Prva molitev
ie-H se spominaš,  sestrica,  našega domačega doma?  Bil je pač ubožen in
|majhen ta naš dom; ali lepšega in vefjega raja vender nismo imeli na tej
¦'zemlji.
Ali se spominaš onih treh sobic, v katerih smo preživeli najlepšo in najsrečnejšo dobo našega otroškega življenja? Skrajna izbiea na levej strani bila ja naša; v njej so stale naše posteljiee, in na steni ,je visela podoba presvete Trojice.
Tebe še ni bilo na svetu, ko sem jaz vže veselo po vseh štirih lazil po onej sobi. In ko sem shodil, ueila me je najina dobra mati s svojim ljubeznivim ma-terinim glasoru govoriti in peti nežne otročje pesence.
No vsega tega se spominam še kakor v sanjah. Ali jeden jedini trenotek utisnil se mi je globokeje v mojo dušo, in ta trenotek, sestrica ljuba, želira ohraniti svojemu in tvojemu spominu.
Bil je to svet in ?zvišen trenotek, trenotek o kakeršnem poje hrvatski pesnik Preradovic iz vse svoje duše, pevajoč:
„Je-li se spominaš še, Mati moja mila, Ko Boga moliti si Dete me učila?"
Da, tudi mene je učila najina dobra mati moliti Boga, ko sem komaj znal iz-govarjati prve besede. No, jaz sem bil še zelo majhen in prvi nOče naš" ni mogel tako lehko v mojo brpzskrbno glavico. Ali najina dobra mati mi je obljubovala vse in vse, sanio da bi se naučil prve molitvice. A bilo je vse zairnin.
Pri našem sosedu kolarju (ti se ga izvestno še dobro sporainaš, ker je nama tolikokrat dal ukusnega kolača) bil je vnuček, ki je imel prekrasno golobico. Ta golobica bila je moja jedina želja; zaradi nje zavidal sem svojega raalega tovariša in si tnislil, da je stokrat srečnejši od mene. In zato sem na vse materine obljube tožil le po golobici, ki jo je imel sosedov vnuček, in je bila moja jedina želja.
In ker ni bilo druge, izprosila mi je najina dobra mati tudi to golobico, a raalemu mojemu tovarišu je knpila uekako drugo igračo. Golobica je vže bila v našej hiši, in jaz jo dobodem, ko bodem znal na izust svoj prvi nOče naš".
In glej čuda! Zdaj sem to prelepo molitev zual takoj moliti.
Bilo je nekega vecera. Po večerji bi bil moral iti v svojo posteljieo; ali dejal sem veselo materi, da hočem poprej izmoliti svojo prvo molitevco.
Mati poklice oeeta v mojo sobico ter oba z uienoj poklekneta pred podobo presvete Trojice.
Bil je to svet in veličasten trenotek.
Spominam se še prav dobro, kako mi je najina ljuba mati sklenila nedolžni ročici, a še bolje se spominam, kako me je podučila, da naj s svojo prvo mo-litevco molim za vse one, ki mi so najdraži iu najmileji.
In jaz sem se na to lepo prekrižal in s tihim glasom izmolil svojo prvo molitevco,  ueprestano  misleč  na lepo  golobico  in na  milega mi tovariša,   ki
—.¦< 59 >¦.—                                                       ^^M
mi jo je dal z dobrim srcem.   Da,  dh,  raolil sem  za njiju dva prav iskreno in          '
pobožno; molil sem s čistim in nedolžnim sreem.
Ko sem svojo molitevco srečno in brez pogreška zvršil, poljubila me je mati         " s solznim očesom,  a jaz sem poljubil očetu  roko,  ulegel se v svojo posteljico in          <
sladko zaspal.
Druzega dne zjutraj je bila raoja ljuba golobica mrtva v kletki,  in za dva, tri tedne pozneje so pokopali tudi mojega malega tovariša, sosedovega vnučka.
(Po Avg. Harambmičeoi knjigi »Smilje i kovilje.)