Poštnina plačana v gotovini n i i MMii m iiiMMi«—imm Maribor, petek 15. jjanuarja 1957 ...................... Štev. 11. leto XI. (XVHU MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 i fprejema JUTRA” CfttidGt Nasprotujoče si vesti o raznih »divizijah« prostovoljcev, ki so priskočili vojskujočima se frontama v španski državlj. vojni na pomoč, so dale raznim poročevalcem in opazovalcem povoda, da so se začeli za to zadevo intenzivno zanimati. Zanimiva so v tem oziru opažanja nekega švicarskega novinarja. Nihče si ni mislil, da se bo po prvot-Km naglem prodiranju Francove armade zaustavil njegov pohod tik pred vrati Madrida, kjer se je morala armada zariti v Podzemne jarke, ki jih je medtem že pokrila snežna odeja. Tik pred Madridom j® torej zaustavljeno njegovo prodiranje. trenotek je izrabila obramba Madrida, tako da nudi danes Francovim če-odpor, ki zahteva za vsako ped zemlje potoke krvi. Vprašamo se, kod Henadoma tako hud odpor. Jasno je, da ie bila Francova armada nezadostno pripravljena za napad na Madrid in da ni rčunala' na večji odpor. General Franco ie prvotno računal, da bo premagal vladne čete, še predno bo sploh potreboval kakršnokoli pomoč od ztrnaj. Preveč se je zanašal na udarno moč svoje armade in še veliko preveč je morda računal na pomoč simpatizerjev izven španskih meja. Vesti, ki so prihajale v javnost o številnih legijah prostovoljcev, ki hitijo generalu Francu na pomoč, so bile, kakor se je izkazalo, precej pretirane. Če bi vse te vesti odgovarjale resnici, bi bil Madrid že davno padel. Ker pa je organizacija pomoči tujih držav, če smemo o nji sploh govoriti, šele v povoju, je zaostal nameravani pohod na Madrid tik pred vrati španske prestolnice, kjer sedaj čaka Francova armada, zakopana v I Preobrati in prevar na osi Parit — Berlin Prva znamenja francosko nemškega zbliževanja PARIZ, 15. januarja. Havas poroča: Glavni predmet zunanjepolitičnih raz-motrivanj pariških listov so predsioječa francoska nemška pogajanja. Gospa Tabouis piše med drugim v »Oeuvru«: »DOznavamo, da bo ministrski predsednik Leon Blum v svojem govoru dne 24. t. m. v Lyonu objavil skorajšnji pričetek pogajanj z Nemčijo o gospodarskih vprašanjih, povdariajoč pri tem, dane bo Francija pri tem stavila Nemčiji nikakštiih političnih pogojev za pr.-četek teh pogajanj. »Echo de Patfs« prinaša slično vest in pravi, da bo sele nadalnji razvoj pri pogajanjih pokazal, če je mogoče od gospodarskih vpra- Meetu tfaistetif v Mimi zasneženih strelskih jarkih, na ugodnejše vreme, da bo lahko borbo nadaljevala. Motil bi sc, kdor bi mislil, da so vladne čete medtem počivale. Prav temeljito so Grabile ta zastoj bojnega pohoda in se Postavile napadalcem krepko po robu. | PARIZ, 15. januarja. Goringovo biva-Madild. brani danes inozemska brigada, nje v Rimu zbuja največjo pažnjo pari-kateri poveljujejo večinoma sami ruski škega tiska. Po »Figaru« ima general častniki. ’ IGoring nalog, da doseže z italijanskim Vojni prostovoljci iz Nemčije ter Italije posredovanjem gentleman agreement z ^ bili -poslani v Španijo v civilni obleki. Anglijo po italijanskem primeru, I o go-b Prihodu v Španijo so te obleke za- tovih informacijah bi se mogle prilike menjali s posebno uniformo, ki siiči an- razvijati tako, da bi sc sličen sporazum Sleški vojaški obleki. Previdnost obeli sklenil tudi med Nemčijo in Francijo, se-?rŽav, ki so odposlale prostovoljce v de- j veda pod pogojem, čc bi se Francija odpelo, kjer divja državljanska vojna, do- rekla prijateljstvu s sovjetsko Rusijo. Po kazuje, da obe državi niti izdaleka nista drugih verzijah zopet pa naj bi imel G8-mislili na aktivno pomoč Španiji, ker bi j ring nalogo, da izigra Anglijo proti Fian-teh 10 ali 15.000 prostovoljcev v sedanji ciji. Obravnavalo se bo vprašanje nem-v°hii na nobeden način ne moglo poka- škega zračnega oporišča na Dodekanezu, tem vojnem metežu nikakšnih o nemirih ter italijanskih a\ taikijskili i>n- SREČNA ŠVEDSKA. Ob priliki otvoritve rednega zasedanja švedskega državnega zbora v Stockholmu je švedski kralj prečital prestolni govor, ki ugotavlja, da so švedske razmere napram inozemstvu dobre, pri čemer se naglasa, da zahtevajo sedanji nemirni časi budno pozornost in soglasno skupno delo, da s« Švedski obvaruje mir in integriteta. Prestolni govor se bavi nato z notranjimi vprašanji in ugotavlja, da se je blagostanje dežele še povečalo. Dr-j žavni dohodki rastejo, tako da se lahko šanj preiti k političnim. Izkustvo kaže, da je Nemčija, kadarkoli so se ji nu- odplačujejo državni dolgovi. Nadalje na-dile kakšne koncesje, stalno izigravala pogoje, pod katerimi so se te konce- znanja prestolni govor, da bo drzav-sije izvršile. »Arni d« Pueple« pa piše: Doslej se je zatrjevalo da mora bU» nemu zboru v kratkem predloženih vec predpogoj za gospodarske in kolonialne koncesije Nemčiji temeljita spremen- zakonov, od katerih je najvažnejši žaba nemške poiitike v Španiji in zapadno evropskih vprašanjih sploh. Danes p» kon za ojačitev državne brambe. Drzav-pričenja francoska vlada ravno nasprotno. Mar naj pomagamo Nemčni, da se m proračun je v Švedskii popolnoma iz-čim bolje preskrbi za vojno, ki jo pripravlja?« . j enačen in znašajo dohodki, kakor tudi PARIZ, 15. januarja. »United Pr«»ss« poroča, da je v francoskih krogih iz-, izdatki po 1.291,486.000 švedskih kron. zvala veliko pozornost osnova, na podlagi katere naj bi nemške, francoske sn Računa se, da bodo letošnji davčni do-angleške družbe skupno izkoriščale! še neizkoriščena kolonialna področja. Na ^ hodki za 59 milijonov kron večji kakor v tej osnovi se vidi praktična namera, da se zadosti nemškim kolonialnim zahte ^ preteklem letu, tako da se bodo tudi iz-vam. Povdarja se le, da Francija n« more sicer v tem praven prevzeti .nlcia-( datki zvišali — - Unr tive, da je pa pripravljena prijateljski o tem razpravljati, če bi taksen pred- ' log prišel iz druge strani. »L’ Oeuvre« poroča, da se more smatrati kot prvi znak francosko nemškega zbližania konlerenca med francoskim poslanikom v Ferlinu F. Poncetom in trgovskm ministrom v svrho izboljšanja izmenjave blaga mod Francijo in Nemčijo. Ob tel pri Tki je bilo tudi govora o sporazumu med nemšk'mi ter francoskimi industrije!. PARIZ, 15. januarja. DNB poroča.da je francoski poslanik v Berlinu Fran-cois Poncet, vodi! v Parizu razgovore o francosko nemškii gospodarskih ort-nošajih, zlasti o klirinških odnošajih. V tej zvezi doztvava »Journee Industriel-le«, da se je francoski minister trgovine Paul Bastid po razgovorih s poslani kom Poncetom odločil, da v najbl žjem času prične trgovinska pogajanja z Nemčijo, k; bi se pričela z začetkom prihodnjega meseca. Tudi poroča isti Hst, da bi se v Hitlerjevi okolici ni želelo, da bi dr. Schacht še ta mesec odpotoval v Pariz, da ne bi Nemčija radi morebitnega razpravljanja tudi o negospodarskih vprašanjih morala prevzeti na sebe kakšne druge obveznosti. in sicer bodo v prvi vrsti zvišali plače državnim uradnikom rn učiteljem. Tudi proračun za socialno skrbstvo bo zvišan, dočim se je za državno J brambo votiral znesek 170.6 milijonov kron, kar predstavlja približno isto vsoto | kakor v preteklem letu. Nadalje bodo letos v Švedski v smislu prestolnega go-1 vora spopolnili telefonsko in telegrafsko 1 mrežo, elektrificirali državne železnice ter zgradili več novih elektrarn. BERLIN. 15. januarja natelj ribiškega instituta v Wesermiinde, je po nalogu ministrskega predsednika Goringa skušal izdelati klobase iz ribjega mesa. Poskusi so se baje obnesli. Klobase nimajo ribjega duha iti se bojda sploh nc razlikujejo od ostalih klobas. BERLIN, 15. januarja. Izšla je naredba, v smislu katere bodo v Nemčiji prejemali prebivalci svinjsko mast in maslo sa- zati taksnih večjih uspehov ki bi mogli odi o- ’ črtili. Po prihodu v Rim je bil Goring f'i mn t._ 1 • * .. t . .1 :iA1!.'.unl>Aivn t/rolm ir no vplivati na potek dogodkov. Legija Condor. Nič kaj veliko ni število legionarjev v tej legiji. Ce bi jih pre-j '■ skupno število Izkazalo 5 do 10 isou Koncev koncev se je po vtisih teka švicarskega novinarja izkazalo, da ta ’ -egion Condor« ni nikakšna legija, ki jjai bi se borila za Španijo v strelskih jar-*ln, temveč dejanski izrazito tehnična L'eta, ki jo je Nemčija poslala v Španijo. ,3 upravlja tamkaj ves na novo dobavljeni sodobni vojni material, ki prihaja iz Nemčije preko Portugalske v * -,,‘ u mo pri onih trgovcih, pri katerih redno: kupujejo. Radi tega jih bodo pri teh tr-, govcih zabeležili v posebnem seznamu. Oni, ki prejemajo iz inozemstva po pošti j bodisi maslo ali mast, bodo zbrisani iz teli seznamov ter se bodo smatrali kot samooskrbljevalci. KAJ SO SKLENILI ŠKOFJE. Po večdnevnih posvetovanjih v Zagrebu je izšel službeni komunike o sklepih škofovske konference. Med drugim obsega komunike sledeče točke: Katoliški episkopat bo slejkoprej spremljal z budnim očesom komunistično propagan-Dr. Lučke, rav- 3 tudi to. da Španija po preteku petih mesecev borb še ni niti mobilizirala in da se šele sedaj vršijo prve rekrutacije. Več kakor gotovo je, da čaka general Franco na te novince in da bo šele po tej ojačitvi svoje armade skušal odločiti borbo. Vprašanje je seveda, če ga vladne čete ne bodo morda medtem prehitele. Po vseh teh okoliščinah sode bo državljanska vojna v Španiji še dolgo trajala in ne bo še tako kmalu konec bratomornega klanja. hoče pokazati znanost v letu 1937? Roboti — poročevalci. Ze zdavnaj so raziskovalci uvideli, da z malimi posameznimi odpravami ni mo-noče obvladati severnega tečaja in ob dajajočih neizmernih voda. tako zvane-ga »osrednjega ledenega morja«. Kanada. Danska in Rusija se istočasno pripravljajo za naskok, ki zahteva mnogo sposobnih ljudi ter najboljšo znanstveno pripravo in opremo. Spomladi 1937 hočejo v neposrednem polarnem pasu, v pravem območju severnega tečaja postaviti prve vremenske oddajne postaje z roboti - poročevalci, ki bodo od tam s pomočjo samogibnih naprav stalno poročali najbližjim, za to določenim posadkam o vremenu. Vse to se da doseči seveda le s požrtvovalnim delom številnih manjših in zaključenih odprav, ki so pripravljene v boju s severnim tečajem tvegati tudi življenje. Sir Hubert VVilkins se baje pripravlja na nov podvig s svojo podmornico; Špicbergi naj bi bili izhodišče. — Za južni tečaj se zanimata dve angleški odpravi. Švedi bodo poslali oddelek svojih najboljših strokovnjakov. Amerikanci tovorijo o novi Byrdovi odpravi, Japonci 'pa se baje tudi pečajo z načrt; za, raziskovalno odpravo na južni tečaj. Novogvinejski zemeljski zakladi. Tekoče leto bo prineslo dokončna pojasnila in podatke o Novi Gvineji. Že tekom leta 1936 so znanstveniki razkrili marsikatero zemljepisno skrivnost Nove Gvineje in mnogo zanimivega iz življenja novogvinejskega prebivalstva, k čemur so pripomogle redne zračne zveze ujed obalo in zlatimi rudniki, od kojih naj omenimo le veliko naselbino zlatokopov Wau. Pustolovec James 0’Mal-'ey je potoval celih osem mesecev po •slej neznani pokrajini in je naletel na imela plemena, ki si vtikajo palčice iz iveških kosti skozi nos in si krasijo > oje lase z marjeticami. Neka druga .'.prava je spoznala novogvinejske Pi-e-ejee, temeljito se razlikujoče od vseh ■ugih pigmejskih plemen, ki so jih v drugih delih sveta našli že prej. Sveta, posebno seveda še onih držav, ki vlagajo v Novi Gvineji mnogo denar-\ pa ne zanimajo novogvinejski možje • koščenimi okraski v nosnicah in z mar-ticami v laseh. Zanimanje zbujajo te lj zemeljski zakladi, ki jih bodo odk«-raziskovalna dela prospektorjev v te-:čem letu še dosti več kakor lani. agozdove bodo raziskovali s tanki in Zeppelini. Zdi se, da se bo raziskovanje pragoz- rt-ifB—IHil «1II—————MM dov v pokrajinah z velikimi plovnimi rekami razvijalo v bodočnosti pod čisto novimi vidiki. Neki Švicai hoče že leta 1937 zgraditi plavajoč tank, ki ga hočejo uporabiti v področju Amazonas za lov na metulje in za pridobivanje važnih antropoloških podatkov. Za podrobno raziskovanje v območju Amazonas si obetajo poznavalci od teh tankov važno oporo za oživotvorjenje načrtov, ki govorijo o uporabi Zeppeli nov za izvedbo zemljepisno-raziskoval-nih del v istih pokrajinah. Neke ameriške novine so zamisel raz-iskavanja s tanki poprijele in hočejo poslati tak plavajoči tank, s katerim naj posebna odprava poišče Redferna. Ljudje namreč še vedno niso zgubili upanja, da je ta amerikanski letalec, ki je izginil v džungli Guayani, še živ in da željno čaka rešitve čudežne živali, o katerih nimamo pojma. Če govori znanstveni svet o tem, da bodo raziskovalci v tekočem letu na gors>kih višavah, v odročnih dolinah, azijskih globelih alj v afriških pustinjah in goščavah našli nove, do zdaj neznane živali, si moramo biti na jasnem, da ne gre tu za Ono malo golazen, ki še davno ni raziskana in nam prinaša vedno novih zanimivih in čudežnih presenečenj. Učenjaki mislijo s takimi napovedmi le one živali, o kojih govorijo slavni raziskovalci, kakor je na pr. Gatti, in katere vedno znova zaživijo v poročilih samotnih pustinjskih potnikov in nezaupnih Pigmejcev. Pravijo, da ima Indija posebno vrsto levov, da živi nekje bel orangutan, Gatti pa hoče ob jezeru Kivu zasledovati belo gorilo. »Ndegi« je baje orjaški ptič, nekateri pa trdijo, da je leteča opica. Nadalje živi nekje mulahu, ki je na hrbtu črn, po trebuhu pa bel, in da izžareva tako vročino in življensko silo, da zgori vse, kar mu pride preblizu. Ali naj se pri takih poročilih nasmehnemo? Sam Gatti je zagotovil, da so se do zdaj vsa pripovedovanja in opisovanja tamkajšnjih domorodnih prebivalcev končno vedno izkazala kot resnična. Odmor na Himalaji. Ko je leta 1936 britanska odprava na Mount-Everest utrpela neuspeh, ki je bil zainjo sicer časten, nismo računali na to, da se bo že v letu 1937 lotila teh nevarnih višin druga odprava. Važne priprave so že v teku. Stalna taborišča 1. do VI. na črti dosedanjih vzponov so v popolnem redu. Zdaj urejajo podobna oporišča na tako zvanem severnem grebenu, da bi se odprava ob priliki lahko vzpela na tej ali oni črti. Prvi britanski hribolazci, med njimi Shipton. 'ki ima na razpolago najboljše gorske izvedence, bivajo stalno v hi-ma-lajskera območju in pripravljajo vse po- trebno za vzpon, ki sicer ne bo še v letu 1937. prav za gotovo pa nekaj mese-cev pozneje prinese! zmago ki je potuhnjeni gorski svet in sovražna narava človeštvu do zdaj nista privoščila. imski kai&ek V znamenju vitkosti Letošnja zimska moda kaže prav inalo izprememb. Tako zvana linija je ostala; čimbolj si tenka, toliko bolj si moderna. Obleke, kostumi, plašči, jopice, vse se tesno prilega k životu. Le rame pri plaščih in kostumih so zelo podložene in tudi rokavi pri ramah so podloženi s trdim platnom, da stojijo gube lepo pokonci. Plašč na primer je tesno ušit v pasu, ima spredaj in zadaj globoke užitke. da se natančno vidi, kje je pas. Pa tudi na spodaj je plašč gladko padajoč brez vsakih gub. Zapenja se na tri gumbe, ki pa so prišiti v dve vrsti, tako da potrebuješ za plašč šestih gumbov. Vso pozornost moraš posvetiti rokavom. Rokavi so zelo košati. Imajo polno gub in se proti komolcu ali zapestju počasi zožujejo tako, da so za pestjo Čisto ozki. Velik ovratnik iz krzna še bolj poudarja široke in dvignjene rame. Kostum, čim preprostejši, tem modernejši je. Krilo je ozko iii ravno, jopica preprosta, tesno sc oprijemajoča v pasu, ima dva žepa in se zapenja kakor plašč na tri gumbe. Rokava sta zgoraj široka, drobno nabrana ali nabrana v gube in se proti komolcu zožujeta poudarjajoč s tem razširjene rame. Krznen ovratnik in manšete so okras kostuma. H kostumu spada seveda tudi bluza, ki je lahko ali pletena ali iz blaga, odnosno svile, in pa velik šal, ki ga zavežeš v pentljo, kar poživi obleko. Obleke so kaj preproste, imajo razne našitke in so okrašene z gumbi ter zapete do vratu. Tudi imajo razne ovratnike iz svile ali čipkastega blaga, pa usnjen pas z veliko zaponko. Zelo so moderni štajerski klobučki, ki pa pristojajo samo kostumu, če je po športno prikrojen. Ne moreš pa takega klobuka nositi k vsaki obleki ali plašču, ker se vidi to smešno in neokusno. To je tako, kakor bi moški obleke] športne hlače in na glavo poveznil cilinder. Pri izbiri blaga, kroja in barve bodi vedno previdna in dobro premisli, kaj boš izbrala. Ne kupuj preveč kričečega blaga, posebno še, če imaš malo obleke. Občni zbor naših gasilcev. V nedeljo so naši gasilci imeli svojo letno skupščino. Renovirali so si lani svoj Gasilski dom in uredili stalno društveno sobo, kjer so imeli večerne tečaje. 30 gasilcev je položilo predpisane društvene izpite, 18 gasilcev pa druge izpite. Ustanovili so si tudi svoj godbeni odsek. Moštvo je tehniško dobro izvežbano in je bilo lani 5 skupnih vaj, med temi ena nočna, ki so pokazale veliko sposobnost naših gasilcev. Sodelovali so pri dveh požarih. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imela četa 22.248 Din dohodkov in 16.902. Din izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Jugovič Va- lentin, poveljnik Bremec Štefan, tajnik Knez Ernest, blagajnik Pušnik Ernest, odborniki: Ternik Ivan, Ot Simon, Gros Anton. Godbeni odsek: Pajek Engelbert in Ivan Bobornik. fespodatske (Meike Svetovno gospodarstvo se zboljšuje. Iz skoraj vseh držav poročajo, da sc je njih gospodarstvo v letu 1936 zboljšalo in večinoma upajo, da bo zboljšanje trajalo še nadalje. V nekaterih državah je to zboljšanje zlasti močno in Nemčija, Anglija, Švedska, Avstralija, Južna Afrika, Japonska poročajo o polni zaposlenosti delavstva. V Nemčiji se opaža celo pomanjkanje kvalificiranega delavstva. Samo v Franciji, kjer je bila tako notranja ko zunanja politična situacija irrrdrro napeta, se še ne kaže zboljšanje. Ni pa niti v teh državah brezposelnost popolnoma izginila. Zlasti so ostali nezaposleni še delavci v onih strokah, ki so za splošnim gospodarskim razvoiem zastale. Naši državni dohodki v mesecu novem bru 1936 so znašali 967.4 milijonov Din, to je za preko 32 milijonov Din več kakor v istem mesecu leta 1935. Točno po predpisu. Zdravnik: Zakaj pa niste pili zdravila, ki sem ga vam predpisal? Bolnik: Kako naj ga pijem, če pa je na steklenici zapisano, da mora biti steklenica vedno zaprta! Dr. Fran Vatovec: MG td stovmke hitna- tistike (Dalje.) Nič ni čudnega, če je prvi slovenski žurnalist za-iT svojim kritikastroni v I. listu 1800 sledečo ki- Nemorem lagati Ne letos ne lan’, ' Kir neče me brati Naj dene na stran! neizrečena; živež, vino, oves, seno, oblačila, blago skoro vse je prali, pep^l inu podertia. Pogorelci v’ Celi dobivajo od več krajov pomoč na tihim inu brez hrupa pred ludmi od skrivnih do-Iz Gradca sta v imeni vsih štacunarjov resnične reči želel svojim bravcem povedati.« Stopnjo ter kvaliteto Vodnikovega žurnalističnega la ter novinarske spretnosti presodimo lahko iz gle- lIC V Vodnikovem spomeniku« pa se je tudi oče Ijane, doeim jc ljubljanske novice sam pisal. ‘itivveis krepko potegnil za Valentina Vodnika proti j Tako zasledimo n. pr. v št. 29—31 »Lublanfkib ijegoviin kritika8trom: »Vodnik je le resnice iskal in ‘ Noviz« 1. 1798 sledeče novice iz Celja, ki se nanašajo na celjsko požarno katastrofo dne 5. malega travna 1798: »Veliki četertek je nujsto Celo na Štajerskim v’ cisea sledečih splošnih odlik oziroma posebnosti, ki uesrečo padlo, ogen je ven peršel, od vetera podpihan -c tičejo dela in uspehov v žurnalistično strokovnem bil. zunaj pQt hiš vse v’ pepel nrev.ernil. Ravno na Sta-(žiru: 1. organizacijska sposobnost v zvezi z organi-acijo poročevalske službe; 2. posrečena metoda poroči- vanja; 3. ekspeditivnost, 4. stopnja odvisnosti od uporabljenih informacijskih virov. Organizacija poročevalske službe. V razvoju modeme poročevalske službe ter sodobnega časniškega poročevalstva je skoro docela prodrlo posredovanje novic s pomočjo najraznovrstnejših tehničnih sredstev, !<:i ne omogočajo samo čim hitrejšega prenosa besede, marveč celo tudi slike. Organizacija poročevalstva se razteza na dvoje področij: a) ureditev redne poročevalske službe za domače dogodke; b) za inozemske do- godke. Glede črpanja informacij o inozemskih dogodkih po V. Vodniku bo še govora v naslednjih poglavjih. Z ozirom na domačo informacijsko službo, ki se je v Vodnikovi dobi mogla posluževati izključno posredovanja poročil ustmeno ali polom pisemske po- brotnikov. šte, ni utegnil Vodnik v obilici žurnalističnih poslov, perncsla dva gospoda šejst sto goldinarjov. Kreishaupt ki so ob rojstvu prvega slovenskega časnika obtičali man ih jc med bol vboge razdcjlil; fajmašter de Reja na njegovih ramenih, in v komaj štiriletni dobi izba- j iz Zibike je poslal osemnajst mernikov žita, terg Ho* janja »Lublaulkil Noviz« ustvariti tiste mreže poro- henck en voz žita, špeha, moke, inu drugiga, Uidi n WWWr Strašna smrt štiriletnega dekleta Na Peščenem vrhu v občini Sv. An-ton-Cerkvenjak v Slovenskih goricah se je pripetila usodepolna nesreča, ki je zahtevala smrt komaj 4-letne hčerke tamošnjega posestnika Antona Omule-ca. Posestnikova žena Ana, je namreč popoldne zakurila štedilnik ter postavila na istega dva lonca z vodo. V kuhinji sta se igrala 5-letni sin France in 4-letna hčerka Elza. Ko je mati odšla v hlev, da hi krmila svinje, sta se oba otroka igrala v biližini štedilnika. Nenadoma je 5-letni sinček zagrabil za lonec, v katerem je bila vrela voda. Lo- nec se je prevrgel in se je voda razlila po telescu sestrice Elze. Ko je mati prišla iz hleva nazaj, je našla svojo nesrečno hčerkico sicer vso mokro, toda radi strahu ni tožila o kakšnih bolečinah. Takoj so starši poklicali zdravnika, ki ie odredil prevoz male Elze v mariborsko splošno bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrla. Posestnik Anton Omulec je tragično nesrečo prijavil svetotrojiškim orožnikom, ki so Omule-čevo ovadili državnem tožilstvu radi malomarnega nadziranja otroka. Schicht tudi v Mariboru na vogalu Ve- I 'Ž/kAutO lo&oA/iutfUO UAS&1 trinjske ulice ('bivši »Vinski hram«) »Ra-1 dion-posvetovalnico«, v kateri bo prikazovala gospodinjam brezplačno nov, modem način nege perila, svile in volne. V posvetovalnici bodo gospodinje imele pri liko, da se seznanijo z dolgoletnimi izkustvi, katere je pridobila tvrdka Schicht. ™ i i /vH rtplnvnikihPki ministrski predsednik De Valera Posvetovalnica^ je odp ,, , . i,rP7_ dolgi konferenci s kolonialnim ministrom od 8.—12. m 15. 19. ure. A. ,ia I Maedonaldom. V političnih krogih so zbu plačen. Gospodinje v ju n , di)e te kon}erenee veliko pozornost ter obiščejo posvetovalnic , - , Dri 2:0- se' ',im I>riPisuie največji pomen. Gre za tem prihranile obilo truda 111 dela pri go dojkončno ureditev med AngHjo j„ lrSk0 SPao”ttea"pri »Upi« Radvanje v soljcvto! J? nerešenih politiinit. spornih vprašani 16. januarja domača zabava. Avtobus vo od Glavnega trga Rotovške novice. V zvezi z včerajšnjim poročilom o potovanju mestnega župana dr. Juvana v Ljubljano doznava-mo, da je njegovo potovanje bilo v zvezi s podpisom dolžnega pisma radi 18 milij. Lin posojila, ki ga dobi mestna občina — denar je že na razpolago, — da poravna svoje dolgove pri Mestni hranilnici in s tem omogoči njeno likvidnost. Za častne sodnike so na podlagi člena 8 uredbe o častnih sodnikih imenovani z-a leto 1937 pri tukajšnjem okrožnem sodišču veletrgovci Miloš Oset, Ferdo Vinter in Drago Roglič. k banovinske službe. Uradniški pripravnik pri nižji gozdarski šoli v Mari* boru Josip Vodopivec je napredoval za arhivarskega uradnika v X. položajni skupini. Himen! V zadnjem času so se poročili: Viktor Tumpej, uslužbenec državnih železnic, Koroška cesta 80, in Štefka Ka-inenšek, magistralna uradnica. Smetanova ulica 38. — Leopold Celcer, krojaški mojster, Slovenska ulica 26, in Amalija Derčar, servirka, Strossmayerjeva ulica 6. — Ladislav Korinšek, krojaški mojster, in Marija Muraja, zasebnica, Trg svobode 1. — Franc Turk, trgovski potnik, in Pavla Dobaj, zasebnica, Plinarniška ulica 19. — Albreht Kodrič, banovinski tehnik, Laško, in Hermina Kosmina, modistinja, Rajčeva ulica 2. — Jožef Sterniša, čevljarski pomočnik. Koroška °esta 20, in Zofija Javornik, tkalka, Studenci. — Viktor Perkuš, ključavničarski Pomočnik, Pobrežje, in Jožefa Bonjšak, ^alka, Pobrežje. Janez Župevc. tekstilni delavec, Jezdarska ulica S, in Elizabeta Engler, predica, Jezdarska ul. 8. Alojzij Ljubeč, zidarski pomočnik, Studenci, in Ana JodI, posestnica, Studenci. __ pri gv> Petru v Gornji Radgoni Pa sta se poročila Ciril Bizjak, dev. del. držav, železnic, in Medi Skuhala, poštna upraviteljica pri Sv. Vidu pri Ptuju. Bilo srečno! Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrl v 71. letu svoje dobe vpokojeninad sprevodnik drž. žel. Boštjan Goliat. Žalujočim naše toplo sočutje! Proti prahu! Predstojništvo mestne Policije v Mariboru opozarja vse vozače uiotornih vozil, da strogo upoštevajo zakonite predpise glede brzinc vožnje z Motornimi vozili in zmanjšajo brzino istih "h minimum, da na ta način preprečijo Prekomerno dviganje cestnega prahu. Po možnosti naj tudi iz istih razlogov preusmerijo svojo vožnjo tako, da bodo čim manj uporabljali Maistrovo, Gregorčiče-y° in Tattenbachovo ulico ter del Koroške ceste od Glavnega trga do Stross-maierjeve ulice. Po ledu do sredine Drave. Na Dravi se določeno vidijo poslcdice letošnje suhe zime. Že več let ni bilo njeno korito jako suho. To se lepo vidi med Mariborskim otokom in njenim kolenom, kjer !e tako plitka, da moreš po ledu, mesto-’^a debelem 12—15 cm, do sredine stru-*e* Lepo se vidi njeno izprano dno s 'tetiami skriljevca. Na kolenu, kjer tako ®re. se človek iieliotli zamisli v demon-Sro silo vode in občuduje redki pojav te •'cer precej motne reke. ki je prav na e,n mestu prozorna in tako pestrobarv-da skoro nalikuje Soči. Opozarjamo 11 a to redkost naše slikarje-umetnike. ki ’'°rejo dobiti hvalc-/en motiv. ^ismo v Kal fornljl. 7. ozirom na noti-. nod tem naslovom v včerajšnji šte uki doznavamo, da sta bili predmetni ®bi vedno nravilno kurjeni, da ste pa ji prve dni po praznikih radi tiekurje Kino Union. Danes kolosalna veseloigra »Lili«, Frančiška Gaal, Szoke Szakall, Hans Jaray. zi od 20. ure naprej Prisrčno vabi gostilničarka I. Račič. Kako bo z vremenom. Dunajska vre menska napoved za danes pravi: Oblačenje od zapada in možnost dežja s po-.edico, južno vreme in dvig temperature: na vzhodnem robu Alp bodo najbrže ju-žreovzhodni vetrovi prinesli meglo. Tatvine po trgovinah se množijo. V trgovino Gustava Berharda na Aleksan drovi cesti je sinoči prišla neka ženska: Sobi nekoliko mrzlejši kakor navadno, sta se ves čas normalno kurili. Na koncertu Glasbene Matice v petek 22. januarja bo izvajal orkester Glas* bene Matice, pomnožen s tukajšnjo vojaško godbo, obširen program simfonične ga značaja. Koncert bo otvorila znamenita Beethovnova ouvertura Egmont. Za tem bo zaigral g. Taras Poljanec Mozartov violinski koncert. Drugi del programa bo izpolnila veličastna Dvorakova simfonija za veliki orkester. Ljudska univerza. Danes v petek ni prireditve. V ponedeljek 18. t. m. predava g. podpolkovnik Jurij Cordašič o pomenu Jadrana in naše vojne ^mornarice Danes petek poslovilni večer g. Vilka Nacija in Margite v Veliki kavarni. Narodne noše, 16. I. Foto-atelje Japelj odprt do 10. ure zvečer. Mestna podjetja, avtobusni promet, priredi v nedeljo, 17. 1. posebno vožnjo na Pohorje. Odhod iz Glavnega trga ob 7. uri, povratek ob 17. uri. Interesenti naj se čimpreje prijavijo v prometni pisarni na Glavnem trgu. Cena do odcepa Din 20.—, do Reke Din 12.—. Prijave do 16, t. m. do 18. ure v prometni pisarni tel 22-75. Istočasno se sprejmejo prijave za povratek za isto ceno. Julij Betetto bo pel dne 27. januarja Mariboru. Velikemu voditelju primorskih Slovencev pokojnemu dr. O. Rybaru ob 10 letnici njegove smrti priredita društvi Jadran in Nanos spominski večer v četr tek 21. januarja 1937 ob 20. uri v Narod' nem domu. O njegovem življenju in boju za pravice tržaških in goriških Slovencev bo govoril g. R. Golouh. Primorski rojaki in rojakinje iz severne meje! Zavedaj mo se, da smo dolžniki njegovega velikega borbenega duha. Oddolžimo se mu vsaj s skromnim spominskim večerom in dokažimo, da ne klonemo, kakor ni klonil njegov duh, kadar gre za pravico in resnico. Narodnemu občinstvu! Društvi Jadran in Nanos sta sklenili, da priredita skupno III. primorski ples, ki bo 6. februarja v vseh prostorih Narodnega doma. Vabimo na to skupno prireditev vse naše rojake in drugo narodno občinstvo. Vstopnic^ so v predprodaji od sobote naprej v gradu (prostori Nanosa). Novost za Maribor! Po vzgledu drugih velikih mest je otvorila tvrdka Razčiščevanje angleško milih odnošajev LONDON, 15. januarja. Včeraj popoldne je imel v Londonu nahajajoči se ir- dve j Kakor znano sta irska vlada in irski par lament sprejela zakon, v smislu katerega se britanski kroni jemljejo vse prav -ce z ozirom na irske notranje ureditve. Službeno se z ozirom na te razgovore poroča, da sta oba državnika obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo odnošajev med Irsko in Anglijo. V Londonu so glede poteka ter uspeha teh razgovorov prav zadovoljni jn je pričakovati, da bo Macdonald v spodnji zbornici poročal o teh razgovorih. Ob tej priliki se je obrav navak) tudi vprašanje glede soudeležbe d je kupila kozarec. Ko je pa iz trgovine pr. kronanjskih svečanostih ter JI1' odšla, je prodajalka opazila, da manjka I jnipCrjajn| konferenci, ki bo takoj zatem. neka plošča iz svinčenega kristala, vre-' - . Razpravljala pa so se tudi vprašanja za-dna 500 dinarjev, ki se je nahajala na k0nov> ^5 jjf, ;rska vlada dala izglaso- vati po dublinskem parlamentu. Angle- polici, pred katero je stala ženska. Za tatico poizveduje policija. | ško stališče gre v tem vprašanju za teir. Dolgi prsti. Doslej še neznani zlikovec da ge ustvari nied Irsko in uisterjem fese je včeraj dopoldne vtihotapil v Tcuinnjo jjerativna zveza, kar se smatra kot naj-neke stranke v Trubarjevi julici 5, pre* reš{teV- De valera je navodno iz- brskal vse predale ter končno odnese |av]j^ da 5; takšna rešitev še najbolj od-denarnico s 120 dinarji gotovine, las I govarjala irskemu prizadevanju po čini služkinje Barbare Mezgeceve. Z zadevo ve~.. n0(railjj ;n ZUnanji svobodi, se sedaj peča policija.. DUBLIN, 15. januarja. Irski politični Gori! V Župetincih je izbruhnila v go- j jtr0g-( so precej rezervirani glede londOn-»podbrškem poslopju posestnika 1 ranča razgovorov. Ti krogi izjavljajo, da Zelenika požar, ki je zajel tudi stanovanj So jrcj p1)(j sličnimi okoliščinami že več-sko poslopje. Na kraj požara so prispeli (j^iveli razočaranja. Vsak optimi-gasilci, ki se jim je posrečilo, da so resi 1 zem se mora odkloniti, četudi je treba 11-stanovanjsko poslopje, dočim je fospo-1 }j0{0vjtj Zboljšanje angleško irskih odnr darsko poslopje zgorelo do tal. Skoda, gaj6V< ki jo trpi posestnik Franc Zelenik, radi požara znaša nad 22.000 dinarjev. n j c«*««#*«« Obsojeni vlomilec. Pred malim kazen- Padec Estepone skim senatom mariborskega okrožnega LONDON, 15. januarja. Reuter poro-sodišča se jo danes dopoldne vršila raz- Ua; Kakor se doznava iz Gibraltarja, se prava proti 32 letnemu delavcu Francu je Francovim četam po težkih in krvavih Komendi, ki je, kakor smo svojčas poro- borbah ter z ogromnimi žrtvami posru-čali, dne 18. septembra p., t. vlomil v tr- Uj|0> (ja s0 zaVzeli Estepono. Francova govino Jožefa Punca v Košakih ter odne- vlada je sporočila, da so bile v tekuzad-sel razno manufakturno in špecerijsko n}ijj 24 ur na sektorjih VI., VII. in VIII. blago v vrednosti 17.065 dinarjev. Ko- divizije samo nebistvene praske. Na mad menda je bil obsojen na leto dni robije rfdski fronti so bili sektorju Las Resas ter na izgubo častnih državljanskih pra-1 odbiti rdeči miličniki. Francova letala so vic za dobo 2 let. bombardrala skoro vsa pristaniška me- Letošnji zimi podobno zimo smo imeli j sta, ki so v oblasti valencijske vlade. tudi 1. 1924-25. Iz mojega dnevnika—- spi petkov ribji trg je bil dobro založen. sanega ob vznozju Pohorja Pripeljanih je bilo 180 kg raznih rib. Premam: prvi sneg se nam e rdne \ so; braiicinc 28 Din, moIe p0 17. novembra 1924.,Jki pa je a IS do 20, giricc po 10, ciple po 18, liste “Sha Ve?^ecen^r“ S 1,0 » ■» 12 *>rako 00 28 brez padavin, in šele 26. januarja 1925 je za kg. znova zapadel sneg, toda obstanka ni j imel. Nastopilo je tako lepo in solnčno vreme, da od S. pa do 21. februarja v j razredih ni bilo treba kuriti. 22. febr. pa je znova snežilo, vendar ga je zmanjkalo že po dveh dneli. Zadnjikrat sc je pojavil 9. marca, 11, 3. je že začel zginevati, a| 16. .narca ga ni bilo več. — Mariborski! vremenski opazovalec. Planinska situacija. Putnikovo vremensko poročilo 15. januarja ob 7. uri zjutraj pravi: Ruška koča: — 12, jasno 20 cm pršiča, Klopni vrh: — 8, mirno, jasno, 15 cm pršiča, Pesek: — 10, 45cm| pršiča, smuka idealna, Senjorjev dom: — 12,50 cm pršiča, smuka idealna. Po šestih mesecih odkrit zločin: nezakonsko hčerko vrgla v Dravo Za časa božičnih počitnic shlajeni in Nenadna aretacija 30-letne šivilje Katarine Leban, stanujoče na Teznem, je zbudila precejšnjo pozornost. Na tamkajšnji orožniški postaji se je namreč zglasil delavec Ivan G. iz Pobrežja, ter ovadil Lebanovo, da je že pred 6 meseci vrgla svojega nezakonskega otroka iz dravske brvi v Dravo. Ljubezensko razmerje namreč, ki je vladalo med Iva nem in Katarino, ni ostalo brez posledic. Dne 3. julija p leta je v tuk. poro-dišnici porodila Katarina Lebanova hčerko in je po 6 dneh zapustila z otrokom porodišnico. Na Ivanova poznejša povpraševanja je vedno trdila, da ji je otrok umrl že v porodišnici. Ker je pa njen ljubimec Ivan G. bil nezaupljiv, se DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Pri žrebanju 4. razreda. 33, kola, dne 14. januarja so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 100.000: 88192 Din 10.000: 96222 Din 30 000: 92977 Din 10.000 : 46687 Din 8,000: 17760 26099 31706 5917.? 71254 75909 78919 79831 85750 Din S.000 : 45882 59635 67381 T'840' S1533 86291 95334 98868 Din 2.000 : 3992 7294 11025 13678 17706 24061 37121 49755 52267 53647 74061. Srečka štev. 88.192, ki jo zadela slavni dobitek Din 100.000.—, je bila kupljena pri nas! BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. Čemu sankcije? Mamica se jezi na sinka: Zapomni si, če ne bodo vse naloge lepo in v redu spisane, ne smeš v nedeljo k nogometni tekmi! Sinček: Ljuba' mamica, prenehaj ven-ie končno vendarle odločil, da tozadev-1 dar enkrat s svojimi staromodnimi sank-ti. povpraša v porodišnici. Tu so mu na cijami! njegovo veliko presenečenje povedali, Dobro se je izmuznil, da je Katarina odšla iz porodišnice z Potnik (avtotaksiju, ki ima slabe pnev-zdravim in živim otrokom. Šele po tej matike): Opažam, da vozite v zadnjem poizvedb? je Katarina priznala svojemu času zelo nesigurno. Vaše vozilo dela na ijubmcu, da je otroka takrat vrgla v cesti opasne vijuge in naju zanaša s ce- Dravo in da je hotela tudi sama v obupu izvršiti samomor. Bedno življenje, ki ga je že dotlej imela, jo je navdajalo s gvozo, kaj bo šele z otrokom. Rotila je Ivana, naj tega nikomur ne izda. Tezenski orožniki so po zaslišanju Ivana G. j stišča. Šofer: Vi se temu čudite; mar ne veste, da vozimo že delj časa samo z mešanim bencinom? Lahkomiselnost, pa taka. A: Kako moreš biti tako lahkomiseln in arei'rali Katarino Lebanovo in jo oddali! dirjati Za vsako ženo. ki jo slučajno sre-v zapore tuk. okrožnega sodišča, kjer čaš na cesti. bo čakala na kazen. | R: Kako ne bi. saj se sicer nobena sa- ma ne ustavi! V Mar i b o r u, dne 15. I. 1937. mamai mir:tztsc:bscta' ~ PMitma ofasatje m—ammmmmmmmmmmmmmma Jugosfoveuskc HaiHoHski Upmlti v&otM RIM, 15. januarja. Agencija Dirona poroča: Jugoslovenski ter italijanski gospodarski krogi so predložili osnutek pravil za ustanovitev italijansko jugoslovenske trgovske zbornice v Beogradu in Rimu. katerih naloga bo, da delajo na razvijanju trgovskih odnošajev med obema državama. Merodajna oblastva so že odobrila predloženi osnutek. Hova tstfec" a fttedstoje&U sfazšenik taa^ovmU /82 ® de. ttUukohi. 9t ZAGREB, 15. januarja. Tukajšnja »Ilova riječ«, ki jo urejuje g. Vilder, se peča s predstoječimi razgovori med SDK In IRZ. V članku so navaja, da vlada v Beogradu Pašičeva šola, po kateri je dano času, da mnogo rešuje. Toda komu v prilog? Vsekakor čuti vladajoča IRZ B&Mtfauje „SeM6 >Slov. Narod« piše: »Poročali srno že, da snuje vseučiliški profesor Slobodan Jovanovič v Beogradu Srbski klub, čigar pravila so že predložena oblasti v odo-brenje. Nekateri listi so v zvezi s tein izražali mnenje, da se bo iz teh klubov razvila srbska politična fronta. To mišljenje zavrača šibeniška »Tribuna« in pravi: Ne gre tu za snovanje politične potrebo, da se situacija premakne z mrtve točke. Radi tega naj bi se te dni za-počell konkretni službeni razgovori z dr« Mačekom. Izgledi? Težko je pogoditi, ker niso dovelj znane propozicije, merodajno predložene od strani JRZ.« srbske fronte, ki bi naj bila odgovor na obstoječo hrvatsko fronto, nego za poskus oživiti organizacijo bivše Srbske nacionalne omladine. Kot prva etapa v tern oziru bi naj bila akcija za snovanje Srbskih klubov po vsi državi. Do sedaj je bil že osnovan Srbski klub v Sarajevu, čigar pravila so oblastveno že potrjena.« novanju njegov muzej. Na kraju, kjer je imel Puškin dvoboj, bo odkrit obelisk. V jubilejnem letu izide zelo bogata literatura o Puškimi ter akadeinične in ljudske izdaje pesnikovih del. Pri proslavah bodo sodelovala tudi gledališča, film in radio. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Petek, 15. januarja; Zaprto. Sobota, 16. januarja ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Red C. Nedelja, 17. januarja ob 15. uri: »Visokost pleše«. Ob 20. uri: »Ples v Savoyu«. — Znižane cene. Nedelja v gledališču. Ob 15. uri ponove Ascherjevo opereto »Visokost pleše«. — Delo ugaja radi svoje nežne glasbe in ljubke ter zabavne vsebine. — Zvečer bo prva letošnja repriza Abrahamovega šla-gerja »Ples v Savoyu«. Madeleine poje Jelka Igiičeva. Veljajo znižane cenc. »Dr« na mariborskem odru. Prihodnja dramska novost bo najnovejše komedija Branislava Nušlea »Dr«. Delo je pisano z jedko ironijo z obilo humorja in sijajno situacijsko komiko. Načeto je v njem tudi marsikatero vprašanje na svoj način. »Dr« igrajo tudi že v tujini ter je zlasti v Brnu, dosegel odličen uspeh. Režira J. Kovič. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 25. januarja: »Prva legija«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. Okna v svet Ob Puškinovi 100 letnici Puškinov jubilejni odbor, ki je začeL Očetovski nasvet. Sin odvetnikov: Oče, ravnokar sem zaključil neko zapuščinsko zadevo, ki se je vlekla že deset let. Oče odvetnik: Napačno, sinko moj, predal sem ti to zadevo z namenom, da imaš z njo vsaj malo dosmrtno rento. Dobro pivo. Pivovarnam Kako vam ugaja moje pivo? Gostilničar: Boljšega si želeti ne morem. Vsak vrček prodam najmanj dvakrat, ker mi pusti vsak gost najmanj polovico vrčka. Ni je opazil . . . A: »Ali si opazil tisto blondinko, ki je šla ravnokar mimo tebe?« B: »Mar tisto s podolgasto glavo, s smešnim klobukom, z razrezanim površnikom in zamazanimi rokavicami. Ne, te pa nisem videl!« NAŠIM NAROČNIKOM! Cenjene naročnike prosimo, da nam vse zaostanke na naročnini nakažejo najkasneje do 31. januarja, ker bomo tega dne vsem brez razlike, ki bi ne izpolnili svojih obveznosti, list ustavili. Uprava »VEČERNIKA«. Muttume J&tUzke Svetlobna čuda noči. Številki 4789 »llustrirte Zeitung Leipzig« vsebuje celo vrsto nasvetov glede fotografskih noč nilt snimkov, ki daje fotografom mnogo praktičnih napotkov. Število 4790 pa vse buje izčrpen pregled najuspešnejših in najbolj igranih odrskih komadov s portreti odrskih avtorjev. Navedena številka vsebuje tudi zanimive prispevke in slike Zlasti v zvezi z nedavnim vojaškim pu-čem v Bagdadu, katerega ozadje tvorijo pomembni interesi velesil. Številka 4791 pa je v znamenju nedavnih kitajskih dogodkov z ujetništvom maršala Čangkaj-ška, Razen tega vsebuje navedena številka celo vrsto zanimivih ter poučtfih Člankov in prispevkov ter krasnih slik. ki krasijo in odlikujejo navedeno revijo Razno KOLESARJI! Emajliranje v ognju in čiščenje koles Din 45.—. V. Simonič. mehaničar. Ptuj. 198 SLADKORNO BOLNI POZOR! Zračni kruli, Aleuronat kruh, Schrott kruh izdeluje pekarna Rakuša. Koroška eesta. 184 FUREŠ Gostilna »Pri zlatem leva«, Vodnikov trg. Jutri v soboto in nedeljo jeterne. krvave, pečene klobase ter domači krofi. Prima traminec. Se pri- svoje delo že lani, je predložil te dni sov-1 u_?roč:i 1 — i111 __________ jetski vladi spored proslav. Sovjet ljud-1 »kih komisarjev je izdal posebno odredbo za jubilejne dni. Glavna proslava stoletnice Puškinovega rojstva bo 10. februarja. V Moskvi bo odkrita vseruska Puškinova razstava. Tudi v leningrajskem zimskem dvorcu bo prirejena razstava, posvečena Puškinovemu literarnemu delovanju. Obsegala bo mnoge rokopise in prispevke k njegovemu življenjepisu in najrazličnejše izdaje pesnikovih del. Poseben oddelek razstave bo obsegal zbirke na temo »Puškin in narodi SSSR« ter »Puškin v ruski jn svetovni literaturi«. V Leningradu in drugih mestih bodo odkriti spomeniki in spominske plošče. V hiši jt. 12 na Mojki v Leningradu bo otvorjen v nekdanjem Puškinovem sta- TOPLE rokavice nogavice kratke nogavice gamaše spodnje perilo nudi vedno poceni C. BUDEFELDT Gosposka ulica 234 Katera starejša, dobrosrčna gospa bi vzela NA HRANO tovarniško delavko s 5 mesečnim otrokom? Ponudbe na upravo pod »Plačam takoj«. 223 POJEDINA KLOBAS v soboto in nedeljo. Točim prvovrstna ljutomerska vina po 8 in 10 Din in dalmatinsko vino. Priporoča se gostilničar Jakob Klobasa, Studenci. 2J8 GRAJSKA KLET. Danes škampi, rižoto, polenovke. brancino, Oradi, cevo-li, barboni in ocvrti škampi. 237. Posest LEPO POSESTVO v Kamnici pri Mariboru za 45-OcO Din naprodaj. Ponudbe pod šifro »Posest« na upravo »Večcrnika«._________ 222 ~ENODRUŽINSKA HIŠA z vrtom naprodaj. Potrebni kapital 15.000 Din. Vprašati Maribor, Koroška cesta 79, Rokavec. 221 Prodam KANARČKI. giasiii pevci in samice za pa-rehje naprodaj. StroBmajerje-va ul, 28-It., vrata 9. 225 APNENI PRAH. Tomaževo in fosfatno žlindro. nitrofoskal, kalijevo sol in vsa druga umetna gnojila oddaja Kmetijska družba, Maribor 219 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam. Vprašati Fabjan, Aleksandrova cesta, delikatesa. 233 LEPA PRILIKA! Novo zidana hiša. tik ceste z 2073 kvadratnimi metri zemljišča naprodaj za 11.000 Din. Pekre 315. 216 Oglašujte v ,.Veterniku o OPREMLJENO SOBO. solnčno, oddam. Uporaba kopalnice. Etažna kurjava. Strad tnajerjeva ulica 28-11., vrata št. 9. 224 Stanovanie —*——■——-n m m ir n ■ ■ im—- GOSPODIČNO. ki je čez dan zaposlena, sprejmem na ceneno stanovanje. Aleksandrova cesta 44-IL desno. _______________235 SPREJMEM GOSPODA na hrano in stanovanje. Vprašati pri hišnici na Aleksandrovi cesti 64. 227 GOSPODA sprejmem na stanovanjc in hrano. Koroščeva 6, II., vrata 8. 60 DON 8 Tukaj v Kazanliku se je nahajal glavni stan velikega kneza Nikolaja v neki neznatni leseni hišici, katere dohod je za-trpavalo neprekinjeno prihajanje ter odhajanje štabnih častnikov, pribočnikov, tujih vojaških atašejev, vojnih dopisni, kov, uradnikov^ ter lakajev. Paši, k} sta po naporih osemdnevnega potovanja skozi gnječo obupanih in proti Carigradu umikajočih se vojaških množic, v izčrpanosti skoro onemogla, sta si dolgo časa zaman prizadevala, da si priborita prostor do slavnega ruskega vojskovodje. Nič se ni kaj mudilo velikemu knezu Nikolaju, da bi sprejel Namik pašo in Sever pašo, ki sta prispela, da mu sporočita sultanov pristanek na pogoje premirja, ki jih je stavila Rusija. Prodiranju njegovih čet v Carigrad se ni moglo nič več postaviti v bran, to je bilo mnogo večjega pomena kakor pa politična in di-plomatična pogajanja, ki so mu jih bili prepustili. In vendar sc je trenotno nahaja! v njegovi bližini samo eden diplomat od stroke. To je bil baron Nedilov, kateri se je sedaj nahajal v važnem pogovoru z velikim knezom Nikolajem. V trenotku, ko je bil baron Nedilov pravkar razčlenil besedilo depeše, ki mu jo je bil predložil veliki knez, je baron Nedilov dejal; »Prišlo je kakor sem vasi cesarski visokosti prerokoval: angleški poslanik v Carigradu je že dne 15. decembra za- prosil turško vlado za dovoljenje, da sme britanska mornarica pluti skozi Dardanele. V Petrovgradu se je to doznalo šele meseca januarja.« »In turški odgovor?« je nekam razdraženo vprašal veliki knez Nikolaj ter pri tem uprl svoj oster pogled v Ncdilova. »Razumljivo, da so Turki pripravljeni dovoliti dostop v Marmarsko morje voj. flim ladjam zavezniške države.« »Da, zavezniška država. Mar sc drzno Anglija, da nam vrže rokavico?« »Opozicija v parlamentu ji pač ne do* voli, da bi mislila na vojno napoved Rusiji.« »Sramoten položaj! Biti suverenku ter *, K %»«*•**< i# I r/' '*> V ' ^ ■: r - DARDANELE kraljica in ne biti avtokratinja! Vse sile moramo napeti, da smo pred Angleži v Carigradu, ali pa, če je mogoče, vsaj na Galipoliju.« Nato je stopil veliki knez do zemljevida. Pomislil je za trenotek, nato pa poslal po pribočnika. »Kakšna poročila imate od Sulejmano-ve vojske?« »Kakor se zdi, beži preko rodopskih pasov k zalivu Saros.« »Ne sme se ji posrečiti, da se zbere, dokler jim nismo presekali poti v Carigrad. Kje so naše predstraže?« »Pred Jedrehom, cesarska visokost.« »Moramo oba paša Severja in Narnika tako dolgo zadržati, da lahko medtem dosežemo nove uspehe in si zasiguramo še boljše pogoje pri premirju.« Zatem pa se je veliki knez obrnil do barona Nedilova in mu dejal: »Car hoče sicer mir. Toda meni je do tega, da izsilim čim ugodnejše pogoje za sklenitev takšnega premirja.« Zatem je spregovoril baron Nedilov: »Ne bi morda carska visokost odobrili, da se eimpreje odpošlje opolnomočeni delegat k Sulejmanu paši v svrho pogajanj? Jaz mislim, da mi ne bo ravno v posebno pobudo za nadaljnje delovanje, ee izzve umikajoči se turški general ob obali že iz ruskih ust vest o naših ne-rekinjenih zmagah.« Koga naj pošljemo?« je tedaj vprašal cliki 'knez. Oba sta nato nekoliko časa pomislila. (Dalje sledi.) Izdaja konzorcij »Jadra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.