je še mnogo drugih darovalcev, ki so tudi po svojih močeh pomagali lajšati bedo. Izdatkov je imela konferenca v preteklem letu: izredne denarne podpore so znašale 383.50. za obleko in obuvalo 3882.12 Din, za kurivo 370 Din, živila v denarni vrednosti 13.970.96 Din, stanarina 375 Din. skupaj 18.981.57 Din. Blagajnik se je zahvalil vsem darovalcem in jih prosil, naj ostanejo zvesti konferenci tudi še v bodoče. Da se razbremeni delo Vincencijeve konference, je bil v preteklem letu ustanovljen mladinski odsek. Mladinski odsek je poslal 244 osebam oziroma ustanovam okrožnico. Odsek hoče za počitnice organizirati letovanje revnih dijakov iz Celja in drugih centrov pri bogatih dobrotnikih na deželi. Starejšim dijakom bo odsek načeloma nudil podporo le. Če sprejmejo Instniikcije pridnih dijakov, ki v šoli slabše izhajajo, na ta način »o navadijo na delo. Mladinski odsok je imel slkupno 6491.50 Din dohodkov, vseh stroškov je bilo 884.35 Din. Likerji vseh vrst odlične kvalitete I Din 40'— Delihatese FR. KHflM, Mihlošičeua 8 Specerija Boben poje V občini Šmartno o*> Paki, katera šteje 2000 duš, je bilo preteklo nedeljo t. j. 12. t. m. pri cerkvi razglašenih 70 dražb pri 70 posestnikih in obrtnikih. Dražbe so 14. in 15. t. m. Torej v eni občini v dveh dneh 70 dražb! Mislimo, da to v zadosti jasni luči kaže, kaiko trpita kmet in obrtnik v tei krizi. Kaj tacega še pač menda ni bilo tvkoli. vsaj najMarejSi ljudje tefia ne pomnijo. Bog se nas Kakšne makarone jemo v Ljubljani Mariborske vesli: Otvoritev gradbene sezone Dve dvonadstropni stanovanjsho-trg. zgradbi - Naval brezposelnih Prejeli smo: Največ se povsod konzumira testenine, ki ne vsebujejo nikakih jajc, ampak so narejene kakor kruh le i/, moke in vode. Tovarne prodajajo take testenine trgovcem dva do dva in pol dinarja dražje kakor stane moka. V tem zaslužku so zapopadeni stroški izdelovanja, zaboji, tovoruiua, dobiček in kalo. Kalo nastane vsled toga, ker se izdela iz kg moke le 05 do 08 dkg testenin in ne kakor pri kruhu 130 dkg. Jasno je, da mora kupec iz tega sklepati, da take testenine ne morejo vsebovati jajc, ki stanejo zimo in leto povprečno Din 1.— komad. Testenine se barvajo od pamtiveka; pa ne zato, da bi se kupce varalo, ampak ker je na to navajen in o tem poučen. V Italiji, ki je domovina testenin, barvanje takih testenin ni prepovedano, čeprav se jih tam več konzumira kakor kruha. Nekatere tovarne so tuintam poskušale uvesti nebarvane testenino že iz tega razloga, da bi si prihranile tisočake, ki jih izdajajo vsako leto za barvo, ki jo dobivajo iz inozemstva. Žal pa 60 zadele na odpor kupujočega občinstva, ki zavrača nebarvane testenine. V Srbiji morajo biti testenine celo tako intenzivno barvane, da izgledajo rdeče kakor žefran. Tako na lahko barvane testenine, kakršne pri nas prodajajo, splošno zavračajo. Močno barvanim testeninam dajo tam vsled tega prednost, ker mora postati voda, v kateri so se kuhale, temno rdeča. To pa vsled tega, ker uživajo testenine z vodo vred, ki jo zabelijo in začimbijo. Pravilnik, ki ga je izdalo ministrstvo, ne prepoveduje barvanja živil, ampak predpisuje, da se up »rahljajo le zdravju neškodljive barve. Glede barvanja testenin pravilnik ničesar ne omenja, pač pa jo rečeno, da se ne sme barvati kruh in pecivo. Baje se je pa prevajalcu, ki je prevajal pravilnik iz >Schweizerisches Lebensmiffelgesetzbueht, vrinila pomota. Tam je namreč rečeno, da se ne sme barvati kruh in testenine, nc pa kruli in pcoivo. Kaj bo danes? Drama: >Slava in njeni mešetarji«. Red Sreda. Opera: »Pri belem konjičku« Red B. Kino Kodeljevo: Vesela kavalerija. Krasna opereta iz vojaškega življenja. Nočno službo imajo lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in inr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. V času krize vsak izbira izmed dobrega narbo/fe, k S/amiču korak ubira, pa je vedno dobre volje! 0 Ljudska knjižnica na Miklošičevi cesti 7, v palači Vzajemne posojilnice, posluje redno od S do 12 ter od 2 do 7. Knjižnica je bogato založena s slovenskimi in nemškimi leposlovnimi knjigami. Knjige se izposojajo tudi za daljšo dobo na deželo. P. t. občinstvu se obisk knjižnice toplo priporoča. © Zgodovinski spomeniki v Ljubljani. Svoj-čas srno |>oročali, da je občinski svet sprejel pravilnik o zaščiti zgodovinskih spomenikov v Ljubljani. Ta pravilnik določa več poslopij v Ljubljani in sjiomenikov, ki se ue smejo pre-vi jati brez odobrenja strokovnjakov. Ta pravilnik pa je samo začasen in ga je te dni poslal mestni gradbeni odbor v presojo Narodnemu muzeju, ki bo nedvomno podal o tej zadevi svoje strokovno mnenje ter stavil svoje predloge. Prav tnko je gradbeni odbor poslal osnutek pravilnika tudi dvema priznanima strokovnjakoma na polju docnače zgodovine, namreč g. župniku Ivanu Vrliovniku in pa msgr. Stcfiki s prošnjo za morebitne predloge. Tajnik gradbenega odbora ing. Mačkovšek po se bo šc osebno obrnil na razne druge zgodovinarje z enako prošnjo. Omeniti moramo, da se je mestna občina z vso potrebno resnostjo zavzela za varstvo kulturnih spomenikov v L.jubljaui in bo v bodoče preprečeno vsako nesmiselno uničevanje ali >aiodernizacija< dobrin, ki so jih ustvarili prodnamci. O Športna igrišča. Vprašanje, ki naše športnike zelo vznemirja, so športna igrišča v Ljubljani. Po zakonu je mestna občina dojžna, da preskrbi športnim in |xxiobnim organizacijam primeren odstotek igrišč, oziroma, da v sorazmerju s številom prebivalstva napravi potrebne športne prostore. Predlog, naj bi mestna občina v ta namen odstopila in preuredila dve gramozni jami na severu Ljubljane, o čemer smo pred meseci že poročali, pa med našimi športniki nikakor ni vzbudil navdušenja, temveč ponekod celo proteste. Obe jami sta naoareč neprimerni za gojitev športa, zlaisti zato. ker sta premajhni. Nov moment, ki govori za to, da Kulturm* obzornik Dva koncerta Hubadova župa Hubadova župa JPS jc priredila povodom svoje redne letne skupščine in v proslavo 30 letnicc obstoja slovenske pevske organizacije v nedeljo, 12. t. m., ob 3 popoldne v veliki dvorani hotela Union koncert pod vodstvom župnega pevovodje gosp. Zorka Prelovca. Take prireditve sicer s strogo umetniškega vidika nimajo ba® izrednega pomena in to tako s strani čudno zgnetenega sporeda, kakor s strani neenotnosti kvalitete in načina interpretacije; pač pa imajo vsaj vzgojni in informativni smisel v tem ko nudijo pregled dela in muzikalno kvalitativnih sposobnosti raznih slovanskih pevskih društev. Ob tej priliki je nastopilo 15 slovenskih pevskih zborov. .Moški zbor »H. Sattner« iz Most, Id ga vodi gosp. V. Rupnik, po glasovnem materijalu ne zavzema baš ugodne pozicije. Celotna zvočnost je čudna medla. Dokazal pa jc veliko ambicije in resne volje, ki s časom rodi uspehe. — Mešani zbor »Tabor« ima mnogo avspicij za dober zbor. Glasovni materijal je dosti lep, zlasti ženski, in njegov pevovodja gosp. Venturini resen delavec. Treba je le še finejše pevskotehnifne izdelave. — Moški zbor »Loški glas« iz Loke pri Zagorju je v zvoku boren. Glasovi so še neobdelani pa tudi pevska tehnika jim dela težave. Interpretacija je površna, intuiiacija pa dobra. Vodil jo je gosp. S. Godina. — Mešani zbor Glasbenega društva iz Hrastnika, ki ga vodi gosp. D. Čander, se je kar lepo uveljavil. Razpolaga z dosti dobrimi glasovi [tudi solista, bariton in sopran, prijata), ter priznanja vredno sigurnostjo tudi na politonskih mestih. Interpretaciji pa je treba več globine. — Moški zbor Bežigrajskega pevskega društva je s pred-našanjem dokumentiral resno deio. Giasovi so dosti izenačeni, leni so basi. interpretacija Da 6misel- Oblasti so dosedaj zakon v smislu srbohrvaškega, oz. slovenskega besedila razlagalo ter dopuščale, da se testenine še naprej barvajo. V tem smislu jo točno in jasno razsodila uprava Dravske banovine z odlokom z dne 15. XII. 1931 štev. IV. 28964/1. Ker pa so še vedno obstojali dvomi, so nekateri higijenski zavodi vprašali ministrstvo, kako se naj ta zakon razlaga in izvaja. Dne 6. t. m. so jo v Belgradu vršila interministerijalna konferenca, kjer so to zadevo razpravljali, do končne rešitve pa ni prišlo. Vsled tega se bo vršila v kratkem nova konferenca. Pravtako ni v pravilniku ničesar rečeno o primesi jajc v testenine in se bo tudi glede tega morala dobiti jasnost. Tovarne izdelujejo večinoma jajčje testenine z dvema, štirimi in osmimi jajci na kg. Važna pri testeninah pa ni samo primes jajc, ampak tudi kakovost moke, način izdelave itd. Ako blago konzumentu ne ugij.i, ne bo največja reklama pripomogla, da ga bi lzastrupl,joyanjiK odveč. Dr. Aloiz Zalohar jc odpotoval in začne zopet redno ordiuirati po I. aprilu. mestua občina razširi svoj predlog, pa je ta, du se mestna občina z vnemo pripravlja za pri-kiju.ek okoliških občin in bi v tem primeru aiorala skrbeti za napravo še večjega »števil« parkov, igrišč in siportnih prostorov. Kakor čujemo, se na magistratu pripravlja obširen nov predlog za ureditev tega vprašanja in sicer tako, da bodo zadovoljni športniki in drugi zainteresirani činitelji. 0 Uboga družina, popolnoma brez vseh sredstev, prosi usmiljena srca za kakršnokoli rabljeno pohištvo, predvsem pa posteljno opravo. Vsak ko-jičkaj uporaben kos bo dobrodošel, ker nimajo prav ničesar. Naslove cenjenih darovalcev sprejema in oddaja Elizabetna konferenca za župnijo sv. Petra in uprava »Slovenca*. O Zadeva s preprogami. Poročali smo o velikih sleparijah, ki so se dogajale z bosanskimi preprogami. Prijeti Bosanci, ki so izrabljali ime tvrdke Mutavelič, so sedaj obljubili policiji, da bodo povrnili vsem oškodovanim strankam nastalo škodo. Policija jim je dala rok nekaj dni, da škodo povrnejo. V primeru, da bodo to res storili, jih kazensko ne bo preganjala, v nasprotnem slučaju pa jih bo ovadila sodišču. O Se žo sotnčijo. Včeraj je bilo pristno pomladansko vreme in to so nekateri navdušeni športniki in prijatelji solnca že izrabili. Po nekaterih samotnih krajih ob vodah krog Ljubljane si mogel včeraj že opaziti sem iu tja posameznike, ki so se solnčili. To se pravi, da so izpostavljali svoja prsa toplim žarkom, skoraj vsak pa je imel na sebi hlače. V vodo se seveda ni upal še nihče. Kako tudi, ko ima voda komaj stopinjo, dve nad ničlo. © Bluze, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice iu rokavice, Vam nudi v najboljši izbiri tvrdka Miloš Karničnrtk, Stari trg S. © Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra ccsta 14. U. F." ni parfem, ni milo, niti f Im. Torej, kai ie pravzaprav ..U. F."? na. Pevovodja gosp, I. Godec. — Mešani zbor »Lira« iz Kamnika je že znan iz več nastopov zadnjega časa in je to pot zopet dokazal, da zasluži priznanje, ki ga je bil že ponovno deležen. Pevovodja gosp. C. Vremšak je izrazit glasbenik. — Moški zboT »Sava« z Jesenic — vodi ga gosp. S. Gostič — občuti tudi današnjo splošno krizo, kar se lepih tenorjev tiče, sicer pa je ansambl dosti enoten. Tudi sc še ni popolnoma sprijaznil s tehničnimi pevskimi zahtevami. Interpretacija pa potrebuje še globine. — Moški zbor Bralnega društva s Tržiča razpolaga v splošnem z dobrimi glasovi, težave pa ima zopet s tenorji, ki so nekam prisiljeni in nezvočni. Tehničnih strani podajanja tudi še ni povsem premostil (dihanje!), v fraziranju in vezavi ima vendar mnogo detajliranih kvalitet. Zbor vodi gosp. Albin Lajovic. — Presenetil in splošno.navdušenje je izzval tako moški, kot mešani zbor pevskega društva »Zvon« iz Trbovelj. Glasovni materijal je vseskozi izrazit in sočen, podajanje prepričevalno in izdelano. Pevovodja gosp. O. Moli ima izrazite glasbene sposobnosti, ki jih z zborom avtokratsko izraža. Izgleda pa, da sledi zbor le preveč zunanjim glasbenim efektom na škodo notranje poglobljenosti. — Skromen, a na prav povoljni višini je tudi moški zbor Narodne čitalnice iz Šiške. Smiselno ga vodi gosp. I. Godec. — Marljivo delo resno stremljenje je pokaral mešani zbor »Domžale« iz Domžal. V prednašanju je premalo elana in sproščenosti. Zborov pevovodja je gosp. I. Kacin. — Moški zbor »Grafika« iz Ljubljane ni sicer številen zbor, zato pa zelo kvaliteten. Znan je že iz ponovnih nastopov pri nas, kjer si je pod izredno smiselnim in resnim vodstvom prof, A. Grobmingp ved-io osvojil veliko priznanja, ki ga resnično zasluži. — Moški zbor »Sava« iz Ljubljane je menda mlad zbor, ki ima mnogo veselja do pevskega udejstvovanja. Zaenkrat mu sicer še manjka sigurnosti in izdelano-sti, a ker ima prav simpatično zvočnost, bo lahko dosegel še lepe uspehe. Vodi ga gosp. A. Grum. — Na£ dobroznani mešani zbor »Ljubljanski zvon« je pod vodstvom svojega agilnega pevovodje go6p. ! Z. Preiovca z resno izdelamo izvedbo Zajčeve kan- I tate za zbor, solospeve in klavir fki tfa ie igral ' Maribor, 14. marca. V Dvorakovi ulici je zavladalo danes zjutraj živahno vrvenje. Na stavbišču poleg Hohnječove hiše nasproti poslopju Pokojninskega zavoda so zasadili delavci lopate v zemljo ter" pričeli s kopanjem temeljev za veliko dvonadstropno zgradbo, ki jo zida mariborski trgovec g. Bela. Novo poslopje bo kmalu zraslo iz tal ter zopet izpremenilo izgled dosedaj zapuščene ulice, ki pa spada med najprometnejše žile našega mesta. V pritličju bo imela uova zgradba tri trgovske lokale s skladišči, v prvem in drugem nadstropju pa bodo moderno opremljena stanovanja, v vsakem nadstropju dvoje. Poslopje bo zidano kot vogalna hiša, obrnjeno proti novi ulici, ki lm speljana od Dvorakove do Ruške ceste. Poleg hiše, ki so jo pričeli graditi sedaj, bo zidal v kratkem tudi trgovec Pintarič dvonadstropno trgovsko in stanovanjsko hišo, ki bo imela iste dimenzije in isto število lokalov in stanovanj. □ Izjava. Tukajšnji gledališki igralec Vladimir Skrbinšek je v dveh številkah tukajšnjega »Večernika« in sicer z dne 10. in 11. I. ni. napisal neka svoja izvajanja o drami HBog maščevanja« od znanega vzhodnožidovskega pisatelja Sc.haloma Ascha; pri tem je smatral za potrebno, da se obregne ob uekatere ugotovitve od strani kritike ob priliki uprizoritve omenjene drame v tukajšnjem gledališču dne 25. februarja, katero dramo je on sam zrežiral, med drugim tudi ob uvodni del -Slo-venčeve« kritike, ki je izšla v torkovi številki dne 28. februarja t. I. in katero sem jaz podpisal. Na tisti del izvajanja čisto kratko, ker je prostor v časopisu dragocena stvar: Zadeva kritike jc, da z vseh vidikov presodi odersko delo v vsebinsko umetniškem in izvedbenem pogledu. Jasno je, da ne bodo nosili kritiki svojih rokopisov na upogled in milostno »odobritev« ali nemara cejo v cenzuro g. gledališkemu igralcu Vladimirju Skrbinšku. Ob drugih zmotah v navedenih V. Skrbinškovih izvajanih bi to njegovo pričakovanje moglo biti najhujša zabloda. V trenotku objave teb njegovih polemičnih mišljenj je nastopila vsaj za mene dolžnost, da presojani v bodoče posamezna oderska dela s stališča doslednosti in načelnosti tudi v uprizoritveneni oziru, ker že znani oziri, ki se tičejo prvenstveno nacionalnih in šele sekundarno umetniških nalog našega mariborskega gledališča spričo V. Skrbinškovega polemičnega članka najbrže ne prihajajo več v poštev. — Dr. Fran Vatovec. □ Mestni načelnik dr. Lipold je odpotoval v občinskih poslih v Belgrad. Posredoval bo v vprašanjih, ki se tičejo občinskega proračuna. Za časa odsotnosti ga nadomešča podnačelnik R. Golouh. □ Akademska kongrcgacija. Danes v sredo ob 8 cerkveni sestanek. • □ Ob pomenljivem jubileju. Zgodovinsko in Muzejsko društvo proslavita pod predsedstvom župana dr. Lipolda v nedeljo, dne 19. marca v veliki kazlnski dvorani tridesetletnico svojega obstoja, o čemer smo že poročali. Dnevni red proslave je: 1. Otvoritev. 2. Pomen obeh organizacij za Maribor (mestni načelnik dr. Lipold). 3. Zgodovina ZDM in MDM. 4. Izročitev najvišjih odlikovanj predsedniku obeh društev prelatu dr. ICovačiču in blagajniku ZDM upravniku N. I. Vrablu (pomočnik bana dr. 0. Pirkmajer). 5. Čestitke. □ Francoska predstava v gledališču bo tekom prihodnjih dni. Gostovali bodo člani ljubljanskega francoskega krožka, ki jih vodi gospa Saričeva. Vprizori se Alfred de Mussetova šaloigra »Le Chandelier«. Ob tej priliki bo izročil francoski konzul v Ljubljani g. Neuville gospej Maistrovi komandersko zvezdo reda Nichan Iftikar, ki ga je podelila francoska vlada za njeno uspešno delovanje v smislu francosko-jugoslovanske vzajemnosti. □ Umrla je v najlepši dobi 28 let v bolnišnici Marjeta Gale. Pogreb blage pokojnice se vrši jutri v četrtek ob 3 iz mrtvašnice na niagdalensko pokopališče v Pobrežju. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje. □ V kinu Apolo predava drevi ob 8.15 uri vseuč. prof. dr. K. Ozvald o temi: Izsledki najnovejše psihologije in vzgojstva. Predavanje se vrši v okviru ciklusa predavanj Zveze mladih inteligentov v dvorani kina Apolo (Ljudska univerza). Cene vstopnini so običajne. □ Vsi oni, ki mislijo obiskovati slovauske jezikovne tečaje, se naprošajo, da se zglase danes v sredo ob 4 popoldne v pisarni Zveze mladih inteligentov v svrbo dogovora glede Pasa (Delavska zbornica). □ Plesna umetnika Pia in Pino Mlakar, pri nas ter v tujini priznani umetniški par, plešeta pred svojim odhodom v Nemčijo v mariborskem Pri novem stavbišču se je nudila daues zjutraj ljudem, ki so hiteli v »esto v službo in po opravkih, svojevrstna slika, ki je živo pričala, kako željno pričakujejo brezposelni siromaki vsako delo. Bog znaj, kako se je razvedelo nagloma ne samo v Mariboru, kajti že na vse zgodaj je navalilo nešteto brezposelnih ter v nemem pričakovanju stalo, da pride podjetnik ter jih morda najame za delo. Bilo jih je dovolj, da bi v enem dnevu skopali temelje ogromni palači, kamoli za dvonadstropno stavbo. Na kolesih, ki so ležala na njivi poleg ceste v ogromnem kupu, so se pripeljali z Dravskega polja, iz Slovenskih goric in cclo iz daljnega Prek-uiurja, kjer so se preko zime borno preživljali ter se tolažili z boljšimi časi, da bi dobili delo pri tej prvi stavbi, ki se je v letošnji pomladni sezoni pričela gradili. Razočarani in potrti so se zopet vračali, ker so videli, da zanje ne bo ue dela ne kruha. gledališču jutri v četrtek, dne 10. t. ni. S svojimi nastopi v Ljubljani in Zagrebu sta vzbudila občo pozornost ter je vsa kritika polna hvale o njima. Na mariborskem sporedu imata Bacha, Caselio, Rimskega-Korsakova, Petyrek-a, Chopina, Rahnia-ninova, Prokofjeva in druge. Veljajo operne cene. Bloki ne veljajo. □ Dobra srca. Vincencijeva konferenca (Pisarna Gledališka ulica 2) se obrača na tukajšnje dobrotnike s prošnjo, da darujejo za potrebne siromake, ki se nam javljajo, nerabno obleko, obutev kakor tudi živila. Darovalce prosimo, da na zgornji naslov prijavijo svoja darila revežem oziroma jih osebno dostavijo v pisarni. Trenutno prosimo za moške čevlje, za katere je nekdo prosil. Živila se lahko oddajo tudi v Pomožni kuhinji (nasproti frančiškanske cerkve). — Odbor. □ Karitativno predavanje, napovedano za jutri, se vrši v ponedeljek, dne 20. t.m. v III. nadstropju Delavske zbornice. □ Združenje trgovcev, Maribor desni in levi breg, ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 2G. marca ob 13 v prostorih hotela Orel«. □ Jetnikom podaljšan dopust. Kakor znano, se nahaja nad 100 jetnikov mariborske jetnišnice, ki so prestajali tu svojo kazen, na dopustu. Nastopili so dopust v začetku zime ter ga preživljajo na svojih domovih. Koncem meseca marca bi morali zopet nastopiti : službo« v hotelu Hohnjec v Sodni ulici. Uprava jetnišnice pa je bila sedaj prisiljena javiti jetnikom veselo vest, da jim je dopust podaljšali še za en mesec ter se morajo vrniti šele koncem aprila. Velikonočne potice bodo uživali lahko še doma. □ Zeleno polje. V nedeljo 19. t. m. bodo na zelenem polju naslednja srečanja: ob 9 dopoldne prijateljska tekma Maribor mladina : Svoboda mladina. Ob 10.30 ISSK Maribor I : SK Svoboda I. Popoldne ob 15.30 tekma za pokal železniškega ministrstva Hermes (Ljubljana) : SK Železničar. □ Pri svojcih je požiga!. Na tukajšnjem okrožnem sodišču so včeraj zopet sodili požigalca. Zagovarjal se je pred sodniki malega senata 63 lofcty mizar Franc Ketiš iz Ivanjskega vrha padi trfb požigov pri svojih najožjih sorodnikih, pri svoji ženi, sinu in bratu. Vsi trije požigi so bili izvršeni skoro istočasno v razdobju nekaj dni letos začetkom februarja. — Najprej je zgorela viničarija obdolženčevega sina Antona Ketiša v Grabono-škem vrhu. Zgorela je nova slamnata streha in vse, kar je bilo na podstrešju. Škode je imel pogoreli nad 10.000 Din, zavarovalnina pa je znašala le neznaten del. — Dan za tem se je pojavil rdeči petelin na strehi stanovanjskega poslopja obdolženčeve žene Fetiš Ljudmile. Ker je ogenj pravočasno opazila ter so priskočili na pomoč sosedje, se je posrečilo ogenj pogasiti, napravil pa je na ostrešju škode za 30,000 Din. — Dne 7. februarja pa je pogorela kopica sena, last Ketiša Ivana, obdolženčevega brata. V trenutku, ko se je ogenj pojavil na kopici, je šel mimo posestnik Kolar, ki je opazil bežečo postavo požigalčevo. Dohitel ga je ter prepoznal v njeni Franca Ketiša. Orožnikom jc Ketiš vse tri požige priznal. Izjavil je, da je izvršil dejanje iz maščevanja, ker ga ožji sorodniki ne puste živeti mirno in zadovoljno pri svoji ženi. Pri istem zagovoru je vztrajal tudi pred sodiščem, ki pa je dobilo čisto drugo sliko, ko je zaslišalo ženo, sina in brata. Izkazalo se je, da je obtoženec žc pred 30 leti zapustil žeuo in sina brez vsake pomoči ter je ves zaslužek porabil zase. Sedaj na stara leta bi zopet rad nazaj k svojim, ki ga pa umevno odbijajo. Obsojen jo bil radi požigov na tri leta strogega zapora. gosp. Heribert Svetelj povsem prepričal. — Me- I šani zbor naše Glasbene Matice pa je pod vod- | stvom gosp. Mirka Poliča lepo in efektno zaklju- ' čil dolgi spored. Skladbe, ki so jih izvajali, so razen nekaj izjem ; vse dela slovenskih najbolj znanih skladateljev. — Dvorana je bila precej prazna, vendar pa polna navdušenja. V. U. Pavla Lovšetova Konccrtna in operna pevka gospa Pavla Lovšetova je šc vedno vztrajna in neutrudljiva delavka na reproduktivnem polju pevske umetnosti in nas v določenih razdobjih redoma preseneča s svojimi solističnimi nastopi. V ponedeljek 13. marca je priredila zopet koncert samospevov v Filharmonični dvorani. Spored pesmi jc bil tudi lo pot zelo mešan. Res je, da je izbera sporeda zelo težka zadeva, ki se zelo redkokrat zaključi v splošno zadovoljstvo. Pevka sc je za to priliko odloČila cznaniti ljubljansko poslušalstvo s prav novimi glasbenimi produkti različnih skladateljev, kar jc priznanja : vredno. Šibko jc le to, da so izbrane pesmi v ve- j liki večini sentimentalno občulenjskega značaja, iz- i li vi erotičnih čuvstev, ki spričo današnjega časa, vsega z najtežjimi življenjskimi vprašanji in mo-rečo bolečino prepletenega, učinkujejo tako medlo. Kajti resnica je, da na človeka, ki čuti vso razrva-nost, socialno bedo, divje nasilje in teptanje tiaj-prvobilncjših človekovih pravic, sentimentalni iz-iivi erotičnega čuvstva posameznega individua vplivajo nekam plitvo radi svoje nepomembnosti v reševanju najaktualnejših vprašanj sodobnega življenja. — Pevka nam jc predstavila štiri švedske skladatelje: Emil Sjogrcn: Zaplaval v daljo, \Villi Slcn-hamar: Balada, W. Pclcrson-Berger: dve ariji iz muzikalnc drame »Arnljot« in Jos. Jonsson: Pod bezgom. Vse pesmi so interesantne in kvalitetne tvorbe čuvstveno ilustrativnega značaja, z neko posebno in tipično primesjo severnjaške čuvstve-nosti, ki se javlja v melodičnem poteku. — Zanimiva novost so bile za nas tri nove solistične vo-Ualr- skladb« našeg,! priznanega glasbenika Ilčf-berl Svctcla: Nc veš, V nočeh iu Postludium, na besede R. L, Petelinove. Pesmi so čuvstveni izlivi globokega liričnega občutja. Kompozitorno so zlasti zanimive kot poizkus združevanja kompozitor-nih sredstev, ki jih je prinesel novi čas, s starejšimi, tonalnimi in ustaljenimi (kar je tuintam vzbujalo občutje stilne neskladnosti). Pevska linija je enostavna, povezana celo z melizmatičnimi vložki, ki pa so zunanje opisujočega značaja. Klavirska spremljava pa, ki jc naslonjena tuintam na nekako ostinatno ponavljanje motiva, vendar sledi ludi risanju deloma prirodnih, deloma čuvstvenih slik. Posamezni motivi so osnovani smiselno in bogato, pevske linije so zaokrožene, tehnična izdelava zlasti v klavirju dosledna in kvalitetna; lc arhitekto-nika je medla in razvojna napetost prenizka, čemur sledi premajhna motorika in z njo v zvozi nekaka enoličnost. — Za spremembo smo nato čuli Tanjejev NoUurno, Korngoldovo Ljubavno pisem-ce, ki jc v naivnem in toplem občutju zlasti vžgalo, in Paladilhcjevo arijo iz opere Suzana, ki nudi možnost razživljenja tehničnih pevskih sposobnosti. — Končno pa jc pevka zapela šc ciklus Gotovčcvih grotesk Kroz varoš in Dobroničcvc štiri narodne iz zbirke Jugoslov. pučke popijevke. Prve so preproste splitske ljudske melodije, diatonično potekajoče, ki jih pa skladatelj z groteskno zasnovanimi disharmoničnimi klavirskimi domislcki opremlja in skuša karikirati. Vendar pa naslajajo v tem radi lepe preprostosti liapcvov nesoglasja, ki nc učinkujejo baš ugodno. Tudi Dobroničcvc narodne so opremljene s preveč samoniklo klavirsko spremljavo, kar tuintam ubija pristnost ljudske pesmi. Izvedba je bila, vseskozi kvalitetna. Pevka jc s svojimi priznanja vrednimi pevskimi sposobnostmi izvabljala vsesplošno priznanje. Resno sc je potrudila vnesti izvedenim pesmim skladna občutja bodisi otožnosli in skrušenosli, bodisi otroške naivnosti. Pianist Heribert Svetel pa ic pevki skrbno in dovršeno sledil ter se lepo podrejal v svoji spremljevalni vlogi. Dvorana jc to pot imela prcccj vrzeli med sedeži. Toda tisti, ki so bili prisotni, so pa kazali iskreno navdušenje za lepo petje. Komponist jc bil učičžen toplega priznanja, pevka oa poleg iega šc velike množine cvetja. V. U Dnevna kronika Kaj pravite? Moj prijatelj, ki je prišel pred leti iz Amerike, mi je pripovedoval naslednjo pristno ameriško zgodbo: Mr. Russel ima o Pittsburgu veliko ugenturo. Nekega lepega dne je nujno potreboval važen spis iz. svojega arhivu in jc zato naročil svojemu prokuristu: •»Mr. Boyd, potrebujem lo in to pogodbo. Gre za 10.000 dolar jevi € »Al rightU je odgovoril mr. Boijd in stopil v sosednjo sobo k ravnatelju: Mr. Broivn, potrebujemo lo in to pogodbo!« »Al rightl Takoj!« je odvrnil mr. Broiori in stopil k tajnici mrs. M a-dison i> isti zadevi, mrs. Madison jc isto naročila podtajniku mr. IVhitcju, mr. White uradniku mr. Moneyu in. mr. Moneij pisarniškemu prakti-kantu mr. Lee-ju. Mr. Lee pa jc ukazal tekaču (deset let je že bil n službi): »Čuj, ti capin leni, kam si zapravil lo in to pogodbo, ki nas bo veljala deset tisoč dolarjev? Glej, da jo preskrbiš o petih minutahU Tekač Phillips je odložil pol kubičnega metra pošte, s katero se je ravno ukvarjal, stopil k nekemu predalu, odvezal sveženj starega papirja in ga pomolil mr. Lee-ju: >Tukaj jc.'« Lee jc izročil akt Monei/u, M one;/ IVIiitcju, IVithc mrs. Madison, mrs. Madison Broivnu, liroivn prokuristu Botjdu in prokurist Botjd lastniku agenturc mr. Russelu: ».lir. Russel, pogodba je tukaj. Dobro uro sem jo iskal. Obvarovani smo 10.000 dolarjev škodeU »Cenim vas zaradi vaše zmožnosti!« jc odvrnil mr. Russel, »s prvim vam povišam plačo.t Takoj nato pa jc dejal Boydu: »Cujete, mr. Boijd, kaj pa dela pri nas ta capin, ta Phillips, zdi sc mi zelo len nepridiprav in povsem nezmožen! Ali ne bi kazalo, odpustiti ga? Nič se nc briga za tvrdko/< T ako mi je pravil moj amerikanski prijatelj. jaz pa sem mu povedal podobno zgodbo: s F naši vasi imamo mesarja, ki je predzadnjo nedeljo silovito pretepel vajenca. Zakaj? Ker je pozabil zbuditi pomočnika, ki je zaspal. Zadnjo nedeljo pa je bil zopet vajenec tepen. Tokrat ga je pretepel pomočnik, ker ga jc nesramni vajenec zbudil ob pravem času.t Oba sva se prisrčno nasmejala. »Tako je po osem svetu! Vedno bo tako1 Kaj hočeoa?« „U. F." ni parfem, ni milo, niti fi'm. Torei, kal je pravzaprav .,U. F."? Nesreča pri pokiadanju žel. tračnic Grosuplje, t3. marca. Kakor kaže, bo tudi dolenjski vlak pospešil svoje »korake«. Začeli so prekladati nove tračnice. Od Ljubljane doli eo že pred nekaj leti izmenjali stare tračnice z novimi, daljšimi in oiočnejšiini, po katerih se more promet hitreic Vršiti. Take tračnice eo že dalje časa ležale tudi nai postaji šmarje-Sap in sedaj so prišle do svojega namena. Pred nekaj dnevi so jih začeli pokladati med postajama Grosuplje in šmarje-Sap. Zaposlenih je zelo veliko delavcev, ki so se javili iz bližnjih krajev, in delo hitro napreduje. Samo na Grosupeljski strani je okrog 70 delavcev in v Šmarju jih menda ni nič manj. Ko so danes proti večeru delavci pripeljali iz Šmarja v Grosuplje na dveh žel. delavskih vozičkih take tračnice, po 15 m dolge, v skupni teži okro;; 10.000 kg, pa se je pripetila pri prvi kretnici nesreča, katera žrtev je bil Alojzij Rebolj, doma i/ Ponove vasi. Bržkone je tako nesrečno stopil, da je padel, pri tem pa je prišel med tračnicami pod žel. delavski voziček. Revež si sam ni mogel nič pomagati in so ga mogli šele drugi delavci rešiti, ki so mu prihiteli na pomoč. Čevelj na desni nogi cnu jc popolnoma raztrgalo in mu ga sezulo, pri tem pa tudi poškodovalo nogo. Poškodbe jc dobil tudi na glavi, po obrazu, zlasti po desni strani. Tudi desno roko ima zelo poškodovano. Obleka tudi ni ostala cela. — Z večernim vlakom so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Vzrok niesreče je bržkone tudi to, ker je za njimi prihajal tovorni vlak, ti pa so se mu hoteli hitro umakniti. Koledar Sreda, 15. marca: Klemen Marija Dvorak, spolna valeč; Ludovika Marillac, blažena. Novi grobovi + Jurij Picek. V nedeljo popoldne ob 1 jc r Novecn mestu umrl g. Jurij Picek, trgovec fn posestnik. Bolehal je na vnetju srčnih žil dober teden dni. Stanje sc mu jc sicer zbolj-šalo in jc v nedeljo dopoldne celo nekoliko vstal, po kosilu pa mu je postalo nenadoma slabo, zadela ga jc kap. Pokojnik jc_ bil med novomeškim prebivalstvom kakor tudi v vsem okraju znana markantna in priljubljena osebnost. Bil jc velik ljubitelj narave in lovcc, V mlajših letih sc jc veliko udeleževal društvenega življenja. Pozneje, poebno po vojni, sc jo udejstvoval v gospodarskem življenju. Bil jc več let mestni občinski odbornik, nekaj let član odbora Mestne hranilnice novomeške. Dve leti je bil v nadzorstvu Ljudske posojilnice in dve leti podpredsednik iste do danes. Sodeloval jc tudi pri zgraditvi Prosvetnega doma in jc bil član Stavbne zadruge »Prosvetni doni«. Dalje jc bil dolgoletni častni sodnik trgovskega senata pri okrožnem sodišču. Bil je mirnega in blagega značaja ter jc vsakomur rad pomagal, čc ga jc prosil za pomoč. Zapušča soprogo, za V6c dobro vneto gospo Antonijo, tri hčerke in dva sina. Dolgoletnemu zvestemu naročniku »Slovenca« želimo večni mir in pokoj, njegovi rodbini pa izražamo iskreno sožnljc! — Mesto cvetja na grob g. Pickn je poklonila Ljudska posojilnica v Novem mestu Vincenci-jevj konferenci 250 Din. + V Podsmreki pri Višnji gori je umrl g. Jo-Sef Erjavec, strojnik KDE v Zngradcu, sin bivšega oblast!, poslanca g. .ložeta Erjavca, star šele 27 let. Zn njim žalujejo starši ln f) bratov. Naj mu sveti večna luč. Žalujočim staršem in bratom naše globoko sožnljc! — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljaju oči, razdraženih živoih, nespanjn. oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna >Franz Joseiova« lireučica odprto telo in olajša krvni obtok. Ostale vesti — Pogreb don Ivana Prodana. V Zadru je 9. t. m. uinrl velik hrvatski rodoljub in politik, bivši državni poslanec v avstrijskem parlamentu don Ivan Prodan, star 80 let. Truplo so prenesli iz Zadru v spremstvu velikega števila duhovnikov, prijateljev iu častilccv pokojnika v Preko, kjer se je don Prodan zadnji čas stalno naselil. V Prcki so mu priredili slovcscu pogreb, katerega sc je udeležila vsa šolska mladina, duhovniki in prebivalstvo okoliških mest. šibeiliškega škofa je zastopal kanonik Matu-linič. Sprevod je krenil najprej v ccrkcv v Preki, nato .so |«t krsto /, zemskimi ostanki pokojnega prepeljali na otočič Galovao, kjer jo položili v grob frnnčiškanov-trctjercdnikov. Ob grobu se. jc od velikega pokojnika poslovil župnik don Vukič. V šibeniiu sc bodo vršile slovesne sv. uiaše zadušnicc, obenem pa 60 sklenili nabirati prostovoljne darove za spomenik pokojniku. — Velik uspeh članov ljubljanske opere v Splitu. ::Jutarnji list poroča iz Splita: Nenavaden uspeh sta dosegla člana ljubljansko opere gospa Gjungjenac in g. Josip Gostič s svojim dvadnevnim gostovanjem v >Morank in Mali Floramy . Oba večera .je bilo gledališče popolnoma razprodano. Odlična ljubljanska pevca sta s svojim nastopom namah osvojila občinstvo, da je gledališče odmevalo od ploskanja kakor redko kedaj. Gospa Gjungjenac jc v »Morani« našla svojo pravo vlogo in je njen krasen glas prišel do polne veljave, v >Floramy< pa je pokazala, kako je znala tej opereti dati tisti čar, ki je potreben za to delo. Gos. Gostič je bil kakor vedno na višini in mu je občinstvo velikokrat burno ploskalo pri odprtem odru. — Izposojevalnica filmov in diapoziti\ov v Ljubljani na Miklošičevi cesti 7, 1. nads-tr., izposu-juje filme in diapozitive šolam in raznim kongre-gacijam redno od 8 do 12 ter od 2 do 6 zvečer. Izposojevalnica diapozitivov šteje bogato zbirko slik iz zemljepisja, zgodovine, naravoslovja itd. Zlasti priporočamo bogato serijo svetopisemskih slik in cerkvene zgodovine preč. duhovsčiui iu gg. katehotom. Istotam se izposojujejo tudi skdopticui in mali Pathe baby aparati. — Izlet v Solun in Atene. »Putnik« priredi v času od 13. do 18. aprila t. 1. velikonočno ekskurzijo v Atene z odhodom iz Belgrada 13. aprila ob 16.30 s posebnim vlakom. Povratek v Belgrad je 18. aprila ob 22. Cene so naslednje: 1. Cena vožnje Belgrad—Atene—Belgrad v II. r. jc Din 880, v III. r. Din 550. — 2. Arrangement, t. j. prenočišče in prehrana v Atenah, ogled Soluna in Aten z avtobusi, izlet v Elevzis, vse pod strokovnim vodstvom, vstopnine, pristojbine in postrežba v prvorazrednem hotelu Din 550; v drugorazrednem 320 Din. Programi in prijave pri »Putniku« v Ljubljani, Gajeva ulica. — Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Jose!« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josei« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in bemeroidih. »Franz - Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Nove srednje šole. V predlogu finančnega zakona sc pooblašča prosvetni minister: 1. da lahko najame posojilo pri Drž. hipotekami banki v Belgradu za zgradbo novega poslopja za žensko učiteljsko šolo v Belgradu po višini anuitet, ki jih določa v ta namen proračun; 2. da preosnuje drž. štirirazredno gimnazijo na Krku v polno osem-razredno gimnazijo s tem, da vzdrževanje obstoječih višjih razredov pade v breme državnega pro. računa; 3. da namesto višje samoupravne gimnazije v Beranih otvori višjo državno gimnazijo, tako da bo v Beranih popolna državna gimnazija. To se mora izvršiti še pred začetkom šolskega leta 1933-34; 4. da samoupravne (občinske) gimnazije v Daruvarju, Sinju in v Kosovski Mitrovici najpozneje do začetka šolskega leta 1933-34 preosnuje v državne gimnazije. — Časopisni reporter, trezen, vesten in za časnikarsko delo sposoben, se sprejme. Pogoji: splošna izobrazba, znanje jezikov in stenografije, uglajen nastop. Samo pismene ponudbe pod »časopisni reporter« na upravo Slovenca«. — Mostno načelstvo v Subotici razpisuje službo gozdarskega inženjerja, kot šefa gozd. odseka subotiške občine. Rok za vlaganje prošenj je do 10. aprila f. 1. Natančnejše informacije daje ljubljanska podružnica .Tugoelov. šum. udruženja v Ljubljani. — Izkopanino tz bakrene dobe. Dva km od Županje, nedaleč od savskega brega, so zadnje dni našli delavci, ki so zaposleni pri zgradbi obrambnega savskega nasipa, zelo zanimivo izkopanine. Našli so dvo lepo okrašeni bakreni sekirici, dve bakreni igli, po 15 cm dolgi, ki sla ua vrhu tudi zelo lepo okrašeni, razne bakrene kuhinjske posode. in razne druge bakrene predmete. Sodijo, da izvirajo te izkopanine iz predzgodovineke bakrene dobe. — Svojega nečaka oklal. Štirje gonjači so v ponedeljek popoldne odgnali s kranjskega živinskega trga v Kranju čredo živine proti Jesenicam. Med njimi sla bila tudi Ficelj Janez, 20 letni dc-lavec in gonjač iz kovoreke občine, stanujoč sedaj v Ovsišah St. 12. ter njegov žo starejši stric Jernej Keršič. Gonjači so s svojo živino žc prišli po klancu, imenovanem Gobovec, navzdol k Savi, ko so naenkrat niso mogli zediniti, kje naj pol nadaljujejo. Začeli so sc ined seboj prepirati za prazen mič. Prepir je prišel tako daleč, da .je Ker-Mc potegnil nož in začel z njim obdelovali svojega nečaka Ficeljna. Zadal mu je sedem ran po levem ramenu in levi roki. Keršič ie bil' baje vinjen. — Bil pa je toliko usmiljen, da jc nato ustavil nek p ga avtomobilista, ki sc je vračal iz Kranjske gore v Ljubljano. Ta ,ie ranjenca na lož'1 v avtomobil in ga peljal ua rešilno postajo v Kranj. — Strašna smrt mladenke. Iz Banja Luke poročajo: V Gornjih Podgracih nedaleč od Bosanske Gradiškc jc hotela 20 letna mlndenkn Anka Malinovič pomiti tla. Ko jo dvignila škaf vrele vode, je padla čez škaf in vrela voda je pljusknila mladenki po obrazu in prsih. Dobila je tako hude opekline, da je |>o dvanajstih urah v silnih bolečinah izdihnila. — Nesreče in poškodbo. Na \ rtu na Lepem potu i4 jc padci i lestve in si /.iomii levo roko 46-lctni policijski stražnik Ciril Razboršck. — V Grosupljem jc v nedeljo zvečer napadel nekj fant 20-letnega posestnikovega sina Antona Križcnana in ga pretepel s kolom po glavj in P° hrbtu. Krtžman ima resne poškodbe poškodbe, tako da je moral v ponedeljek zvečer v bolnišnico. — Boj s stražniki. Kmet Josip Zahoree v Gložanu pri Novem Sadu, kljub pozivu ni hotel priti k zaslišanju na občino. Zato jc občinski predsednik poslal stražnike, da ga privedejo. Ko so stražniki prišli v sobo, se jim jo Zahoree uprl in je v medsebojnem ruvanju ranil enega stražnika. Ko jc prišel v Bobo Zahorčev sin Jano, je nastalo še hujše ruvanje, med katerim se je stražnikom posrečilo, da so Janu odvzeli sekiro. Medtem sta oče in sin odšla iz sobe in zaklenila stražnike v sobo. Stražniki so se osvobodili na ta način, da so s sekiro prebili vrata. Oče in sin se bosta za to svojo dejanje morala pokoriti v zaporu. — Breskev in marelica, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Ifumek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena nevezani' knjižici jc 10 Din. — Izmed vseh sadnih dreves, ki rastejo in uspevajo po uaših krajih, rodita breskev in marelica najplemenitejši sad. Že zunanja oblika sadeža je tako prikupljiva in zapeljiva, da se no da primerjati z nobenim drugim sadjem. Ker jc naše po'uebje kolikor toliko ugodno, imamo dovolj primernih leg in vsakovrstne dobre zemlje, je mogoče tudi pri nas pridelovati te vrste sadja. Knjižica navaja predvsem nekaj praktičnih navodil kako pridelujemo, zasajamo, negujemo, obdelujemo in gojimo ta drevesa, katere vrste se posebno priporočajo, škodljivci in bolezni ter kako jih gojimo ob stenah, kdaj trgamo in kako jih vlagamo za konserviranjc 07iroma prevažanje. — Kaj Tse Odol zmore! Odol zmore več kot očistiti zobe in ohraniti iste zdrave in bele; obvaruje jih tudi pred gnilobo; očisti in osveži usta, ohrani zobno meso zdravo, ter da ustam prijeten vonj. Vsled neke posebne lastnosti, ki jo vsebuje samo Odol, prodre s svojima antiseptičnimi elementi ushie sluznice in po več ur varuje pred škodljivim vplivom bakterij. Odol jo v uporabi prav poceni, ker zadostuje že nekaj kapljic. Cehe er Koncert Ciril-Metodovega zbora iz Zagreba, ki se bo vršil na praznik sv. Jožefa ob pol 5 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice, obeta biti za Celje umetniški dogodek prve vrste. Ciril-Metodov zbor iz Zagreba si jc na svoji turneji pridobil sloves prvovrstnega pevskega zbora. Upamo in trdno pričakujemo, da bodo Celjani storili svojo "dolžnost in po-setili koncert poluoštevilno. Vstopnice za koncert sc dobijo v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi in v knjigarni Goričar na Kralja Petra cesti. Istotam so naprodaj tudi prograuri komad po 3 Din. Vsak si naj preskrbi vstopnico že v predprodaji. & Staroslovenska maša v Celju. Ob priliki koncerta Ciril-Metodovega zbora iz Zagreba se bo vršila ob pol 11 dopoldne v župni cerkvi sv. Danijela staroslovenska maša vzhodnega obreda. Pri 6v. en asi bo prepeval Ciril-Metodov /bor. Razlaga liturgije sv. Janeza Zlatousta sc dobi v župnijski pisarni, Slomškovi tiskovni zadrugi in Mohorjevi knjigarni. Knjižica stane 4 Din. & Umrla sta v tukajšnji javni bolnišnici žvižaj Franc, 26 letni zidar iz Trnovulj in Mlakar Josip, 24 letni delavec iz obč. Cclje-okolica. Naj počivata v miru. £rSeja Vincencijeve konference. Drevi ob 8 v Domu seja Vincencijeve konference. & Redna skupščina Združenja trgovcev za mesto Celje v Cciju se bo vršila danes ob pol 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju Na dnevnem redu je med drugim sprememba pravil in sklepanje o izvedbi obligatornega zavarovanja. (§ 384 o. z.) Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost najmanj ene tretjine vsega članstva, sicer se vrši skupščina uro pozneje istotam in z istim dnevnim redom. Za sklepanje o izvedbi obligatornega zavarovanja je po S 3?8 o. z. potrebna navzočnost polovice vseh članov. Članom, ki se brez prehodne tehtne opravičbe ne udeleže skupščine, ima uprava po čl. 8 pravil pravico naložiti denarno kazen. ■& Redni letni občni zbor Nabnvljalnc zadruge drž. uslužbencev se bo vršil danes ob pol 9 zvečer v zadružnih prostorih. & Dvomatch table-tenls med žel. k. :>Hcr-mest Ljubljana tnr SK »Jugoslavija« 6c vrši v nedeljo, dne tO. t. m. Čas ter kraj še javimo. -erNajdeno kolo. V petek je bilo najdeno v Zaercbu čruo kolo; kolo ima lesene ročaje, številko 4*(>~2 (prva številka je. izbrisaua). je brez znamk precej dobro ohranjeno. Koio ee nahaja na orožniški postaji v Celju. Ptm Vandalizem. Zlofcsia roka je poškodovala večje število mladih dreves, ki so nasajena ob cesti Ptuj—Rače, Po?kodbe so bile izvršene na ta način, da so zlikovci odlomili drevesom vrhe in krone, deloma so drevesa narezana in odlomljena, deloma izruvana s koloni vred. Ker so poškodbe aa dnevnem redu, ne bo cestni odbor letos in menda tudi ne prihodnje leto posadil ob cestah nobenega mladega drevesa. Orožništvo je uvedlo obširno preiskavo. Žigosanje sodov. Pregledovanje in žigosanje I sodov pri postaji v Ptuju se meseca marca ne bo j vršilo, ker ni zamena za obolelega uradnika. Za ; žigosanje v mesecih aprilu, maju in juniju 1933 so določeni naslednji dnevi: aprila dne 22., 24., 25., 27. in 28.; maja dne 22., 23., 24., 26., 27. in 29.; junija dne 21., 22., 23., 24. in 26. Most čez Dravo na Borlu v popravilu. Leseni most čez Dravo na Borlu, ki veže Spodnje Haloze in sosednjo Hrvatsko s Ptuiem in Dravskim poljem, je doslužil in je potreben nujnega in temeljitega popravila. Zgraiom je bil leta 1874. Z ozirom na veli j važnost prometa je okrajni cestni odbor v Ptuju sklenil, da prične s popravilom že 3. aprila 1933. Popravilo bo Irajalo najmanj dva meseca in bo most zaprt za težji piomet, Z lahkimi kmetskimi vozili se bo še smelo voziti po navodilih vodltelia popravil. Opozarjajo se vsi kmetski vozniki iz bližnje okolice, da nemudoma opravijo še pred . ačfftkom pooravil vse svoje vožnje preko mosta. Vozniki s težkimi vozovi in avtomobili se ' izognejo .nosta na ta način, da vozijo po državni cesti nI Ormož vn tam preko mosta v smeri na Varaždin ali obratno; oni vozniki, ki hočejo voziti na VrSnico ali obratno, naj vozijo po banovinski cesti Sv. Barbara—Leskovec- Ptuj. Eventualne iz-premembe bodo pravočasno objavljene. Naše dijastvo »Strokovno društvo teološke fakultete« jnvljn prijateljskim društvom, dn je bil nn občnem zboru 13. marca 1933 izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Turk Lojze, podpredsednik: Bevka Ludvik, tajnik: "vovk Joža. revizorja: Mibeioič Franjo in Zaletel Vinccncli. so ptJ, - v o$3V"' Si. Vid nad Ljubljano PEVSKI KONCERT V nedeljo 12. marca jc priredil cerkveni pevsM zbor prav lep koncert. Spored je obsegal kar 20 pesmi. Pel jih jo deset mešani in de^-t moški zbor, ki je koncert začel in končal. Morda ni bilo najbolje, da je završil koncert moški zbor potem, ko jc pel že številni mešani zbor, ker je Sla v tem oziru črta sporeda malo navzdol. Nc bi bilo škodilo pestrosti sporeda in oddihu pevcev, če bi bil tudi mešani zbor svojih deset pesmi delil v dva nastopa, Spored je obsegal med umetnimi tudi več narodnih, ki so menjaje se prepletale ves čas spored. Dobro bi bilo ločiti umetne od narodnih in laže bi bilo peti na ta način tudi stilno urejen spored. Pa bi bilo zadoščalo tudi kaj manj pesmi. Jc pa občinstvo, ki jc napolnilo dvorano do zadnjega mesta, vztrajalo do kcnca in sledilo z vedno večjim zanimanjem, kar dokazuje, da petje še »miče in vleče« in da Šentvidci svoj zbor ljubijo in cenijo njegovo delo. u j . I Zbor je Številen: moških ima 23, ženskih 18, tako da je v skupnem nastopu pelo nad 40 glašbv. Glasovno je zbor dosti krepek, zveni sveže, neka-terikrat so bili glasovi kar zelo polni. Predolg spored je pa, ker brez odmora, v mešanem zboru utrujal soprane in tenorje, da so tupatam nižali. Ima pa zbor v posameznih glasovih prav dobre pevce, oziroma pevke, ki vzdrže pesem tudi v ti. varnih in težavnih mestih. Soprani so sc dosti dobro gibali v vseh višinah, alti so bili ves čas primerno podrejeni celoti, a zanesljiva opora sopranom in niso prav nikoli silili v ospredje, kar se tako rado dogaja. Tenori so bili v mešanem zboru malo okrnjeni in včasih skoraj pretemni, med tem ko so v moškem zboru kaj prožno odpeli tudi skrajno višino. Basi so zvočni, polni, nc manjka jim funda-menta in imajo v svoji sredi tudi pevca z dobrim '■■aritonom, ki je več arij odpel prav dobro (Koroško, Jaz bi rad rdečih rož, Pelin roža i. lr.). Izmed pesmi naj posebej omenim šopek koroških »Pojdamo v Škufče«, ki so ga peli v Ljubljani koroški pevci in so ga Šentvičani prvi za njimi ponovili. Ugajala je tako, da so jo morali vso ponoviti in jo izzvala obakrat neizmerno odobravanje. Zbor je pripravil in vodil pevovodja Bricelj, ki ima gotovo na čelu tako številne udanc družinice dosti srčnega veselja ž njo. Lep uspeh naj mu bo zadoščenje in plačito za neizmerni trud, ki ga jc imel s pripravami. Radio Programi Radio-Uubtftmnt Sreda, 15, marca: 12.15 Plošče — 12.45 Dmev-ne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček: Jezerka, pripovedka (g. Zupane) — 18.00 Otroške pesmi poje gojenka Zupančič — 18.30 Glasba na angleških ploščah — 19.00 Ruščina (dr. Nikola Preobraženski) — 19.35 Prenos z Dunaja (Simfonični koncert) — 20,40 Prenos z delavskega prosvetnega večera v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani: Završanov kvartet, Pevski duet (gdč. Korenčan in gdč. Rudolf), Violina solo (igra 2arko Zaje) — 22.00 Čas, poročila, plošče Četrtek, 16. marca: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Italijanščina (dr. Stanko Leben) — 19.00 Korist rastlinstva: Naše žitarice, njihova botanična plat (prof. Pengov) — 19.30 Volja in njeno udejstvovanje (Pero Horn) — 20.00 Prenos opere iz Ljubljane — 22.15 Čas, poročila — 22.30 Salonski kvintet. Drttgi programi • Četrtek, 16. marca: Zagreb: 20.00 Prenos iz Ljubljane — Milano: 20.30 >Simon Boccanegra«, opera (Verdi) — Btno: 21.10 Poljudni koncert — London: 21.00 Škotski koncert 22.00 Komorna glasba — Stutt-gart: 20.35 Čaikovskega opera: Zlati čevlji — Leipzig; 19.30 Operetni večer — Suisse Fomande: 20.00 Vokalni koncert 21.00 Radio ckester — Beograd: 20.00 Prenos iz Ljubljane — Pim 20.15 Simfonični koncert — Berom;inster: 20.00 Koncert baselskega komornega orkestra — Langenberg: 20.00 Švedska narodna glasba 20.35 Brahms-Bee-thovnov koncert — Praga: 20.40 Beethovnove sonate za piano in violino — Dunaj: 20.00 Švedska ljudska glasba — Budopest: 18.45 Pestra glasb.n Varlava: 20.00 Lahka glasba. Poizvedovanj Ovčarski pes se je zatekel k g. Ivanu Pečarju Ježa št. 12, p. Ježica. Lastnik ga dobi pri njem i V/OOBŽM *womoč. Tako se je k njej I zatekel nedavno neki bivši cirkuški glumač, ki se I je v cirkusu ponesrečil in ni imel denarja, da hi bi se vrnil v Ameriko. Beraška organizacija mu | je kmalu nabrala toliko denarja, da se je pod- : jetni Američan lahko odpeljal v svojo domovino, i Beraška organizacija je organizirala tudi be- j račenje samo. To se ne sme vršiti istočasno po vsem Dunaju, pač pa v posameznih okrajih na določen dan. Dunajčani takoj vedo. kdaj je prišel na vrsto ta ali drugi okraj, ker se ta dan pojavi v njem vse polno beračev, ki se javljajo v trgovinah, na stanovanjih in na cestah. Med berači je tudi mnogo poklicnih policijskih ovaduhov in detektivov, ki se izdajajo za berače, medtem ko v resnici vohunijo. Tudi otroci že pišejo V Franciji so zelo v navadi leposlovne nagrade. Nedavno je bila razpisana zanimiva nagrada, in sicer za najboljši otroški spis, ki ga pa morajo spisati otroci sami. Otroci, ki so se udeležili tekme, niso smeli biti starejši kakor 13 let. 250 deklic in dečkov je poskušalo svojo srečo. V razsodišču so bili Marcelle Tinayre. Andre Maurois in Ed-mond Jaloux. Pri prvem izbiranju je ostalo samo še 25 tekmecev. Najboljša dela so napisale tri deklice, stare po 12 let Prva je dobila nagrado 1000 frankov, ostale dve vsaka po 500. Zanimivo je, da so vse tri pisale o življenju živali, in sicer o svojih dogodovščinah z mucko in psičkom. Vzgo-jeslovci so bili v načelu proti razpisu takšne nagrade. češ, da se s tem pri otrocih še pospešuje prezgodnje umsko razvijanje, kar je v škodo otrokom samim. Otrok se mora normalno razviti. Na drugi strani je nevarnost, da se otrok navzame nezdravega ponosa in bahanja pred svojimi tovariši. Ta ponos je navadno tudi neupravičen, ker se prave zmožnosti človeka pokažejo šele v poznejših letih. Dietna revolucija v spanu Doslej je bilo splošno naziranje, naj zvečer malo je, kdor hoče ponoči dobro spali. Zdravnik DorhblOth je prišel na podlagi svojih preiskovanj do nasprotnega zaključka in pravi, da učinkuje post zvečer pri tistih, ki slabo spe, nasprotno; zato jim priporoča dobro večerjo, ki pa ne sme biti prepozna. Okoli 7.30 naj večerjajo in okoli 10 naj gredo spat Preden zaspijo, naj vzamejo še kozarec mleka ali kakava, ali pa celo masla na kruhu. To bo po njegovem mnenju dobro delo tistim, ki slabo spijo. Rim. kat. cerkev ima v svoji čredi največje teologe in prave askete, prav tako tudi največje učenjake, inženjerje, zdravnike in državnike. Oni, ki delajo za obnovo indijske družbe, bj se ravno od katoliške oerkve marsikaj lahko naučili, zlasti sistema organizacije. In prav po tej veri bi Indija lahko postala solidarna. Radi nenavadne denarne stiske, ki se pojavila v Ameriki, odkar so zaprli banke, so pričeli izdajati zasilen denar. Zgornjega je izdala država v Washingtonu in je lesen, spodnjega pa država Jowa Esperanto v nevarnosti? Zopet se je pojavil nov jezik in z velikim pom-pom naznanja svoj pohod. Esperanto bo izginil in »bazična angleščina« si bo zavojevala svet. Tako si je morda marsikdo mislil, ko je čital v dnevnem časopisju o »novem svetovnem jeziku«. Pa tudi marsikakemu esperantistu začetniku je morda upadlo srce: zastonj sem se trudil, znova bo treba začeti. Toda vsem onim, ki esperantu že pripravljajo pogreb, povemo, da to ni nič novega. Že nebroj poizkusov je bilo in vsak je prerokoval esperantu skorajšnji pogin. Pa vsi drugi poizkusi so se raz, blinili, esperanto pa je obstal. Ali se še spomnite na »Anglic«? Umrl je. In tudi bazična angleščina ne bo našla odmeva, ker je pač angleščina. Iz tega je le razvidno, kako potreben je mednarodni jezik in da za to ni sposoben noben živ jezik. Mednarodni jeziki da so bili (kakor da jih ni več) umetna tvorba, bazična angleščina pa je nekaj naravnega. Ali mar ni esperanto vzel svojega besednega zaklada iz živih jezikov? Slovnica njegova je pač enostavna (saj je Zamenhol imel pred očmi ravno angleško slovnico), s pomočjo predpon in pripon se lahko tvorijo nove besede (iz korena »san« se da sestaviti približno 70 novih besed), ki odgovarjajo smislu zadevnega korena. Ali ni bazična angleščina potemtakem tudi umetna tvorba? Esperanto, ki ni last nobenega naroda, temveč skupna last vseh, je prebolel že mnogo kriz in iz vsake je izšel utrjen in ojačen; tudi bazična angleščina ga ne bo izpodrinila. Dolar zopet notira Tečaji so višji kol pred bančnim moralorijem LJubljana, 14> marca. Optimistične prognoee glede dolarja se uresničujejo. Že včeraj je začela notiraiti dolar londonska borza, kjer je bil prvi tečaj skoraj enak tečaju z dne 3. marca, ko je prenehalo no-lirauje. Včeraj je notiral dolar v Londonu 3.44, dne 3. marca pa 3.4475. Danes je bila notacija dolarja v Londonu 3.42 deveft dvaintridesetink. Nadalje je oficielno začel notirati dolar dane« tudi Pariz, kjer je bil otvoritveni tečaj 25.45, 25.425. V včerajšnjem zasebnem prometu je bila objavljena taksaoija 25.30—25.40. Pripominjamo, da »naša pariteta Pariza z dolarjem 25.52. Tako vi-•tokega tečaja dolar za časa bančne krize ni be- Zaposlenost v februarju (Po statistiki OUZD v Ljubljani). Vkljub splošni depresiji se gospodarske razmere letos v gotovem oziru povoljnejše razvijajo kot pred enim letom. Res je zaposlenost delavstva za 8% manjša od lanskega leta, vendar opažamo letos (četudi ue posebno izrazito) naruščanje zaposlitve, katera bo najbr/e sezijskega izvora, že od prve polovice februarja dalje. Lani smo dočakali ta pojav šele v začetku aprila. Z ozaTom na število delavcev si je najbolj opomogla v februarju gozdno planinska industrija. Prirastek znaša 201 ali 3.71%. Ta industrija je padla od decembra 1932 do januarja 1933 za 5.55%. Od januarja do februarja so v glavnem nazadovale — in sicer radi sezije — sledeče industrije. Čevljarji in krojači imajo po božičnih praznikih vedno počitnice par mesecev. Ljudje hočejo imeti nove obleke šele za Veliko noc in (ako pomladanska sezija v tej .stroki se ni nastopila. ^Oblačilna industrija« in »Predelovanje kože« je morala radi tega pasti, stavbarstvo v svojih najrazličnejših formah mora radi vremenskih razmer istotako počivati. Radi tega so iKidle: gradnja železnic, cest itd., industrija kamenja in zemlje ter končno gradnje nad zemljo. Teh 5 industrij je izgubilo 1158 delavcev. Celoten padec pa znaša 1259. Povprečno Prirast štev. zav. padec del. v II. v % od 1933 jan.1933 -t- 3.90 3.85 Kemična industrija 143' Občinski obrati (iozdno planinska industnja j ' Ji Denarni zavodi itd. 563 + .W> Gledališča, svobodni poklici 1219 + 1-0. Gostilne, kavarne, krčme 2876 -r 0.<0 Hišna služinčad 8246 + 0.58 Industrija kože in gume 1450 + 0.J4 Industrija tobaka 872 + 0.11 Rudarstvo • Tekstilna industrija 9381 — Gradnja prevoznih sredstev 240 - <>.»£ Zasebna prometna podjetja 82. — w Industrija papirja ]718 -i« Industrija hrane in pijače '528 — tcitrahfcfza proiz. sile in a praskr. z vodo 512 - ->6 -ni promet - rije na <631 - .66 Poljedelstvo '17 - -.4 Kovinska industrija 6058 - 1.8J Trgovina — Industrija za predelovanje lesa in rezbar. '714 — ~.b£ Grafična industrija 1048 Oblačilna industrija in čiščenje . 40tl - 4.51 Gradnja železnic, cest m vodnih zgradb 1296 - 5.4« Predelovanje kože in njenih surogatov 2909 - Tndustr. kamenja in zemlje 1954 — i^.mi Gradnja nad zemljo 1f22 - 28.06 Skupaj........68601 - 1,84 ZDRUŽENJE BANČNIH ZAVODOV Ustanovna skupščina Združenja bančnih zavodov v Dravski banovini ae je vršila danes dopoldne v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani. _ . Za ustanovitev tega prisilnega udruzenja je imenovala Zbornica za T0I v Ljubljani pripravljalni odbor, in sicer g. dr. Ivana Slokarja, glav. ravnatelja Zadružne gospodarske banke, Hanuša Tirofta, ravnatelja centrale Ljubljanske kreditne banke in Avgusta Toertija, ravnatelja Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Ustanovne skupščine se je udeležil kot delegat Zbornico za T0I tajnik g. dr. Ivan Pless. Skupščina je sprejela soglasno pravila, ki jib ležiL Nadalje so začele notiraiti dolar vse druge borze; Curih je javil danes tečaj 517.50, dne 8. marca pa 511.125. Pariteta je 518.26. Poleg tega smo danes dobili tudi že notacije iz New Yorka, kjer je notiral funt 3.435. Tudi na naših borzah je danes začel zopet notirati dolar. V Ljubljani ga je Narodna banka oficielno (brez ažija) notirala celo višje kot dne 3. marca, ko je bila objavljena zadnja notica zanj. Tečaj je notiral 5640.92 do 5678.18 (100 dolarjev), danes pa notira 5718.81 do 5742.07. Končno se je tudi v zasebnem prometu tečaj dolarja popravil skoraj do stanja pred moratorijem. bo pripravljalni odbor predložil Zbornici za TOI v odobritev. I'o odobritvi bo pripravljalni odbor sklical prvo redno skupščino združenja, ki bo stopilo na mesito dosedanjo prostovoljne, onganizacijc bank: Društva bančnih zavodov v Ljubljani. Preferenoijal za našo koruzo v Franciji. Kakor poročajo iz Pariza, je francoska vlada dovolila uvoz 5000 vagonov naše koruze po znižani carini. Znižanje znaša 40%. Bilance zagrebških bank. Hrv. splošna kreditna banka, Zagreb, izkazuje znižanje upnikov od 215.6 na 149.1 milj. in primerno znižanje aktivnih postavk. Čisti dobiček za 1932 je znašal 1.06 milj. (1931 1.44 milj. Iz tega dobička je šlo 0.24 milj. za rezervo, ostalo pa se je preneslo na 19321)-Hrv. splošni kreditni zavod, Zagreb: vloge in upniki 12.9 (20.9), reeskont 8.0 (9.4), blagajna 3.6 (2.35), čisti dobiček 0.5 (0.75) milj. — Srbska gospodarska banka, Zagreb: glavnica 3.5, upniki 3.3, reeskont 0.4, č. dob. 0.08 milj.; Diskontna banka, Zagreb: glavnica 1.0, vloge 4.8, upniki 3.5, čisti dobiček 0.01 milj. Belgrajskc banke v 1. 1932. Belgrajska zadruga: čisti dobiček 3.2 (6.4), glavnica 40.0, reeskont 40.6 (39.96), za dividendo 2.5 (4.0) milj; Belgrajska trgovska banka: glavnica 12.0, č. dob. 0.5 (0.8) milj., dividenda 3 (6)%; Trg. ind. banka: glavnica 10, č. dob. '2.0 (2.1) milj., dividenda 10%; Banka Zlatibor: glavnica 5, č. dob. 0.5 milj. Borza Dne 14. maca. Denar V današnjem deviznem prometu so narasli tečaji Amsterdama, Berlina in Trsta. Neizpremenjen je ostal le Curih, dočim so drugi tečaji bili nižji. Začel je tudi notirati Nevv York. V zasebnem kliriugu je uotiral ua ljubljanski borzi avstrijski šiling 9.20, na zagrebški borai pa 8.75—8.85, ker je ponudba večja kot povpraševanje, je bil zaključni tečaj za 10.000 šil. samo 8.80. — Grški boni so notiral i 35—36 (35.50). Danes jc bila za državne papirje tendenca nekoliko slabejša. Promet je bil slab kol včeraj in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 20o komadov in 7% inv. pos. 55.000. Ljubljana. Amsterdam 2310.96—2322.32, Berlin 1359.03—1369 83. Bruselj 799.13—808.07, London 194.97—196.57, Curili 1108.3?-1113.85, Nevv York 5713.81—5742.07. Pariz 224.88-227, Praga 169.79 do 170.65, Trst 292.68—295.08. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.440 Din. , Curih. Pariz 20.29, Loudon 17 65, Nevv York 517.50, Bruselj 72.10, Milan 26.40, Madrid 43.70, Amsterdam 208.25, Berlin 122.80. Dunaj 72.91 (58.30), Stockholm 93.40, Oslo 90.30, Kopenhagen 78.70, Sofija 3.70. Praga 15.32, Varšava 57.80, Atene 2.90, Carigdrad 2.475. Bukarešta 3.08. Vredno tni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 44.50—45, vojna škoda 183—185, 8% Bler. pos. 38—39, 7% Bler. pos. 34.50i—36, Trboveljska 140-155. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 43.50 do 45 (44.50), agrarji 22—25, vojna škoda 180 -182 (183), 3. 180—183 (183), 4. 178—182, 6% begi. obv. 30-31.50, 8% Bler. pos. 38-39, 7% Bler. pos. 34.50—35. — Delnice: Narodna barka 3550 bi., Priv. agr. banka 215 den., Nar. šum. 20—30. Seče-rana Osjek 120—140, Impeks 50 dni.. Isis 30 bi.. Trboveljska 140—160. Belgrad. Narodna banka 3500 bi., Priv. agr. banka 216—218 (218, 216), 1% inv. pos. 13-44, vojna škoda 179—180 (181. 179), 6% bogi. obv. 31.50—31.75 (32). 7% pos. DHB 41.50 M. Dunaj. Don. sav. jadr. 55.75, Živno 60. Aussii-ger Chamischc 137.25, Alpine 11.82, Rima Mu-rany 19.75. Žitni trg j Položaj na našem žitnem trgu jc neizpremenjen kakor tudi cene. Promet je padej na minimum. Prodaja moke je majhna. Koran se v tendenci vzdržuje pri neizpremeojenih cenah. Novi Sad. Vse Je neizpremeojeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 41 vagonov. Seoibor. Pšenica: bč. dkol. Som bor, gor. baJL, sresnaka, potiska 222.5—225, slav., ban. potisje 222—224, ban. 219—221. Koruza: bč. žel. prompt 62—64. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca nerizpre-menjena. Promet: 85 vagonov. Budimpešta. Tendenca: za jišenico in rž slaba, za koruzo stalna. Promet: srednji. Pšenica: marec 14.21. zaklj. 14.21 — 14.22; maj 14.15—14.25; oktober 12.65, zaklj. 12.65. Rž: maj 8.38—8.50, zaklj. 8.40-8.41 Koruza: maj 7.50—7.62, zaklj. 7.62 do 7.63; julij 7.96—8.02. Živina Mariborski živinski sejem dne 14. marca. Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 17 konj, 7 bikov, 144 volov. 307 krav, 19 telet, skupaj 499 komadov. Cene. so bile sledeče: debeli voli 8.25 do 4 Din, poldebeli voli 2—2.75 Din, plemenski voli, 2.25—3 Din, klavne krave debele 2—3.50 Din, plemenske krave 1.25—2 Din, krave klobasarice 1 —1 -50 Din, molzne krave 1.50—2JO Din, breje krave 1.50—2.50 Din, mlada živina 3—4 Din, te-leita 4—5 Din za kilogram živo teže. Prodanih je bilo 297 komadov. Mesne cene so v Mariboru sledeče: volovsko meso L 8—10 Din, II. 6—8, meso bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso L 10 do 14 Din, II. 6—8 Din, svinjsko meso sveže 8 do 16 Din. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 6971 pršutarjev in 5094 špeharjev, iz Jugoslavije 2267 Na kontumačnem trgu pa je hilo 799 špeharjev. Cene: špeharji najboljši 150, I. 1.45—1.48, II. 1.35 do 1.42, kmetski 1.38—1.47, pršutarji 1.40—1.55, najboljši 1.60—1.70. Tendenca: špeharji so se pocenili za 8—10 grošev, pršutarji pa so se slabo držali pri dosedanji ceni. Šport OBČNI ZBOR SK »JADRAN«. V nedeljo, dne 26. p. m. se je vršil 13. redni letni občni zbor SK »Jadran«, katerega se je udeležilo nad polovico celokupnega članstva. Gospod predsednik Soklič Matko je otvoril zborovanje ter po kratkih pozdravnih besedah podal svoje poročilo, med katerim je posebno označil vzroke slabega napredovanja kluba. To je izguba igrišča in proslorov za potrebne treninge ter pomanjkanja agilnega odbora. Z željo na čimvečji uspeh bodočega poslovnega leta preide k poročilu odbora. Tajnik g. Renedetič Stane poda izčrpno poročilo o delovanju u. o. v poslovnem letu 1 V&ZftU, Blagajniško poročilo je podal g. Prezelj Jože. Stanje blagajne jo aktivno. Celokupni denarni promet izkazuje Din 9.785. . Po absolutoriju staremu odboru je bil soglasno izvoljen nov odbor s predsednikom g. dr. Mole Rudolfom na čelu. Predsednik g. dr. Mole Rudolf je v kratkih besedah orisal smernice bodočega delovanja, s pozivom celokupnemu članstvu k smotrenemu in požrtvovalnemu delu, ter je z vsestranskim upanjem na boljše uspehe zaključil dobro uspeli obrni zbor. Novi naslov kluba je: SK Jadran, tajnik g. Benedetič Stane. Ljubljana, Zelena pot 4. Tekmovanje železnicavskih nogometnih klubov Jugoslavije za pokal g. L. Radivoj^viča, ministra za promet. Da bi se čim bolj razvijal nogomet med železničarji, je g. minister za promet daroval pokal za zmagovalca v tekmah, ki se imajo odigrali med železničarskimi športnimi klubi kraljevine Jugoslavije. Omenjene tekme se bodo odigrale vsako | lelo enkrat. Klubi sc razdelc v tri skupine. Prvo ! skupino tvorijo: i. Bcliščc—Osijck 2. Ljubljana— Maribor; 3. zmagovalec pod 1.—Zagreb; 4. zmagovalec pod 3.—zmagovalec pod 2. V drugo skupino pridejo: 1. Sombor—Novi Sad; 2. Velika Kikinda— Veliki Bečkerek; 3. zmagovalec pod 1.—zmagovalec pod 2.. Tretjo skupino tvorijo; 1. Sarajevo— Dervcnta; 2. Prilcp—Skoplje; 3. Zaječar—Niš; 4. zmagovalec pod 2.—zmagovalec pod 3.; 5. zmagovalec pod 4.—Belgrad; 6. zmagovalec por! 5.—zmagovalec pod 1. Tekme se odigrajo v mestih prvo-označenih klubov. Semifinalne in finalne tekme bodo o priliki kongresa združenja jugoslovanskih železničarjev 10. in U. junija v Zagrebu. Prva tekma bo že prihodnjo uedcljo v Mariboru z ljubljanskim Hermesom in tamkajšnjimi Že.lezničarji. Sklepi LNP. Nogometna poJz.eza je sklenila, da ostane število klubov (4) v podzvezni ligi do prihodnjega občnega zbora. Ta sklep smatra LNP za pravilen in pravičen, kajti vsaka druga rešitev bi bila neosnovana. Jakost klubov sc je od lanskega prv. leta spremenila, a prave baze, kdo je upravičen za vstop v podzvezno ligo samo na osnovi jesenske prvenstvene tabele 1932, ni. Odslej bodo j morali klubi pošiljati po tri fotografije za verifika-! cijo igralcev. Ena fotografija se bo poslala Zvezi v i Belgrad za centralno kartoteko in evidenco. Je-I senska prvenstvena tabela v vseh podzvezah, kjer so se izločili nekateri klubi iz lokalnega tekmovanja v drž, ligo, ostanejo nespremenjene, se mora torej upoštevati tako kot je bila dosežena z rezultati klubov, ki sedaj sodelujejo v državni ligi. Ta sklep jc napravila nogometna zveza v Belgradu. Pričetek prvenstvenega tekmovanja za podzvezno ligo bo poslovni odbor določil na svoji seji dne 15. marca. Nadalje je podzveza sklenila, da stopi v stike s sodniško sekcijo, da bi se dosegla harmonična delovna zveza med obema forumoma. Nov svetovni rekord v obojeročnem potegu (peresna teža) jo jiostavil preteklo soboio Avstrijec Janisch z 97.5 kg. Prejšnji, ki ga je ludi sam držal, je bil dosežen s 96 kg. Obenem je zboljšal tudi rekord v olimpijskem troboju od 287.5 kg na 290 kg. Damski rekordi v hitrostnem drsanju. V Hel-sinforsu je postavila finska drsalka Verne Lesclie dva nova svetovna rekorda: 3000 m dolgo progo je prevozila v času 6:24,1, za 5000 m pa je rabila 10.33.6 minut. Naznanila Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani priredi v petek, dne 17. t. m. ob četrt na 7 zvečer v Filharmonični dvorani javno produkcijo gojencev. Nastopijo. Gnus Kazimira iz šole prof. Foe-draraspergove, Rudolf Vida in Korenčan Štefka iz šole prof. Wi6tinghausnove, Čampa Slava iz Sole ravnatelja Hubada; Sapi j a Božcna iz šole prof. Škerjanca, Gallatia R. in Vodušek V. iz šole prof. Janka Ravnika; Burger Kajetan iz šole prof. Jc-raja, Ornik Francka iz šole prof. Šlaisa. Vstop je vsokomur prost proti nakupu programa, ki etane 2 Din. Ravnateljstvo vabi starše in sorodnike gojencev ter prijatelje glasbe, da posetijo to produkcijo. — Film, skioptične slike in predavanje o Do-lenjskL Drogerija Gregorič priredi v četrtek zvečer ob pol 9 javno predavanje v veliki dvorani Delavske zbornice, ki bo posvečeno naravnim krasotam doslej turistično tako zanemarjene Dolenjske, katera skriva toliko nepoznanih lepot. Predaval bo g. Viktor Pirnat, učitelj v Novem mestu, ki bo povedel poslušalce z nad sto krasnimi diapozitivi v čudovito idolino gradov ob Krki. Akademski slikar Božidar Jakac pa bo zavrtel film, ki ga je posnel ob zadnjih izletih fotografov amaterjev na Dolenjsko, ki jih je lansko leto priredila drogerija Gregorič. Vstojuiice za predavanje so brezplačno na razpolago vsakomur v droge-riji Gregorič v Prešernovi ulici. Klub esperantistov r Ljubljani vabi svoje članstvo na 12. redni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek dne 16. marca 1933 ob 20 v Delavski zbornici (nasproti knjižnice). 0 pomladnem delu na vrtu bo v okrilju jk>-družnice SVD drevi ob 19 predaval v risalnici na realki (vhod čez dvorišče) ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap. Vstopnine ni. Sadjarska podružnica na Vifu ima jutri dne 16. marca ob 19 zvečer svoie redno mesečno predavanje: Obrezovanje pritličnega sadnega drevja, požlalitnievauje in precepljanje. Pridite mnogoštevilno! Kranj. Občni zbor Podružnice Slov. planinskega društva se bo vršil danes ob 8 zvečer v Narodnem domu. Udeležite se polnoštevilno. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 15. marca; »SLAVA IN NJENI MESETARf JI«. Red Sreda. Četrtek, 16. marca: Ob 15: »VODA«. Dijaška pred' stava. Globoko znižane cene. Izven. OPERA Začetek ob 20. nri. S.cda, 15. inarca: »PRI BELEM KONJIČKU«. - Red B. Četrtek, 16 marca: »PRI TREH MLADENKAH. Opereta. Red A. Petek, 17. marca: »MORANA«. Red C. Opozarjamo, da stopi s 15. marcem v veljavo novi poletni abonma Narodnega gledališča v Ljubljani. Razpis abonmaja je našel prav lep odziv in priglasilo se je precejšnje število novih abonentov. Na novo priglašeni abononti za red R imajo predstavo dno 15. t. m., za red A 16 t m., red C dne 17. t. m. v operi. Red D pride takoj nato na vrsto. MARIBORSKO GU:DALIščE Sreda, 15. marca ob 20: GROB NEZNANEGA VOJAKA. Red C. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-lkon, Roden-stock. Voigtlfinder, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi foloodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani S" er <* o -o » 2 s clc t- 6 o o a"?" " <5 3. S SL Hbbh. < w .f M S« » _5n " o § ■£ O-"*- o —• s ver«N 3 3 " « I S.?"' E. er o to ^ -i N« 00 to C_ ■ < E." n to TO O?- oo""«o ošoO^ B 5' <= S' P « g Il la § a a-Š'5 l S n . m t) i * fsrf- (BO a s: ~ rr S 2 mg. to o _. a —- ■ ^ O - 3 B S" =T"2. o ■ " 2 ja' r- "-» TO a TO __ _ « o o a O to CT* » O' P. C. Wren: Lepi Mihael 62 Moj delež v tej bitki je bil omejen samo na ležanje za deblom neke palme, odkoder sem streljal, kadar sem kaj opazil. Prav tako bi bil lahko preživel tisti dan na kakem strelišču. Po zanagi pri El Rasi se je brigada jela pomikati proti jugu in mi smo se ji priključili. Po dolgih niukepol-pih tednih naporne hoje pa srno se zopet ločili od bataljona, ker smo morali odriniti v zadnjo, najbolj oddaljeno točko v puščavi, v postojanko Zinderneul. Tam nas je doletela tudi nesreča, da smo se morali raziti z Digbyjeni in mnogimi našimi prijatelji, med katerimi sta bila tudi Hank in Buddy. Te so poslali v jahalno šolo v Tanout-Azzalu. To je bil krut udarec za Mihaela in zame, ta ločitev od najinega brata in najinih najboljših prijateljev Hanka in Buddyja. Pa naj je bilo kakorkoli, tolažili smo se z mislijo, da so bomo prej ali slej zopet združili, in ker nam ni ostalo drugega, smo se sprijaznili z Zinderneufoni. Peto poglavje. Fort Zinderneul. Po slabem začetku je postajalo življenje čimdalje bolj težavno in naporno v tej iz ilovice zgrajeni trdnjavi, ki je slala osamljena v brezmejni pustinji, kakor majhen otok sredi širnega oceana. Tropska omotica je knilau zadivjala, to pa v tako strašni obliki, da samoumori in umori niso bili nič nenavadnega. 1 To svojo strašno razsežnost je iavzela bolezen, tako se mi zelo zdi, v prvi vrsti radi tega, ker se je stotnik Renouf ustrelil po komaj mesec dni trajajočem življenju v tej grozoviti peči. Seveda ne vem vzroka za to njegovo početje, toda šušljali so, da si je nakopal neko strašno bolezen. Ta tragedija je vrgla mrko senco na življenje v Zinderneufu, ki je bilo že samo na sebi mrko do neznosnosti. En teden po tej nesreči, kajti ta dogodek smo imeli za nesrečo, je umoril neki korporal nekega seržanta in nato še sebe. Zakaj in s čim se je mogel seržant zameriti korporalu Gontranu tako zelo, ne vem — dejstvo pa je, da sta bila sicer oba kakor tudi stotnik Renouf razsodnn in razumna moža. Potem je še okilo! poročnik Debussy, naš novi poveljnik, začel hirati i in slednjič, umrl, nakar nj prevzel njegovega mesta nihče drug kakor sam s6ržant Lejaune. Od trenutka, ko se je razširila vest o poročnikovi smrti, se je spremenilo ozračje v Zinderneufu iz slabega v najhujše. Krotilec levov je vstopil v kletko, in sovražni, obupani in razdraženi levi so vedeli, da ima v eni roki bič, ki bi jih naj vzpodbadal k uporu, v drugi roki pa samokres, s katerim bo kaznoval ob prvem znaku vstaje. Življenje v Zinderneufu ni bilo več življenje, marveč neprestano izogibanje smrti, ki je grozila od sončarice, vročinske kapi, enoličnosti in seržanta Lejaunea. Tropska omotica je razsajala; vsakdo se je je bolj ali manj nalezel in bil temu primerno nenormalen, izčrpan in prerazdražen od strašne vročine, prenaporne služlie in od zaves!i, da mora životariti v tej tnali ilovnati peči. Lejaune, v čigar rokah sta bila naše življenje in naša usoda, je postal še bolj brezumen, kakor je že bil. Z motrišča njegovih predstojnikov je bil docela normalen, kajti bil je zmožen vzdrževati jekleno disciplino. 0 vsem je pošiljal zanesljiva poročila, in ako bi se do godilo, da bi sovražnik napadel fort, so mogli biti prepričani, da bo varoval čast francoske trobojnice do zadnjega moža. Toda s stališča njegovih podrejenih ni bil zato nit. manjši blaznež, pa še zelo nevaren. Včasih sem bil skoraj vesel, da ni bilo Pigbyja pri nas, čeprav sem ga zelo pogrešal; in ob takih trenutkih sem si zelo želel, da tudi Mihaela ne bi bilo tn. dasi sem bil zelo navezan nanj. Mihael in jaz sva si prizadevala, kolikor sva mogla, da ne bi dala LeJauneu kakega povoda, zaradi katerega bi službeno nastopil proti nama; toda prekmalu sva uvidela, da si bo Lejaune nekega dne poiskal kak povod, da bo službeno postopal z nama. Vse, kar sva moglo storiti, je bilo, da sva tisti dan čim dlje zadrževala... »Nekdo si ga bo privoščil, ako kmalu ne dobimo novega poveljnika,« sem dejal, »in to bo rešitev.« >Nasprotno,< je ugovarjal Mihael. »To bi bilo še za stopnjo hujše, kakor če ga puste živeti. Ti tepci bi za-juckali, odkorakali v pustinjo in tam blodili tri dni sem in tja — ako jih ne bi napadli in uničili Arabci, še preden bi od žeje umrli.« »To se bo zgodilo,« sem prorokoval. »Schwartz se vede zadnje dni zelo skrivnostno in nastopa sila važno.« »Saj to je, kar me vznemirja,« je rekel Mihael. »In bilo bi najhujše, kar bi se nam moglo pripetiti. In čc nihče ne pojde, da ubije liejaunea, bodo sklenili zaroto, da ga odstranijo — ako zarota že ne obstoja. Potem bova imela izbiro, boriti se za lejaunea — za Lejaunea! ali pa, da postaneva dva člana kake neumne, uporno morilske družbe, ki bo morala izbirati med klavrno smrtjo v puščavi ali pa ono, ki jo bo izreklo vojaško sodišče .. . Strašno!« Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda Din Din 10'—. Mali oglasi s« plačujejo takoj kolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 1*—; ienltovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. šivilja na dom iiče zaposlenja. Nizka cena. Marija Lah, Moste, Ribniška «L 24, pri So-šterič. (a) Službo strojnika kjerkoli — iščem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2803. (a) Mlada prodajalka želi kakršnokoli službo. Ponudbe prosim na upr. »Slov.« pod »Vedno hvaležna« št. 2839. (a) Službo itte 21 let staro dekle, vajeno vseh del in nekoliko kuhe. Naslov, se izve v upr. »Slov.« pod štev. 2840. (a) dSJI Učenec ali učenka •e »prejme takoj v trgovino z meš. blagom. Nemščine zmožni imajo prednost. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 2811. Za brivca se želim izučiti pri boljšem mojstru. Pogoji po dogovoru. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2834. (v) Pridno dekle kot pomivalko - sprejme taUtf Hotel Strukel. (b) * Kateri zastopnik usnjarske stroke bi prevzel proti proviziji kolekcijo čevljarskih potrebščin? Gospodje, ki potu-iejo samo po Dravski banovini, in ki so dobro vpeljani pri usnjarskih in čevliarskih trgovinah, naj javijo naslov z navedbo referenc na upr. »Slov.« pod »Marljiv« št. 2708. (b Služba obč. tajnika občine Sv. Štefan v Šmarju pri Jelšah, se takoj odda. - Sprejme se samec, kršč. mišljenja, najbolje kak vpokojenec. Oglasiti se je osebno pri županu. Plača po dogovoru. (b) Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komand družbi M JANKOLE. Liubliana Selenburiova ulica 6. II Telefon 30-52 Idi MILIJON KREDITA Veliko trgovsko podjetje potrebuje milijon Din -kratkoročnega sezonskega kredita. Garancija prvovrstna. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod značko »Sigurno 999 2861. /I Pouk Šoferska šola E. Čeh bivia Caatcrtukuva uoferaka iola) Ljabliana, Dnnaiaka c. jc Šola za poklicne Šoferje tn amaterje Prospekti in pojasnita zastonj In tranko. tfanovanja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje išče mirna družina za maj najraje v centru. Ponudbe a ceno na upr. »Sloven.« pod zn. »Točen plačnik z mirnimi otroci«. (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje pritlično se odda za maj. Naslov v upr. št. 2836. »Slov.« pod (č) Dosmrtno stanovanje se odda na Ostrožnem št. 62 pri Celju. (č) ODDAJO: Gostilna dobro idoča, z velikim vrtom in z odkupom vsega inventarja se odda v Ljubljani v najem. Ponudbe samo resnim reflek-tantom. Poizve se v upr. »Slov.« pod št. 2854. (n) Kupimo Otroški voziček dobro ohranjen kupim. -Naslov pove upr, »Slov.« pod št. 2837. (k) Srebrne krone staro'zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GtH KOVIN • Ljubljana. Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste Dri gostilni Možina. Ročna brizgalna dobro ohranjena se kupi. Ponudbe cene ter opis brizgalne prejema gasilno društvo Veliki kamen, Rajhenburg. (k) Najugodnejši nakup pohištva! Spalnice plesk 2000 Din omare pleskane 400 Din postelje pleskane 200 Din kuhinie komplet 950 Din Imam veliko izbero vsakovrstnega modern pohištva po najnižjih cenah Andlovic strojno mizarstvo Komenskega ul. 34. .11« Preklici Podpisani Leopold Kališ, posestnik v Sp. Gamelj-nih, preklicujem vse, kar sem v torek, dne 7. februarja 1933 popoldne v Sp. Gameljnih govoril o gospodu Ivanu Zobcu, solastniku »livarne železa in kovin dr. z omejeno zavezo v Sr. Gameljnih št. 6«, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Leopold Kališ s. r. Ce avte svat stari vrodn/ai ar motorja bi znebit se rad bri kuoctv ti mnogo prižene Slovencev na/man/š' inserat Konfekcija — moda najboljši nakup — Anton Presker Sv. Petra c. 14, Ljubljana (1) Droben oglas v ■'Slovenca, posestvo U hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem pač kupca ti s kniiitco da. Hiša z zemljiščem tik banovinske ceste — ugodno naprodaj. Ponudbe pod šifro »48.000« na upravo »Slovenca« pod št. 2565. (p) Enodružinsko hišo prodam. (Štiri sobe, kuhinja in zraven »padajoče pritikline, vodovod, elektrika, majhen vrt. Naslov pove upr. »Sl.« pod štev. 2841. (p) Naprodaj je pod roko hiša in vrt ook. g. Marije Klausch, Maribor, Meljska c. 65, v cenilni vrednosti 228.847 Din. Pogoje pove pisarna javnega notarja dr. Iva Šorlija, v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 14. (p) Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice. kravate nizke cene samo pr PETELINC-«! Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega spomenika Sadna drevesa Radi izpraznitve drevesnice na Poljanski cesti ie naprodai več tisoč viso-kodebelnih in pritličnih jablan in hrušk, marelic in breskev po znižanih cenah Zahtevajte cenik, ali se osebno zglasite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. (1) Lečo debelozrnato in orehova jedrca — nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. (1) Volna, svila, bombaž stalno * bogati izbiri • vseb vrstah ea stroino pleteme m ročna dela po nainižiib cenab pri tvrdki Kari Prelog Liubliana — Židovska ul in Stari trg. Purane, kokoške, pitane, zaklane, očiščene, 10 kg Din 150. Ia suhe češplje 68 Din, suhe hruške 10 kg 55 Din. Lipov med garantiran čist, 10 kg 145 Din, franko naročnik razpošilja G. Drechsler, Tuzla._(1) Semena Semenski oves, grahovo, črno deteljo, domačo lu-cerno, peso, trave in druga semena za polje dobite v najboljši kakovosti pri FRAN POGAČNIKU v Ljubljani, Tvrševa (Du-najsta) cesta št. 67, nasproti mitnice). Več šup in barak dobro ohranjenih in kritih z opeko, je ugodno naprodaj. Ena šupa sama daje zadosti stavbenega materijala za manjšo hišo. Vprašati v Ljubliani v trgovini Kolšek, Dunajska j cesta 47. fl) Prst (humus) za vrtove pesek za posipanje — Vam dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Tyrševa 38, Ljubljana, Telefon št. 33-82. Plašče za zdravnike, kemike, brivce in obrtnike, jopiče za natakarje, mesarje in druge obrti, predpasnike za kuhinjo, dom in obrt — izdeluje Hamann, Mestni trg 8. (I) Otroške vozičke šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrdki S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4. (1) Veliko barako prodam. Čuvajnica 84, ob gorenjski progi. Zg. Šiška. Obrt Posteljne mreže izdeluje in popravlja najceneje po naročilu Alojz Andlovic. Komen-skegi ul 54. (t) I.KRAV0S Marmor, Aleksandrovo J3 Telefon 2059 Premog suha