Issued daily
•seepI • Sundays and Holidays
lakaja vsak daa raaaa aadali hm
CHICAGO, ILL., TOREK 23. JANUARJA (JANUARY) 1917
NUMBER 19
amaža/polici je, ki hote promirati boj.
KAPITALISTOM IM POLL GAJEM SB JB OD JEZE SKO
RAJ RAZLIL ŽOLČ.
križniki liio ti ranile de Sul čuvajo nevtralnost deželo.
Berlin, breižično v Sayville, 98.
l	i.	Ma^AWI #laifni A|MN
j AN	""■"ru_
poroda, da Je bil angleški napad
bllso Lensa odbit.
V bližini BasonvawiJa in Pout-a Moutona je prišlo do spopadov med oglednlškimi oddelki. Naši so privedli nasaj nekaj ujetnikov in uplenili so eno strojno puško.
POGREŠANEGA AVTOMOBI LISTA SO NAŠLI.
Berlin, brezžično v Sayville, 23. januarja. — Nemški glavni stan poroča s sapadnega bojišča:
Na fronti nadvojvoda Jožefa v vzhodnih Karpatih ao aa vršili spopadi med prednjimi stražami, ki so končali ugodno sa nas.
Severno od doline Oitus so se vršili vroči artilerijski boji,
Zapadno od Panoiu je sovražnik napadel s vso silo, a ni dose ge) vspeha.
Na maoedonskl fronti so se vr-lili boji med predatražaml.
KORZAR POTOPLJEN
POD DANSKO ZASTAVO
Berlin, 22. januarja. — Dne I'J,
januarja jc neka neiuAko pislmor-Nka ladja opusi I« v angleškem ku-ualu pomik, ksleregs je pozvala, noj ae u*tuv4. Kakor poroča a-genlura prekoiuomltih veaH, je i* tuel pomik duiiMko zautevo, in ime "Km, DanekafTT Je Wlo raaločno čitsti ns njem. Podmorska ladju je mislila, ds imo opraviti z mirno burko iu ae ji je približalo, Naenkrat «e je |mj odprlo dvoje zaklopirv in prikazal ae Je en de-nHcentimoteraki in eu jwiiiejat. cent imet cink i top, ki Mu t »k o j za« čela atreljsti no Niibmaritiko, med' tem ko je na partiikn Vewelo dalje vihrala dansko zealava. Mulrma. rinki se je pa posrečilo, do ae je p<»grernila in ušla. Pozneje »e Je dognalo, da Je rewii^nl |w#niik "Kal" že ia I II januarja zasidra« v angleški loki Hunderlend.
Rio de Janerto, 22. januarja.
Tukaj je razširjana ve»t, da j«' bil nemški trgovški križar, o kate rem minil jo, du je identičen z nemakim morakiiu loveem, ki Je puvzručii tako grozo med ungleš kun brodovjem ua Atlaiitlčneui oceanu, IM niiirj od Pore jHitop Ijeii,
Pravijo, ds je nemški ladjo po topilo angleško križarka fHasgov. ki je bila preti kralkiiii v Inki IVrnantbiM'o, Tudi poročilo o u ničen ju brigadake ladje prihajaj iz Pernambuea iu 'se takoj aploe no verjame
Pred kratkim je bilo tukaj po ne-tlo, da ao videli skrivnostno ladjo, o kateri »o mnogi mislili, <la je (letnika razdeViilka trgovin »kili ladij, hli/u brazilskega ob. režja jadrajočo * polno pero proti jugu. Angleški pomožni kri* nik "Kdillhurg C satle", ki ae je prklrnžJI lovu na ueiuako ladjo, ji* doapel v nedeljo-v tukajšnjo Inko,
Itrzojav i/. Pernambuea |a<ročs, da je bilo opažati a»lo živahno ilelo na krovu ladje "t ap l(o*a iu drugih nemških bark. Velik« množine premoga in vojnega ma trrijala mi a* spravljale na krov. To je v/.budiio aum, da minli 1a ali ona izmed teh ladij pobegnit i »u odpeljati /sloge nemški knfar
ZAVEZNIKI ZAHTEVAJO OR SKB LADJE,
Amsterdam, 22 januarja.-* A u*
glija zahteva od <Jrak**. da jI izroči vae avoje brodovje. ki šteje ladij, afcer »e nadaljuje blo kadn, gro/eča Urški * lakoto. Kralj Konstantin m> je vae noč pokvetoval a »vojno minkilmivoin, f I lav na kriza pričakuje Jutri, ko »e ima pričeti pooatrena blokada	4
|/ Berlina širijo vc*i. da bodo
(Nadaljevanja na S. strani,
1. stopee.)
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTP.
l*** *Mn» t«M• MM) to
LAST*IN A SLOVENSBB NAXOMI PODPOKMBJEDNOTB
MmUi m vm. kar ta* i* •
"PROSVETA" MS7 S«. L«w»4al« Av«., CW^f., IU.
'THE ENLIGHTENMENT"
Or«M »f U« SUvMk N«ti«a«J bmmhi socuty
OWNBO a? *?LOVEWTCATlOMAL BENEFIT BOCIBTT
ASv«rtteUf ft— m
«••) Omii {hM rwi tor^m Nittri«. 14 (1 pmr jmt.
"PROSVETA S*. Lmnulak Av«
T«UfM Lawo<i«l« 4411.
Datum t oklepaja n. pr. (De-aamber 31—16) poleg vaisga imena ia naslova pomeni, da vam je tem dnevom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam na ustavi Ust.
Svetost zakoni.
Ocneral ,0eorgs W. (loetlull* jo pred kratkim v nekem newyor-Škcm klubu pripovedoval, ksko je prišlo, du mu je bila naložena zgradba panamskega kanala. A nek dot u mora biti resnična, ker je sjeer docthal* ne bi prsvil, ko bo žive priče, ki bi jo labko ovrglo. A zanimiv« je. Tudi za delavce je zanimiva — in |>oneha.
Teddy Roosevelt je bil pred-aednik Zedinjenih drŽav.' Ds bi ac izvršila pripravljalna dela za zgradbo kanala, ho bilo U vsakovrstne komisije nastavljene. Z delom.se pa vendar nikamor ni prišlo. Tedaj se je Teddy ujezil in je poklical Ooethalsa, kateremu je naročil, naj izdela načrt zu delo.
Oencral so je lotil svoje naloge in ko je bil načrt gotiftr, ga je predložil 'Williamti Taftn, ki jc bil takrat vojni tajnik. Ta ga je pregledal, a ko je bil s tem gotov, je dejal, da načrt no soglaša z zakonom o kanalu. Ooetlials je omenil, ds je izdelal načrt |m> predsednikovimi nalogu, Taft mu je pa nato dejal, naj ga pokaže Roosevelt u, m m pa k naj omeni, da se kri*« z zakonom.
To se je zgodilo. Oocthals je predložil Viačrt, obenem pa tudi sporočil ,da je po spoznanju voj-neg« tajnik« nezakonit.
Roosevelt se je Ae enkrat ujezil. To sploh včasi rad stori. Ni mu pu prišlo ua misel, da bi bil načrt vrnil generalu ali pa ga celo raztrgal; vzel je pero v roko, za-klieal je Ml>amu the law, I want the canal/' in podpisal je načrt. Ooetlials je tedaj po načrtu gradil kanal in g« zgradil.
Načrt je bil nezakonit. Iz tegu sletli, d« je kannl nezakonit. Am-puk to se mu ne pozna. ' Tudi Roosevelt ui imel nobenih sitnosti, ker je kršil zakon.
"Damn the law." Roosevelt je hotel imeti svoj kanal, in ker mu je bil zakon na |s»ti, mu je eno-stavno dal brco. I/, leg« pač ne sledi, ds si* delajo /Hkoni le zuto, d« se kršijo. M«rsikdo, ki bi to poizkusil, bi se grdo u rezal. Kajti moderna družba, tudi Amerika, i-ma eelo armado izvrševalcev in čuvajev zakona iu najmanjši grešnik najteže uiile^Aij^ovim Banks m,
Ampak nekaj je čudilo. Roosevelt je lul vrhovni eksekutor in čuvaj zakona; bil je predsednik Zsdiitjeuih. držav. Iu tudi prisegal J«', da bo točno in vestno izpolnjeval svoje kousit dolžnosti. Tods zakon ga je oviral in prokfrl ga je.
Ta slučaj ni osamljen v zgo dovini. Absolutistični vladarji se nikdar niso ozirali na zakone. Tudi konstituciouaiui se včasi niso «b»sti /menili zanje. In tudi Teddy se je šti>| /a vladarja. dasi ni bil cessr. Kar bi bil zelo rad postal.
Nikdar |>m ni stslo v t.rkih slučajih v pr\i vrsti > prašauje, ali *<• je zakon kršil ali ne, ampak če m* je kršitev zakona posrečila ali ne. In it m- j«« posrečila, je hiln \ m- nil right.
Tudi v nižjih Krogih kakor vladarskih m> včasi z g"<le podobne reči Ko so zoper Ma\kujoče pre-mognrje \ foloradi » interesu
njegovega veličanstva John D Rockefeller ja mobilizirali držav« no milico, jc generalni odjutunt Hell pričel svojo vojno z beseda mi "To hell the Constitution." Iu s to purolo js milica streljala ns rudsrje, dasi j« bilo protipo-stavno. Seveda general Bell je ve del, da ima silo kspitsls za seboj in vsled tega tudi od kapitala kontrolirano državno moč. '
Tudi Bellovo zaničevanje u stave se je posrečilo in vsled te gs je bilo tudi all right'.
Rooscveltovo postopanje izzivs kritiko. Ampsk vsa kritika ga more le moralno obsoditi, in za to sc dejstva nikdar ne zmenijo Postavi se pred hišo in lučaj jj najmastnejše kletvice v stene) zato ae vendar nikdar ne poruši. Dejstva so močnejša od morale.
Tega ne potrjuje le Roosevelto-vo postopanje ,aupak vsa zgodovina. Kajti vsa zgodovina je nepregledna vrsta kršitev zakonov. Včasi kriijo stare zakone novi, včasi jih pa kar dejstva brez zakonskih predlog in glasovanja in sankcije prekucnejo. Če bi bili Francozi okrog začetka devetnajstega stoletja mnogo vpraševali za zakone, ne bi bilo nikdar francoske republike. Nobena absolutistična dežela ne bi bila postala ustavna brez kršitve zakona.Kdo ve kako dolgo bi bil protisociali-stičui zakon na Nemškem davil delavstvo, če bi ga bilo
Rooseveltov korak jo bil revolucionaren. - Ves panamski kanal je takorekoč revolucionaren. Kdo vpraša za to! Zdaj spaja dva oceana iu ladje se vozijo po njem semintja. Ruski revolucionarji so protizakonito izsilili par lamentarizem, Portugalci so protizakonito dali slovo svojemu kralju. Nemčija jc protizakonito napsdls Belgijo. Iu vsem takim protizakonitim dejanjem je u-spcli dal svojo sankcijo.
Uspeh je pa vprošuuje moči.
Zakoni kapitalistične družbe o-virajo napredek delavstva, m gsjo inu hlapčevstvo, branijo mu osvoboditev. Kapitalistična družba imenuje svoje zakone svete. Zgodovina nam kaže in Roosevelt potrjuje, da traja svetost tako dolgo, dokler ne odpravijo noVa fakt« starih fakt. Z dejstvi in z zakoni izgine tudi njih svetost.
Moči potrebujejo delavci; te-daj jih ne bo oviral noben zakon.
Sredn|l vek.
V Ameriki smo,-v Zedinjenih državah. Poglejmo dobro na zemljevid in v zemljepis. Zediujcue države, svobodna republika, dom moderno kulture in civilizacijo. In ua koledarju stoji: Leto 1917. Torej dvajseto stoletje. Ni dvoma.
To jc med drugim tudi stoletje IruuuinHaruosti, kur se pravzaprav samo ob sebi razume. Barbaru ne označuje In to, da ne pozna parne kopeli in Shakcspoar-ja, ampak tudi divji, zverski instinkti, okrutnost, krvoločnost, užitek ob tujem trpljenju. Svoje maščevalnost ne moro zatreti, iu kadar so maščuje, sc maščuje kfut no.
Civilizirana družba je vzela posamezniku pravico maščevanja in jo je organizirala. Vzela jo je v lastno režijo. Za razne ctopnje grehu jc določila razno stopnje kazni. Ustmiovila jc "pravo".
Kolikor jc bilo v družbi so bar-haričnih ostankov, toliko sc jih je kazalo v njenem'pravu. Okrutna družba je imela okrutne kazni. Srednji vek ,ta vek teme se jc odlikoval s sežiganjem ob živem telesu, z nfplctanjein krivcev, na kolo, s tem, da so človeku izpulili jezik, odsckavali posamezne tale, da so mu privezali roke in noge s« štiri konje in jih gnali ua štiri strani, dokler ni bil ubogi grešnik raztrgan.
Napredek kulture je vplival tudi na pravo iu preguuja ostanke barbarizma holjinholj is krimina-listike. Moderni čas zahteva še kasen za človeka, ki s«* je pregrešil zoper zakone, toda smatra ga vendar za človeka. Napredni kri-miuologi zahtevajo tako kazen iu tak način izvršbe, da poboljša zločinca in ga vrne kot koristnega člana človeški družbi.
To je prav. Čimbolj hi se šlo za tem ciljcm in čimbolj hi se dosegel, tem bolje hi bilo V kapitalistični družbi je ts uspeh sicer zelo omejen, ker so mu neizogibne družabne razmere ns poti. Ali vsako stremljenje, ds se družim približa eilju. je hvalevredno. I Amerika j»* torej moderna de-
J.KAKU
KAJ
ZAKONODAJCI POZIVAJO FINANČNE VODJE. NAJ POVEDO,
VBDO
I'liotos br Ajnarlcan Fraaa Association.	"	"	1
Slike kažejo: A. Henry P. Davison. 2. J. P. Morgan (na sedežu priče); 3. Tajnik državnega zaklada McAdoo (na levi) ln predsednikov tajnik Tumulty; 4. Frank A. Vanderlip.
žela in se jiouaša s kulturo dvajsetega stoletja. To si moramo priklicati v spomin, ko čitamo sledeče poročilo iz Bostona:
"Eksekutivni svet je po di-striktnem pravdniku Pelleti^ru vložil peticijo guvernerja McCal-lu ,du bi se ravnalo s kaznjencem Jesse Pomeroy, ki je štirideset let v samotnem zaporu, kakor z ostalimi* kaznjenci. Pomroy je kot 14-leten deček umoril več otrok s strašno okrutnostjo. Bil bi usinr-čen, če ne bi bil tako mlad. Od tistega časa ga imajo zaprtega v kletki."
Kako je to T Moderna Amerika. Dvajseto stoletje. Štirideset let v kletko zaprt človek.
Kje jo pomota? Kajti jasno je, da se tu nekaj n« vjema.
Pomeroy je bil star štirinajst let, ko je izvršil svoj zločin. Brez dvoma strašau zločin; ali če stori kaj takega štirinajstleten otrok, so mora vsakdo vprašati, k«k\> jo to mogoče. Pred štiridesetimi leti je bila psihiatrična znanost še v povojih in teduuji sodniki so videli v dečku le bestijalnega zločinca. Odkar so epohalna dela Loin-brosa, Krafft Khhinga iu njiju naslednikov last znanosti, pa vemo, da so taka dejanja posledica duševnih bolezni, ki uapravijo
človeka nesposobnega, da bi seUpomnili ,<la se je štirinajstletne
uprl zverskim nagonom in bil zanje odgovoren. Javnosti nevarni uinoholivi spadajo v blaznico.
Pomeroy bi bil obešen, da ui bil šele 14 let star. Njegova nesreča je bil«, da ni bil starejši. Danes bi g« menda spravili v hlaznico iu bi tam z njim ravnali kakor z bolnim človekom. Ali takrat še niso vedeli, kaj je sadi-zetu in kaj bolezen kakšnega po-
si menda vendar ne bo domišljal noben sodnik, noben porotnik, noben jetniški upravnik in noben jurist. Ta kazen ni nič, absolutno nič druzega, kakor rafinirana o-krutnost, dne do dne se ponavljajoča tortura, večno usinrče-vanje brez usmrtitve, t
V drugih kulturnih deželah bi tiilo sploh nezaslišano, da bi imeli človeka štirideset let zaprtega. V samoti že celo ne, kajti navadno se šteje čas v samotnem zaporu za dvojno kazensko dobo. Tudi v evropskih deželah obsojejo ljudi v dosmrtno ječo; toda čo nc da tak kaznjenec posebnega povoda za uczadovoljnoi&t, k1« potna loste po dvajsetih ali vsaj petindvajsetih letih. . V Bostonu' je mogoče, da jc človek štirideset-krat .165 dni zopet v samotni kletki kaksr volk v zoološkem vrtu. Nel Slabše. Kajti vjeti volk ima čez dan vendar toliko prostega prostoru na prostem, da se naska-če in navadno ima tudi* tovariši-jo drugih volkov.
Pred štiridesetimi leti niso vedeli, da spada Jesse Pomeroy v blaznico. V tem dolgem času je princsl« znanost vse novo spoznanje. Iu sodniki ln 0istriktni pravilniki, juristi, ki morajo poznati to panogo znanosti, se nisc
mu dečku storila, krivica, ki je mora še 54!etni mož trpeti in ki postaja tem straši^jša, čim dalje tečejo dnevi, ln reformatorični klubi, ki preustrajajo in zholjšu-jejo šege in uavude in vse življe nje in huiuauitarup dame, ki od pruvljiijo krivice in salune in na moralnost, vai skupaj so niso domislili, da se je v Bostonu do le*
ta 1!U7 o.hranil kos najtemnejše-, morja. Kjer se to ne more storiti saitvezncg« dela možgan. Na umo«j ga srednjega veka in sc, zgrudil t drugače, se mora z*ucvtralizacijo Imlnico uiti mislili niso. Zaradi' vao svojo strašno težo na člove- direktnih potnih pravic nod anloš-
I n>*°-
njegove mladosti so pa hoteli biti humanitarni In so ga rešili vislic, zs (o ds so ga mogli izročiti sto-krst okrutnejšeimi trpljenju, ln sedaj, ko je prečepel štirideset let v samotnem zaporu, v kurui-kil, v katerem je komaj malo več prostors, nego ga jemlje ležišče, ko jc bil štirideset let ločen od vsake človeške družbe, celo od družbe oatalih zločincev, sedaj prosijo guvernerja za milos^ ds sme ostsls^ets do svoje smrti u-živsti življenje drugih zločincev.
Štirideset let kskor divja aver v kletko zaprt človek —r ni li to pravi sicdnji vek t Ali je to še kszent ln kakšen namen ima taka kazen!
D* bi štiridesetletno življenje v kletki |h»boljšalo človeka, tega
ka, ki jc že pred 40 leti spadal v zdravnikove roke.
In zdaj vstaja vprašanje: Ni U po . ječah moderne Amerike še več takega srednjega veka!
WILSON GOVORI 0, MIROVNIH POOOJIH
<N*MJ*««*J» ta ptt« ■ trial)
Enakost narodov, na kateri mora biti mir osnovan, mora biti e-tmkiait previa; garancije ne smejo ne priznavati ne povaročati razlike med velikimi in malimi naro-di. meti silnimi in slabimi.
Pravica mora biti oanovana na skupni sili, ne na individualni ai-
enakosti, ki se nc doseže z navadnim mirnim in legitimnim razvojem narodov samih. Toda nihče ne zahteva in ne pričakuje kaj drugega, kakor enakost pravic. Člo vešrtvo išče sedaj svobodo življe nja, ne'izravnan je-sil'. 'H
Prizadeto je pa tudi nekaj glo bokejšega kakor enakost pravic med organiziranimi narodi. Noben mir nc more biti trajen in nrrna biti trajen, če ne prizna in ne sprejme načela, da imajo vlade vso svojo opravičeno silo od privoljenja vladanih in da ni pravice, po kateni bi se narodi izročali zdaj eni »daj drugi suvereniteti, kakor da so blago.
Sprejemam na primer za gotovo, da so državniki povsod soglasni glede na to, da naj bo Poljska zedinjenu, neodvisna in avtononir na in da naj bo zonaprej garantiran« nedotakljiva varnost življenja, vere, iiulustrijalnega in socialnega razvoja vsom narodom, ki so doslej Živeli pod silo vlade, njim nasprotne po mišljenju in ciljih.
Vsak mir, ki ne bi priznal in sprejel tegu načela, bi visel v zraku.
./ . . ..
Ne maram se ustavljati ob a fektih in> prepričanjih človeštva. Svet more biti miren le tedaj, čc jc življenje stalno, in stalnosti ne nioro biti, kjer je volja uporna, kjer ni duševne spokojnosti inčuv stva pravičnosti, sv obode in pravice.
Koliikor je izvedljivo, naj bi bil vsakemu velikemu narodu, ki se sedaj bojuje za popoln razvoj svojih virov in, svojih aid, zagotovljen direkten izhod do velikega
11. Kuak/ttti teritorija ali virov peč »e more bW» niti drugega načina j varovati svolmdo morja, če imajo
potnih pravic pod splošno garancijo, ki zavaruje mir saiu idi sebi. _1 .
In tudi morska pota tuorajo po zafionu in v dejanju biti svobo-dna Svoboda morja le sine qua non (neizogiben po*oj) miru, enakosti in sodelovanja. Ni dvoma, da bo treba nekoliko radikalno predelati mnogo pravil dosedanje mednarodne prskse, ds se napravi uiorje v resnici svobodno in skupno v vsfh okohbčipah za rabo vae-človeštva. Toda razlogi za take izprememhe so prepričevalni in uetepodbojni.
Brez svobode ni zsupsnjs! Svo-hodno, stalno, neugrnžeuo ravna-nje narodov je bivat ven del mm., nega proeeHa in njega Ne more biti težko določiti ali za-
vlade sveta iskneiio žcida dose- • žejo uporaaum.	'
To je problem, ki jc tesno «p0-jen z omejitvijo pomorskega oho-roževaiijs in s sodelovanjem ave-lovnega brodovja za vzdržavauje svobode in varnosti morja. I« vprašanje omejitve pomorskega o-boroŽevanja odpira širše in težje vprašanje omejitve artnad in vseli programov vojaškega pripravljanja.
Kakor so ta vprašanja težavna in delikatna, jim jc treba pogledati v obraz z največjo odločuoM. jo in se morajo rešiti v duhu stvarne ureditve, če -naj pride mir, ki prinaša ozdravljenje in ki bo stalen. Miru ne more biti brez koncesij in žrtve.
Jaz sem morda edina osd>a v visoki avtoriteti med vnemi narodi sveta, ki ima svobodo ibesede in je ne mora skrivati.
Jaz predlagam, da uaj adopt i. rajo narodi v soglasju doktrino predsednika Monroe kot doktrino Vsega sveta; da naj noben narod ne sku&a nalagati svbjo politiko drugim narodom, ampak J« naj bo vsakemu narodu svobodno, du določa svojo lastno politiko, svoj način razvoja, neoviran, liCugro-žen, neustrašen, mali vzpored z velikimi in močnimi.
Predlagam, da hfcj vsi narodi zanaprej opuste alianoe, ki jih vlačijo v konkurenco sil, ji hlove mrežo intrige in sebične tekme iu kale njih poele z vplivi od zunaj. t. Predlagani vlade z dovoljenjem vladanih. Predlagam svobodo mor ja, ki so jo zagovarjali zastopniki Zedinjenih držav na mednarodni konferenci h plani tečo zgovornostjo. Predlagam omejitev oboroževanja na suhem in na morju, da bo orožje le sredstvo za vzdrževanje reda, ne pa instrument napada in sebične nasilnosti.
To so ameriška načela. To so načela človeštva, in morajo zmagati.
kapitalistično gospodarstvo.
Denver, Golo., 22. januarja. —
Ljudstvo se pritožuje radi pri-nianjkovanja premoga. Premogovniški trust ima vedno 400 do 500 naloženih voz s premogom, ki stoje na tukajšnjih železniških tirih, in vendar primanjkuje premoga.
Premogovniški trust hoče imeti dobiček, on hrepeni po dobičku, in če bi premog postavil hkratu na trg, bi cena padla pri toni za $1.50 do $2.00. To bi skrčilo profit in tako stoji premog na železniških tirijiž ljudstvo pa plačuje zanj visoke cenp.	^
Mestni župan bi lahko ta premog zaplenil v interesu ljudstva. Zaplembo bi lahko utemeljil, da premoga primanjkuje in da ljudstvo zinrzuje. Župan tega ne stori.
Zakaj!
Ej, živimo v kapitalistični družbi, v kateri so produeira za profit in ne za ljudske potrebe.
Pred durmi mesta leže preruo-govnu polja, ki so državna lastnina. Ljudstvo bi lahko samo o-,-bratovalo rudnike in dobivalo premog po nizki ceni. Premogovnike obratujejo privatni podjetniki .Olas se čuje, da so podjetniki dolžni državi na najemnini.
O rudniku Baum se sliši, da dolguje nad $16,000, Rocky ■Mountain Fuel kompuuijp jc državi dolžna )|f>,000 na davkih.
Država bi lahko preklicala o-blastvens dovoljenja in jih proglasila neveljavnim. Pričela hi' lahko obratovati rudnike in postavila »bi premog po producijski ceni in z majhnim dobičkom na trg, ki bi kril troške,
In zakaj tega ne napravi država!
Ej, živimo v kapitulističnf družbi iu ljudstvo je pri zsdnjih volitvah glasovalo, da se dobro po^ čuti pod kapitalizmom; Tako ni le v državi Colorado, ampak je tak položaj povsod v Združenih državah. Ljudstvo toži o pomanjkanju premoga in o draginji, ka pitalisti se smejejo v pest iu P*"8, vijo ljudstvu, naj ae gre solit z
njegovimi pritožbami.
. «
POŽAR OLBDAUMA.
Seattle, Waah., 22. januarja —
Ura ud Opera House na Cherry u-lici blizu 3. ave. je v soboto £f° rel. Ns mestnik gasilniškega na čelnika Pr*f Oill je bil ubit, ene ga moža pogrešajo, osem jih jc
ka vojna lo veti Iz inozemstva.
(Maiaijaiaah Ii KW
O
i Holnndiji in »kanilinnvskitu 'aiu storjeni enaki koraki, kalit se poslužujejo zavezniki
i Grški.
za zobe, ne vtraloi l
lin, 22. januarja. —(Keuter-
poročilo čez Amsterdam in ou.) — Vodja nacionalno line stranke dr. Fridberg je "kal v pruskem deželnem zbo-a naj se nevtralnim intetp-zabrani vmešavanje v boje ;ijc; obenem je zahteval, da e čim en^rgičneje vodi voj-podmorskimi Čolni, ft vsakega nevtralen" je de-moramo pričakovati, da bo al največjo važnost na avo-stne interese, medtem ko jt jo ta vojna boj za obstanek, interesi nam pa ne smejo iti, da priborimo tak mir, ki iti nemške želje in zagotovi u varnost proti novi podobni strofi."
žrtve submarine.
ndon, 22. jannarja. — Lloy-u mornariška agentura nazna-da je bilo zopet pet trgovskih j uničenih, in sicer ena angle-in štiri nevtralne. Žrtve sub-ink so Angleški parnik Nail-Court z 2152 tonami; norveš-arnik Asp s 1887 tonami; nor-i parnik Gaea s 1002 tonami, veški parnik Mariet die Gior-in španski parnik Parohyda i7 tonami.
ndon, 22. januarja. — Uene-Bruuiloar, poveljnik ju&iiih rua-arutad na vzhodni in runiun-fronti prerokuje popolno znta-zaveznikov v letu 1917. Petro-aki dopisAik londonskih 14 Ti-iporoča o generalovih izja sledeče:
Informacije, ki jih iuiatu na olago in moje osebno prepri-mi dovoljuje reči, da sem — prav tako gotov, kakor n tukaj pred Vami — da bo tu tega leta sovražnik defini o in popolnoma poražen.
mdon, 22. januarja. — Car je
airal novemu ministrskemu seduiku knezu Claliciuu o »n reskri/pt, v katerem ga med im poziva, naj (posveti vlada v no pozornost vprašanju voj-zalog za urntado in naj osre-oči svoje delo na širši podlagi, izvede ukrepe, ki ao bili pred tk>ui storjeni v tem oziru. Ka-poroča petrogradaki dopisnik jterjeve agenture, pravi car-
reakript: 'Ko sem Vam poveril odgovor meat o ministrskega predsedni , tona tram za umestno, da nagla -j nujne probleme, katerih reši naj bo glavui smoter vladne
ZOMlOHti.
"V sedanjem trenutku, ko ae je lo vojne obrnilo, so misli vselj :ov brez razlike narodnosti in reda udinerjene k hrabrim in v ni m brambovceni naše dežele, pričakujejo z napetostjo odlo-ni spopad s sovražnikom. V popolni solidsmosti s svo-ti zveatimi zavezniki, ki izklju-je vsako onisel na sklepanje mi-, dokler iji dosežena definitiv-zmaga, trdno verujem, da bo :ki narod, ki a *ainozatajeva-m prenaša breme vojne, iapol-val avojo dolžnost do konca in se ue bo ustrašil nobene žit-
največ v zapadne poaUje Nemčije. Zadnji deK teh novih čet, katerih e baje 120, bodo jutri uvrščene.
(Ta številka ue pove prav iihj; te "čete"*so laltko kompanije, bataljoni, regknai#i, brigade — da to ni vseeno,, bi tudi amsteixiaui-ski poročevalec lahko vedel).
"To potrjuje moje toluo prepričanje, da ae namerava še enkrat na zelo široki podlagi poizkus, da bi se dosegla velika zmaga ua zaipadu, kjer Nemčija ve, da ki imel širši vpliv kakor vae, kar bi mogla doseči na ruOki fronti.
OBOROŽBKE TRGOVSKE LAD-JR.
Berlin, 22. januarja. — Držav nemu uradu v Waahin#onu je odposlana potom poslanika Geranda iajava nam&ke adanirnlitete o v jetnikih z zaplenjenih ladij, ki ao Člani nevtralnih narodnosti.
V nemških krogih mislijo, da se težave, ki nastanejo vrfed takih Slučajev, lahko poravnajo, ker ne gre za nobeno iagubo človeškega življenju. Nemčija stoji na stališču, da je vsako oboroženo trgovsko Ind jo nmatrati na bojno ladjo. V poučenih krogih mislijo, da ae mora sporno* vprašanje o oboroženih trgovnkih ladjah sedaj de-finitivno reški,
(Kakor je znano, stoji ameriška vlada na stališču, da se značnj tr govskih Indij ne izpremeni, Če so oibo rožene le za obranubo. Da postanejo bojne ladji*, morajo biti po ameriških oficielnih nazorih o-borožene za napad, biti morajo v službi vojno mornariške uprave in imeti morajo vojno mornariško moštvo. Ta »por je že enkrat povzročil resno krizo z Nemčijo in je postal zapet akuten, ko so Nemci vjdi nekoliko Američanov z zaplenjenih oziroma potopljenih tr govskih ladij.)
ko kritiko ne le konfiaciran, ampak takoj uatavljen in še njegovi aredtuki zaprti povrh. Če ae to aedaj ue zgodi, se ue sme uiialiti, da je birokracija puntala liberalna, amipak ne upa ae. kt to je znamenje, da bodo sicer na Ruakaui lahko hudi boji, da pa reakcija veudar nima več upanja na zrnato.) ___
na kolenih naj se zahvalijo boqu.
prtaiv za novo obravnav« na podlagi novih dokazev. Clyde Daw-eon, advokat V Dtnverju, zastopa obsojenega Diokensa t W. Fleming, okrajni državni pravdnik, bo seveda napel vae svoje sile, da Dfckeus out a ne v ječi.
London, 22. januarja. — Depeša Reuterjeva ageuture iz Amater-dama javlja:
Grof Friedrieh von Loebell,pru-ski minister za notrajije zadeve, je s svojem govoru v pruskem deželnem zboru dejal, da bi ae morali Poljaki "na kolenih zahvaliti Bogu za razvoj in blaginjo, ki ao jo dosegli in jo uživajo pod prusko vlado."
< To je dejal grof Loebell v odgovoru na govor poljskega poslanca Korfant.vja, ki je izrekel nado, dn bo Prusija opustila avojo naniluo politiko proti Poljnkom ln jim naposled priznala enakopravuost z Nemci.
KJE JE IZQINILA KUHARICA
Seattle, Wash., 22. januarja. — Mrs. Leborah Frost ia Kverctta je bila zaposljena kot kuharica v rudniku Appex l>liad> Sky komi-»ha.
Dne prvega januarja je vzela evoj kovčeg in odšla, ne da bi ko mu povedala, da odhaja.
J. 1). Reunick, električnnr izjavlja, da so jo šli iskat . takoj drugi dau, ko so jo pogrešili. Od šla je ,ue da hi potegnila svojo plačo Sledili so ji v anegu dokler niso prišli do sneženega plazu. Na drugi varani plazu ui bi opaziti sledi.
MORNARlftKI eksperti za
htevajo oporišča.
SiromAmerike.
NA SODliCU POSTAJAJO OPREZNI.
ŽRTVE NA MORJU.
London, 22. jannarja. — Lloyd javlja, da je japonski parnik "Ki-aagata Maru 3" potopljen. 0 angleškem parniku "Baron Sempil" mislijo, da je uničen.
ANGLEŠKA DELAVSKA STRANKA IMA KONORES
London, 22. jannarja. — Delavska stranka, ki je v 17 letih zrasla od 376.000 na 2,220.000 članov, ima ta tedeu svoj kongres v Man chest m, kateremu bo predložena zahteva o podržavljanju javnih naprav. Od vlade se ho zahte-vaHo,*da uredi zaposlenost in stanovanjske razmere za 7 do 8 mi-ljonov delavcev, »delujočih jiajne potrebščine; zahteva se zanje splošno zviftanje plače in minimalna plača, tki naj znaša 30 šilingov za neizučene; delovni čas naj ne presega 48 ur na teden.
Podržavijo naj se zemljišča, rudniki, banke in trgovina z živili. Vse •premoženje naj ae popiše.
Da se zmanjša breme indirekt-nih davkov, ki ga nosijo glavno delavci, naj se zviša dohodninski davek do 75 odstotkov na vse dohodke, presegajoče 70(k) funtov. Vsi dohodki čez 5000 funtov, ki so bili tekom vojne doseženi brez dela, naj se konfiecira.
Za invalidne vojake zahteva stranka dmrtojne penzije.
London, 22. januarja. — Am
erdamaki dopisnik tuksjšnjegs Daily Cronide' 'poroča: "Dobil sem pravkar zanesljive < i iz Nemčije, da ae tisti hip, se IhkIo morali opustiti vsi upi uspeh mirovnih intrig, hi ko bo-t gotove mornariške in vojaške iprave, začne splošno preaenet-vo vojskovanje, v katerem bo žeti zadnji ostanek obzirnosti poizkusu, da se obnovi revno pa-ajufi vojaški ugled Nemčije do-ns m \ tujini. Velike nove nrma-V in mnogoštevilno hrodovje pod-•Ninih bark bo ktnalu priprav-jen, da začtie z operacijami.
San Angelo, Tex., 22 .januarja.
— Ko je pričela tukaj obravnava proti Harry J. Spannellu, ki je obtožen, da je ubil svojo ženo in podpolkovnika C. M. Butlerja v Alpinu, je takoj advokat Span-nellu predlagal, da uaj se obravnava preloži vsaj za 24 ur, ker niso došle še vse priče.
Za poslušalce, ki so prišli, da napaaejo svojo radovednost ali iz drugih vzrokov, je bilo popolnoma nekaj novega, da so deputiji pretakali vsakega, preden j« vato-pil v sodnijsko dvorano, če nosi orožje. Tistim," ki so nosili orožje vidno, so rekli deputiji, naj od-lože samokrese, preden vstopijo v sodnijsko dvorano. Deputiji niso delali razlike med civilisti iu vojaki.
NESREČA NA ŽENITOVANJU.
• Hartford, Pa., 22. januarja. ~
Niel Folett se jo oženil, kar ni popolnoma nič izrednega, ker sc ženijo tudi drugi ljudje. Teden po poroki je v dvorani Odd Fellows priredil svatbo, ua katero je povabil svoje prijatelje in znance. Ko so žene / lože "Rebeka" pripravljale okusno večerjo za svate, je naenkrat eksplodirala svetilka v kuhinji.
Nastal je dirindaj, žene In možje so bežali po stopnicah nizdol, ki so vodile ua prosto .Seveda niso mogli vsi ubežati, ne da bi dobili kakšno poškodbo. Mnogo goltov — mož in žen, jo dobilo o-pšenice, ko *o bežali po stopnicah, ki so bile v .plamenu. Največ se jih je poškodovalo, ker so izgubili pamet in so skakali iz dru-zoga nastropja 18 čevljev globoko.	__
MORGAN JE POVSOD.
Now York, 22. januarja. —
Bančni sindikat, pri katerem jc njega finančno veličanstvo Morgan iu drugi večji iu manjši finančni kralji ,je ravnokar izvr-šilvse priprave, da ku/pi za Šlfi,-000,000 zadolžuic o srednje argent make železniške družbe, ki bodo nosile skozi deset let po šest otl ato obresti
Ni čudo, da potrebujemo tako veliko mornarico, da bo ves svet trepetal pred njo.
LJUBEZNIVA HČI.
Denver, Colo., 22. jannarja. —
27let na Una Llnd jc napadla svojega očeta z mesarskim nožem svojega očeta in mu na obrazil (mvzročilo globoko rano.
L i tu! »e je rešil noža, da je hči trdo prijel in ji iz vil nož . Očeta so prepeljali v bolnični-
___________________co, hči je pa vzel v avoje varstvo
se lahko dovoli, an^sk vne mora j poliesj in jo odvede! v zspor, kjer biti pod vrhovnim nadzorstvom j« preiščejo, če je pri zdrnvi pn-
birokracije.	'»etl . , ' ,
(To je novo potrdilo, da dviga Oče je dejsl heeri, nsj si umi reskeija na Ruekem vnovič glavo je «»brn*. hči je pa *egla po »»ožin da je imenovanje črnega kneza	da ga očetu umije a krvjo.
Washington, D. C., 22. jan. — Komisija,, obntoječn iz mornariških častnikov, ki jo je imenoval preaaednik, je priporočila v svojem sporočilu na kongren, dn se pomttože oporišča lit mornarico na obali Atlnntikn iu Pncifikn in kolonij. Komisija pravi,,da tnkn oporišča niso potrebna le v mirnem Času, aiupak še toliko bolj v vojnem čaau.
Slovinski Narodna
glavni 8ta.ni
i n k or p. IT. Junija 1907 v dr* Illinois.
chi O ao O, ILLINOIS
Kadar spremenite naslov, napišite vselej stari in novi naslov.
Vaš sosad morda Ša na ra, da ja dnevnik "Prooveto" selo priljubljen pri svojih Utateljih. Opoao-ritagal -
RAD BI IZVEDEL
k jo se nahaja Jožef Ju van? Pred letoiu dni jo odšel iz Sublet, Wyq. Odšel je menda v. Montano iu od tedaj pa ni nobenega gla%u o njeiu. Vljudno prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. Ou je precej naroden. Ako bo sam to čital, ga prosim, da se mi sam prijavi. Kot svojemu prijatelju iu članu H. N. P. J. na uaslov: Frank Jež, P. O. B. !*3, Sublet, Wyo.
.VSE JE DOVOLJENO, : ' AMPAK —
Petrograd, 22. jannarja. —
Glavno glasilo "Kadetske" atran-ke "Rječ" razprnvljn o notranjim položaju na Ruskem z oziront ua i-menovanje kneze (htllcina, in prn-
vil	J
"Novi predsednik ruske vlade
je ponovil mnogo prednikov, nli
vaakemu je dodnl svoj "nuipsk".
Sodelovanje z dumo je potrebno
— ampak vlada ne more trpeti
takega nastopnnjn, kakršno ae je
loaznlo doslej. Ob jn vi jan je vesti o
dogodkih je potrebno — smpak le
v taki meri, da osUjajo v pred
pisanih mejah. Shodi se lnhko vr
Še — ampak za shode je trebs
povoda. Z drugimi besedami: Vne
t" POZOR ROJAKI I
Naznanjam rojakom, da aem odprl trgovino i mešanim blagom
in ae priporočam za obilen obiak. — Vsakemu bom hvaležno postregel po zmerni ceni.
anton zornik,
H KRM INI K, PA.
Blagoslov žoli H. H. Von Schlicku.
II. II. Von Sehliku, glasovite. mu prirodnemu zdravniku iu izdelovalcu UoJgarakcga Krvnega č)aju, katerega zdravilo sto in sto tisočev bolnikov hvali, je rojakinja, Marija Putt, 12« Croat Ave. Heilertown, Pa. pisala sledeče pismo :
"Pošljite ini še en zavoj Bolgarskega Krvnega Oaja; Potem se bom zahvalila vam, ker od kar aem vezla prvo Skatuljo se povsem boljše počutim. Bodite blagoslovljeni za vaš nadvse vredni izum."
I'll to veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev. pošljemo za en dolar kamorkoli. V Canada pa za $1.20.
Marvel Products Co.,
S Marvel Bids.. VHHHrft, Pa.
Pripomba: Ako hočeta pošilja tev oargurati pošljite 10c več,
S06T—-00 BO. LAWNDAL1 A VS.,
umvm odbob: PreŠMdatk: Joka Vofrifi, box S00, U Hali«, IU. L Pošprodsodaik: J. Bratkovt«, R. F. D. 4, b*x SO, Otrsrd, Kaos. IL Podprodaodolki JoUf Kuk.lj, »400 Bwtag svo., So. Okloag«, 111. Tajolkt Joka V»rd«rbar, tT08 Bo. Lawodalo Ave, Okloago, Ul. Blsgsjoikt Aatra J. Torbovoo, P. O. Bos 1, OUove, lik
Saplsalkari Joka lfolok, 4008 W. Slst Bt., Gkioago, IU.
%
NADZORNI ODSSKt Jofts Aaibrolie, S01 box, Oaaossburg, Pa	^
Psal Borgor, 941—lat BI., U Ballo, 111. P. B. Taoskar, 07« Aksay Avo., Book Bprtags, Wjro,
POBOTNI ODSSKl Aitoa Hrast, 811—S51 k ato., Now Dslstk, Mlan. Jolo Badilok, 0T0 bo* Bmlthoa, Pa. Budolf PloUrlok, 430 bos, BrldgorUlo, Pa.
usbdvik "psobvstbi
Jošo Zavortnik.
raMovm bdbatvzki
F. J. Kara, M. D., 0S0S BI. Ulalr Ava, Qovolaad, Okie. TU OSVABNS SADBVH DI STVARI, M M tttajo |L spmvno«a odbor« in S N. P. J. na] aa poSUJaJo aa aaalev:
TAJNIŠTVO S IV. V. J„ 0067—00 Se. LnvadOlS avoh Okioaflo, DL PSITOSSS OLBDS OBNBBALNBOA POŠLOVAMJA M poSUJSjo as
ta draga 1»
JOftS AMBBOŽI0, Box SOL Os—iMksrg. Pa. BADBVB PBBPOUJT7B VSUDVS, ki SU )lk ISOUI •tones, aa poSUJaJo an naslov:
ANTON HBABT, OU—OOU Ave, Ve« DahrtA, Mtna. VSI DOPISI .raaprsvo, Olaakt naanantla Itd. m "Piosvoto" as poSIUnJo aa nsalovi
UREDNIŠTVO "PR08VIITH", 0007—00 Bo. Lnwadals Avs^ Okloago, lUlaola
vrb upravniAKB btvabi, narotelBA oglaal. m foOUJaJo aa aartovi \-pbavnlltvo "PBOBVBTB", 8007—00 Bo. Laaašals ava, Okloago, DL V korospoodoacl a UjalStvom S N. V. J., nrodnlAtvoa m uprsvalMvon "Proarsto" as rabilo lase vrsdnlkov, marvoO nnpUMs aaalsv, ko )o ts asvo-d ako i«lito, ds bo vsaka stvar hitro roisaa.
Sojo flavoaga upravnvgo odbor* »o vrilj« vsako prvo trodo la trotjl čotrlok v motocu. Zololok ok oni url popoldao.
Za vnebino oglonov ni odgovorno upravnižtvo ne uredništvo.
RAD RI IZVEDEL.
kje se nahaja uioj prijatelj Anton Može, doma iz ScuoHcČ na Kranjskem? Pred enim letom in pol ava bila skupaj v llowetto, N, C. Prosim pyav ulj ud no vse slovenske rojake sirom Združenih držav v Ameriki, »ko kdo ve za njegov nasilov, nuj mi ga mtzjiaui ali pa naj se mi sam prijavi. Jaz sein sedaj bolan iu v slabem ata-uju. Moj naslov jc John Ban, P. O. B. I Nti, Black Uck, Pa.
Priporočam
avojo gostilno v obisk vsem Slovencem in Hrvatom v okolici Youngstown, O. Kadar potnjets akosi mesto ali po opravku, ss o-glasite pri meni. Imam raznovrstno dobro pijače, sveže pivo brin-je vse, slivovee, vioky, amotko itd JoŠef Oigole, B. 897 Fadand Si Youngstown, O/
KADAR SE ZGODI
ga v fail
natolblal, kor osa aaalia, aporolito U.m, kajti ».»kakor bo saal«olo tudi drago.
ROBERT W. LAYER
ARCHITECT 118 N. U Silil St,, Cbicifi,
ki Jo Izdelal načrt za gl. urad S. N. P. J. ne priporoča Slo-vencem za izdelovanja itavbinakih načrtov. Tel. Franklin W01 TEL. NA DOMU AUSTIN s600s
Dr. Koler
slovenski zdravnik S3S Penn Av., Pittaburgh, Pa.
MUHwwHMMnaiiiiiiiiiniiinHwwwu..
Dr. ZuUr |t aajiilar«JII>l«-
T ntUkaMku, ki Im« M« Ul-a« »rak m v
•4r*vM»njN toialk Mol nI k
boksal' saolimltmfr krvi •sirovi ■ t 1 m ■ o v I IIm »0#. ki » J. Iiumj dr. ■ r • f. Kri I« k. n kssM sm*
|MN|# Ril !•»•• kurlk« 11« t«.
imm. v pno, U|MdMl« la«, MiIIm v kos tok, orMiU in IMUill v«m bo kri. hš likajto, kor si
loumu mm m.
i lan | ■ mvI, ki v«4l Is makuris o»4r». v Krotka« lasu. HyAr««als ali vs4ni» Iiadisvlai v •• ur si 1» slssr Vrss «i>-
n«t<«o|s
vlm kil« •rst'lja.
Solssnl mahurjs, ki |Mvar«ll|» kols-IItta t krilu In krM« in v«aalk iu4l ari ,|<u!«*iiju vom, usdrsvl« s «oUvoalJ«i
RmumIIim. trssols, kolalloa, »Isallns, •rbsAlso, Ikrsfls lo Srusa k>koa kolssol.
ki msmsoJo vsls4 n«4lsls krvi i>»4rsvlsi v krstkam luu la al aotrskau Iskati.
t/rs4ns ura I V I*ma4sliklk. «r*4sk In nstklh »4 ti ajutraj 4o I. imm»«I4os, V Isrkla, aairtklk la sokouk s4 Si ors tju-I rs J A> I. uro ivalar. — Ok Na4aljsk pa 4« 4vak pu|»ul4iis.
n yltu aa 4ala«. — r rt 41 Is ssakos. ■» Na iHMaklt« Ims la Hsvltksl
Z4rsvla mM Molks ssabs.


Nemara isliruhiie vaa pekle« tfalieina za ministrokega predsed
ka grnza že tekom enega tneae
s.	. o"	bi premagala ustavo. Zdi se pe
Velike tnnoiiue eet, seatsvljene da to ne pojde Uko gladko, ka-•ajve^ iz moi med 40. in 4ft. le-i kor ai d«a*lje earsks hatida Da «s. pomešane '•"Injih rek rut ni h
NORTH SIDE STATE BANK
hoc jc srnt/fos. wyo. IMA KAPITALA IN REZERVE >100,000.00
Ml osUltsssa 4sosr vali« arllsislkoi s sisro Sil aH— po faloMMh soosk
Plaialeme 4 odalolno obrooll aa BaaOao vloga.
MbIbo, ICaBoarvslItso Is Msp^sAm
Pošll|atel|em denar|a!
A« vodno ss lahko donar polije v staro domovino po krosIMao* krsojav* In potom polt«, toda •prajamamo gs I« pod pogojem, da sj vslad vojn« no-go(t isplafa s zamudo.
Dsosr ao ko v aoboaom sluiaju lafiikljoa, ampak na«Utl samorojo I« tam ud s '
f# broilUasm br.ojsvu M zamor« poslati I« okroglo Mim^i po ato, ns primer 100, 200, 100, 400, 600, 000 In Uko dali« do daoet tiso« kron. /.« brzojavna atrodko j« najboljšo, da so nam poltjo $4 sa raak naslov t ako bodo kaj pravo* ali pramalo, bomo poslali na raj, ociroms pUstt sa primanjkljaj.
O oslrom na sedanj« rasmere, k«r m v«IJav^d«nsrja skoraj vaak dan Upromoal, nam j« somogolo sa o<ldalJ»ao kraj« |JrUiW«¥aU saUnln« e«n«
COBNOLA
______Mstraajnla dUSa la Srofs oorasS* aa I
Oalteina za nunisi roaega prw-raiB^^	t«tev josti	*	fraSMv. v	Ur bodeme ed sdaj naprej d« praklka računali krona pe ««si, kakor
nika nov pebekus avtokraeije, d* ALI zofet žrtev justi	^	v ^ ^ Nmro4tm„ itU dall| ko nam <W.pa v rok« dmiar,
, ...---"'--1	U*7	&TH	lu4i 90 r*Al> M (M da bi rasm«ra osnoaU Uko.
H &uT. fimoTtrtUoklM eH »isoiik gdor |«li, da m icpia/ilo Isvrli po broaiUaoai kraojaau, naj pripomni 1*4*	na denarni nakarnirl "pollj« naj M brwjavno".
TVSDKA TS ANK SAKSES, 02 Corltaadt Stroot,	_ Ha« Vaak.
OEt
Boulder, Oolo., 22. jannarja.
K mladimi možmi m«re -Rje^^tako krilno pmati. .Advokat K,enziO,rki;n»a,k» > ^Jt&T 2ZZ ib raaredov, ae ae- > vendar značilno. Bili k£\ Ml obsojen dne 24. maj, 191«, ^ »WaSjnjo in mi bile poslnnelko bi bil list v Petn>gmdu r« ts je umor,I svojega slil^^^liogTO^KZT H^^c*,
r~\
PROSVETA —
Tako sta »ta razšla Jelenko ia tfouirak, vsak
ita svojo »trail. Jelenko ni bil že dolgo ča*u z nu koiuur toliko resnega govoril, kakor zdaj z Somrakom, si are«* k j« imel dobro aree, smilil ae mu jc ubogi Somrak, ki ao ga težile navadne gospodarske akrbi. Morebiti bi bil Jelenko, ki je poznal kraj in ljudi kakor malokdo, vedel več pripovedovati o .Skalarju, ali poslušal je raji, bodi *i, da ga je mikalo slišati, kar ae govori o tem čudiieui, skrivnostnem človeku po okraji, ali je pa hotel Somraku dati priliko da ai z razgovorom olajša sree.
n.
Takega sejma uiao pomnili najstareji ljudje v Zale* j i. Ne da bi »e ne bilo ie nikoli raztržilo toliko blaga iu živine; muogi kmetic- je gnal pozno zvečer * potrtim srcem svojo kravieo neprodano domov, in po cesti se je vršil voz za vozom z blagom, ki ni bilo dobilo kupca. Vendar takega življenja, tako veselga gibanja ni bilo morebiti še nikdar prej na Zaleskem sejmu, kakor danes Zadovoljni s kupčijo so bili posebno oni, ki so to čili vino in drugo pijačo, prodajalci raznih sladkarij za nepokvarjena kmečka grla in drobnega blaga, ki *c kupuje po nizki eeni z§ "odpustke". Sveta ae je bilo sešlo, zlaati na veče> toliko, da se je vse trlo. Potrebnik, pošteni sluga deželske gosposke, kateremu je bila izročena skrb za red jm aejuiu, ni sam vedel, kam bi se dejal; povsod ga je bilo treba, in povaod človek vendar ne more biti. Pri le«je, kje/je vendar vede! za vsako hišno številko, da bi jo bil lahko naAel z zavezanimi očmi, kjer je poznal po imenu, po samem glasu vsakega človeka, ui se mu še nikoli zdelo tako neizmerno dolgo in široko; zdaj je bilo slišati hru(i nu tem konci vasi, zdaj kričanje, prepir na drugem ; ui čudo, da je bil stari moi skoraj z uiua: on sam jc bil za vse odgovoren, lies, dobro oko je imel iu uho, ali kaj to, ker noge ne morejo biti tu in tum ob iateiu času, in posebno roke, katerih bi bilo morebiti najbolj potreba. I>a bi bilo le že kedaj tega nesrečnega dneva konec! Kaj je hilu pač, kar je tako razburilo mirne Zale&čaue, kar je prizadejalo toliko preglavkte poštenemu Po-trebniku? O ko bi bilo šlo po njegovi volji; »nikoli bi ne bilo te nadloge v vas; ali gospod "komisar" so delali po svoji glavi, poslušali niso dobrih svetov rzkuacuega, sivolasega služabnika.
Že prej ta večer je -biLa prišla med drugimi aejniarji iz daljnih krajev čudna družba, kakorš-ue Zaleščani še nikoli niso videli pred, ue mladi, ne stari. Bog vedi, »si kod. Ae najbolj podobni so bili ti ljudje ciganom, vendar cigani niso bili. Iiueli so velik voz, ki je bil skoraj hi&ici podoben, vrata je imel in okna, še celo uiujheu ditunik v zadnjem konci. Dobivši privoljenje oil gosposke, krenejo z vozom s ceste v stran in ustavijo se na trati konci vasi. Voznik ispreže dvoje starih, stihih kljuaet, 1er ju izpusti, pač brez posebnega privoljenja, ua pašo; vrata ae odpro in iz voza ue vsuje kukor skozi ulovo žrelo čudna druhal, moški iu ženakc, mlado iu staro vso v p rek.- Zadnji med njimi izstopi mirno, ponosno pruvi velikan, za glavo večji tuiuio ostalih, mož krepkih udov, širokih plee. Lasje so mu bili zadej dolgi, nad čelom krut ko pristriženi' bistre, črne uči je imel, dolg. kljukast ium, skrbno obrita, nekoliko upala, bleda lica. Kdor ga je vklel, ni mu bilo treba po-prkševatl, kdo je poveljnik tej družbi; saj tudi taki ljudje ue morejo biti brez poveljnika.
Videti ui bilo tem ljudem, da ae jitu posebno dobro Kisli; rejeuega, »»krogličnega človeka ni bilo med pjimi; njih obleka je bila zanemarjena iu ležko da kateremu po životu umerjena. Vendar dobre volja ao bili vai. Kdeti celo izmed njih se je, iztopivši iz vozu, takoj na glavo postavil, drugi je kozolee prevračal iu tretji je kolo zatočil od konca do konca po trati, menda iz samega veselju. da je konec dolgočusue vožnje. Ali atrogi |hi-vcljuik jim ui <lal mnogo odloga, vsak je moral ua svojo delo. Začno se čudne priprave. Dva krepka, vsoka stebra žalujejo v tla, podkrepivši ju od vseh strani; potem |N»teguejo debelo vrv <k1 kolu do kola, tako, da je bila najmanj za pet sežnjev »hI tal. Drugi postavljajo druga skrivnostne orodja.
Strahotna se približuje vaška mladina, meti nj»» pač tudi odrasli ljudje, neznani druhali; atr-meč gledajo to nedouuino početje. Vsi vprek u-gibljcjo iu u k repi je jo, kaj so neki ti ljudje, kaj bodo počeli, kaj pomeni to iu ono orodje. Naj-mirnejši izmed njih si je zastonj belil glavo. Ko jc bil odelo dokončano, migne giM|»odiirk vai vro zopet nazaj v vo«; čez nekaj časa povrnejo čudovito i/premen jeni. To s»» bili Mulo drugi ljudje. vai so bili tako lepi! Zla«ti ženeke so imele obličja kakor mleko in kri, stare ui bilo zdaj ved' med njimi in vse ao bile tako lepo oblečene! To jc bila v m* sama svila, ali kilo \e, kako drago Mano, vir /.golj bleščeče zlato iti »rebro, to so «m»-rali bih vcmInr bogati ljudje! Približalo ae je bilo že več vaških mladeničev, kako s« gledali zale ženske, nikoli prej niso videli tako cvetočih lie, t »k«, drolniih ročh» in nožie! Iu kaj je bilo še videti' Imeli m» navadne živali, prej se ui nih-če /menil rauje. s /daj so bili človeško opravljeni, /ii iiHiske m ženske, in pokonci ao h»»dili, lie-
koliko časa vsaj, potem pa zopet po vaeh štirih,
kakor je paont spodobno.
Ko so bili vai pripravljeui, vrsti jih glavar kakor procesijo in tako gredo v vas; odspredaj Kla dva dečka bobna la i ntretji je trobil. Kadar je utihnila godba, oglasi ae eden izmed družbe, poaebno smešno opravljen, ter oznanja s krepkim, donečim glasom, kake nove, nezaališane reči bodo gledali Zaie&čani jutri. Tako so prehodili vso vaa po dolženi od konca do konca in po tem zopet nazaj. Pač smemo reči, da ui bilo hiše v Zale*ji, v kateri bi se ue bili pogovarjali pri večerji o novi prikazni. Poveljnik je imel izkušeno oko; v »vesti ni je bil, da se sme nadejati prihodnji dan obilega zaalužka, samo da bi bilo vreme ugodno.
Veselo se je kadtlo iz dimnika ua vozu, ko se je vrnila družba. Naglo se preoMecejo, potem po-aedejo po travi. Ni ga bilo pač med njimi, da bi mu ne bila šla v slast skromna večerja.
Mine noč, napoči dan Zaleičanom na veselje, na preglavico ubogemu Potrebniku. Vreme je bilo lepo, mnogo ljudstva je bilo privrelo od vseh atrani. Poveljnik družbe je bil zadovoljen; zjutraj že so se pričele predstave; atoli okolo igrališča ao bili ukoraj posedeni, res da sedeži nmo bili predragi. Največ občimrtva seveda je stalo bliže in dalje okolo. Ali tudi niso bili sami zastopniki Ženska s torilceiu v roki je hodila okrog in tako prijazno je prosila iu prigovarjala ljudem, da je vendar ta in oni, če tudi nerodno, posegel v mošnjo, ter položil svoj dar v torilee; in vsakemu se je tako ljubeznjivo zahvalila, da je bilo ie samo to nekaj vredno.
Ali tudi občinstvo zaleško je bilo uahko zadovoljno z vsem, kar je bilo vkleti, iu razvajeni niso biK Zaletčani. Zdaj se je eden čudovito zvra-čal , znak z ust mi denar s tal pobiral, po samih rokah hodil Ui drage take čudeže delul; zdaj je drugi za ujiiu goreče predivo požiral; potem nastopi saui glavar, ter izkazuje atrmečemu občinstvu svojo silno moč. Znak ležečemu položita dva ua prsi veli kkanien, ter mu ga razdrobita s težkim kladvoni na drobne kosee.Z zobmi je držal železo, ki bi ga bsl drug, krepak človek s težka privzdignil z obema rokama. Nujveč veselja pa je delal, zlasti mladimi, norčav človek, arneš no opravljen z različnimi šalami iu burkami, ki mu niso nikdar pošle. Xa posebnem mestu je sedela atarka, katera je vsakemu, kdor je hotel, prorokovala iz rok, ter za malo denarja radodarno deHla obilo sreče. Cek> stari Jelenko se je bil dal pregovoriti, da je stopil pred njo, ter ji roko podal. Ali pri njem starka ni imela sreče. Menda ker je slišala, da tuu pravijo oče, mislila je, da je juoŽ ožeujeu, in prorokovala mu je, da bo imel mnogo areče z otroci. Ko se mož zareži in vpraša, s čegavimi otroci, tedaj še le spozna prorokinja, da ni na pravem sledu; sploh je bilo videti, da ni ženica prebrisanega moža nič prav vesela; pametnim ljudem je te'žko prerokovati!
Ali vse to, kar je bilo videti do sedaj, du.si silno zuniuiljivo, pi bilo še sence proti temu, kur je še čakalo slavnega zaleftlccga občinstva. j£aj bode z vrvjo , ki- je nategnena od stebra do stebra tako viMoko od talf Nekoliko časa je bilo vse ui into: videti jebilo iz vsAga, da sedaj pride kaj pospbuegu. Glavar saiu se približa, ter poskuša s krepko roko steber za stebrom, ali eta dovolj trdno zabita iu nategne vrv, ki je bila nekoliko odje-njala. Na to pa se prikaže mlada dekliaa, nihče ui videl, odkod je prišla, kar stala je pred njiuii; nihče se ui mogel spomniti, da bi jo bil videl po-pred. Lepa je bila ta deklica. Zaleftčani niso še nikoli videli nič enakega; kakor angeij se jim je zdela, sumo brez peroti. fte to jih ni motilo, da ni imela rudečih lic, brez česar ai kmet aiccr ne more misliti prave lepote; orujavela je bila, kolikor je bilo videti šibkega životka. Lahka, tanka obleka brez rokavov ji je sezala samo do kolen. Goste črne lase ji je oklepal zlat ali pozlačen obroček okolo glave. Ali nad vse so bile njene velike črne oči, ki so se ji tako skrivnostno zarile izpod temnih obrvi z dolgimi vejicami; te vejice ao ae ji čudno lesketale, kakor bilke v jutranji rosi. Z veseljem je gledalo lepo deklico vee občinstvo; ali to veselje ni bilo pravo, čisto veselje; mnogim gledalcem se je milo storilo o njenem pogledu; deklica ni bila vesela, otožna je bila videti, tako otožna!
Ku je 4ako stala nekoliko časa, stopi k njej poveljnik, ter ji reče, kolikor niu je bilo moči, z mehkim, prijaznim glasom:
"Ljudje čakajo, naprej, Kosaua!"
Urno kakor veverica spleza deklet ee p<» lestvicah ob »tebru kvišku, vrhu stebra postoji, polom začne počasi stopati po vrvi. Gledalcem je od strahu utripalo sree. Ko je bila prišla do srede, zopet nekoliko postoji, potem pa steče urno do drugega konca. Ali to je bil samo začetek. Kar je počela nazaj grede, to je bilo že pregretno. Zdaj je' pokleknila ua vrv, zdaj je skskala po eni, potem po drugi nogi; nato leže znak, skoči kvišku; lovi se, kakor da bi padala, in zdaj sree je za* stalo gledalcem ~ zdaj je pala zares, ali vjaiue se z roko ob vrv — vsem je bil kamen od srca: da bi pa vedeli gledalci, da je vse to aatuo na videz, pade zopet na drugo stran iu vjame se z drugo roko.
DovrfttvAl svoj poaet spleza zopet doli. Prtklo-ui se ua vae strani a posiljenim nasmehom, potem izgine. Iu kaj je bilo njeno plačiloT Dobro-k liri in ploskanje |ni navadi; neotesani ZalcAčaui še tega niso znali. Htoga deklica-
(Dslje prihodnjič.)
Zarota.
Spisal Frank Magajua.
(Konec).
takoj vzleteli h golobicam, in « _
ao trije fantje ml fare še tisti ve-j skrivno čer prepevali o »rčnHi težavah pod okni treh deklet od župnije
ona noče odpreti okenca, ker v njenem arcu kraljujejo rudeči brki Lojzeta Bobna. In povedala je rudečelična Aniea Trombona svoji prijateljiei pod pogojem, da ne bo povedala živi duši, novico, da v mesečnih nočeh brenči pod njenim oknom ob rožmarinovem grmu Lojze Boben o nekih srčnih praznotah, da ga pa ona ne razume, ker ji je lepi in visoki Tone Klarinet vedno pred očmi. In tri prijateljice so slovesno obljubile da toga ne bo zvedol živi krst, in če bi jih vlekli tudi na grmado.
Pa ae je zgodilo, da ao trije fantje od fare napravili na pustno nedeljo pri krčmarju Groinofonu ples. Prišli so vsi fantje od fare in vsa dekleta od župnije iu med njimi tudi na£i trije in naše tri. Vse, vse je bilo veselo, razven treh fsntov od fare.
Prosil je lepi in visoki Tone Klarinet lepo majčkeno Miciko Trompcto, da bi imela žnjim prvi ples, pa je rekla Micika, da ne more, ker jo bode v čreveljčku že-belj, katerega je nemarni črevljar pozabil priviti. Močno se je Tone čudil, ko je videl, da je žebelj ne-bode nič, ko jo je poprosil za ples Pepe Cimbal.
Prav takratne je Pepe Cimbal Čudil, ker je črnooka Rozika flavta tako hitro ozdravela v naročju rudečebrhkega Lojzeta Bobna ml hudega glavobola, kateri jo je tako mučil tedaj, ko jo je ou prosil za ples. In Čudil se je rudeče-brki Lojze Boben, ko je opazil, da se je rudečelična Anica Trombona mahoma znebila groznega prehlada, ko jo je prijel za. roke lepi in visoki Tone Klarinet ter jo povedel na ples, kamor prej ni mogla, ko jo je prosil on.
Vsi trije so se čudili in kovali načrte za maščevanje. Plesali so trije fantje od fare z vsemi dekle-tmi od župnije in tudi s tremi pri jateljicami treh deklet.
Pa je med plesom poseptala Mi-eikina prijateljica Tonetu Klarinetu, da naj ne hodi več pod okno Micike Tnotnpete, ker ga ne mara, hajti ona ljubi samo Pepe-ta Cimbala. In od Rozikine prijateljice je zvedel Pepe Cimbal, da zaatonj plaši žabe pod oknom Ro-zike Flavte, ker v njenem arcu kraljujejo edinole rudeči brki Lojzeta Boben. Povedala je zaupno Aničina prijateljica Lojzetu Bobnu, da naj ne hodi ob nie-aečnih nočeh brenčati pod okno An ice Trombone o prčuih praznotah, ker ga ona ne razume zato, ker ji jc lepi in visoki4 Tone Klarinet vedno pred očmi.
Pa je prijela tedaj želja Toneta, da bi med štirimi oumi govoril a Pepetom.
Pa je videl Pepe nujno potrebo govoriti z Lojzetom na samem.
In sklenil jo Lojze govoriti s Tonetom brez prič. Sel je Tone k Pepelu ter ga povabil v posebno sobo, ker mu ima nekaj povedati. Pepe je stopil tedaj k Lojzetu s prošnjo, da gre z njim v drugrt sobo, kjer ga bo nekaj vprašal, ln Lojze je povabil Toneta v sosednjo sobo na skriven pomene k.
Zbrali so se v posebni sobi trije fantje od fare ter držali tihe po-inenke, tako tihe, da ni krčmar Gramofon nič slišal, ko je tiščal uho pri ključavnici. Kimali so fantje z glavami, ugovarjali in pritrjevali, končno so si podali roke preko mize in klicali Štefan lila mizo. Ko je Tone vstal in napil na srečen izvršetek zarote, so vsi vstali in spraznili čaše na dušek...
Bog A mor tpa je sedel na zlat-nein trinožniku in se tako smejal, da so mu tekle solze preko nežne bradice na nebeške preproge ...
V lepi bajni noči je zaslišala Micika Trompeta brenkati po milo se glasečih strunah Pepeta Cimbala pod svojim oknom. Nekaj sladkega ae je razlilo okolu drobnega arčeca, vsaj zdelo se ji je tako iu ni mogla drugače, kot da je vstala in pogledala',*re je rea on. Da, bil je on črnooki fant ml fare Pepe Cimbal. Oh, kako rada bi odprla okence, pa noče, ker bogvc kaj bi mislil potem. P» mehko poje o bledem licu, po ka-; terem teko is ljubezni porojene
I solziee. Ni drugače, odpreti mola, eika Trompeta avoji prijateljiei * <U TT?	> ,ako f * v * j«" i neznansko bilo Iu odprla je. ker
prazni srčni prostor s svojo po-doboi In prav nič ni videla kako zlobno in pomenljivo si Ijojze viha rudeče brke.
Tedaj je tudi stal ob rožmarinovem grmu pod oknom rudeče-lične Anice Trombona lepi in visoki Tone Klarinet ter piskal o luni, ki aije in o kladivu, ki bije pozne ure. On pa da ne more spati, ker mu ne puate srčne rane, katerih ni prej poznal. In niai mogla drugače usmiljena in rudečelična Anica kot da vstane, in da ti-ate neznane rane lia kakoršeukoli način zamaši in zaeeli. Saj tudi ona»ni vedela, kako hudobne miali se pode v glavi lepega in visokega Toneta.
Gledal je nagajivi bogec Amoi skozi nebeško linieo in videl, da trije fantje od fare redoma vsako noč hodijo prepevati o srčnih prazotah in ranah. Zadovoljno si je mel roke, ko je zapazil, da v temni noči neso trije fantje od fare tri lestve pod okna treh deklet od župnije.
Smehljal se je tedaj, ko so trije fantje previdno stopali po klinih lestvic, ko jih je pri okencah sprejelo šest mehkih belih rok in sest krasnih koralnih ustnic, in ko se je dvanajst ustnic sumljivo združilo po štiri skupaj tako na tesno kot bi hotele nastati tri celote. Pa na ves glas se je zasmejal bog Amor takrat, ko je sest mehkih belih rok potegnilo drugih šest v tiho sobico, in tolkel se je po kolenih od smelia bogec A-mor temu, kar je pozneje videl. Nato pa je zaprl nebej&ko linieo... 1
Celili šest mesecev je ostala nebeška linica zaprta. Takrat se je pa bogec Amor domislil treh fantov od fare in treh deklet od župnije, pa je pomolil glavo skozi linieo, da vidi kaj delajo. > In videl je veliko čudo I
Prebivalci Bombardons so dobili skrivnostne obraze. Po dva in dva, pa trije in trije in po več in več skupaj so si šepetali taj-nostne reči. To nenormalno stanje mirnega prebivatelstva Boin-bardona «o povzročile tri moljč-Ijive prijateljice treh deklet od župnije.
Tri dekleta od župnije so ua veliko jezo gospoda župnika" C it re izstopile iz vrst Marijinih devic. Niti vzroka niso navedle. Sveta dolžnost treh prijateljic pa je bila, da privedo pobegle tri ovčice nazaj v Marijino naročje; in če to ni mogoče, da se vsaj zve, kakšen satan jim je vdahnil to brezbožno misel.
In zgodilo se je, da so tri .prijateljice s sveto obljubo molčečnosti izmolzle od treh deklet tako tajno novico, da so komaj čakale da jo povedo drugim. To je za-vršelo po Bombardonu. Stare mamice so uklepale roke iu vrtele oči kot Rezijan svoj brus. Možje so zabavljali nad pokvarjenim svetom in kazali sebe in svojo mladost za vzgled.
Fantje so nekaj govorili o štorkljah, o dekleta pa o božji poti v Rim.
Ali čudo nad vsem čudnem je bilo tole: Trije fantje od fare so postali strašno oblastni. Tone Klarinet je nosil glavo pokoncu, kakor da bi bil pravkar izvoljen županom Bomburdona; in kar javno je trdil, da ima 011 glede britkega položaja Micike Trom-pcie največ govoriti. Ce je jni kdo kakšnega posebnega mnenja naj to njemu pove, da bo 011 a svojimi trdimi pestmi skušal to mne-ujc ovreči. Micika se je temu ja-ko čudila. Bila je trdno prepričana, da ima Tone najmanj govoriti; pač pa je do tega upravičen edinole Pepe Cimbal, kateri edini je imel vstop v tihe prostore njene spalnice. Britko je potožila Micika materi svoj greh, povedala je resnico o Pepetu in čudno govorenje Toneta. Mati je jadrnw odhitela proti hiši Pepeta Cimbala iu srečala med potjo Toneta Klarineta. Položil ji je roko na ramo hi dejal, da mu je r.efo žal, ker je napravil njeni hčerki Miciki iz prevelike ljubezni tako žalost, da je pa on mož |>oštenjak. ki je pripravljen njeno hčerko poročiti, naj m rt* samo pore kedaj. da pride snubit. Mati se je grozno čudila. Odprls je usto široko.
storiti. Pepe je modro ..povelj j da je vse res, kar je dejala o3 sama v imenu se je malo zm^JJ kajti 011 je kriv neareče sauio 2 Rozikv Flavti, katero bo pa wJ pošten fant poročil. Kar pa til če Micike, je najbolje, če se ol3 ue na Toneta Klarineta, ker eJid 011 je/to.kkel s kladivom pi. j urah v bajnih nočeh pod njeu3 oknom! ,	j
Mamica se je vrnila zme^J domov in povedala Miciki, d73 grdo laže, da Pepe je nedolfc,! glede nje, kriv pa je edino T«,.! ki jo je zaprosil za njeno (jj^, 1 kino) roko ter da vidi, da bo mj.1 boljše, še ae prično delati pripnj ve za ženite v.
V tistem času se je Pepe l'iJ bal oblekel v praznično obleko »1 odšel snubit Roziko Flavto. )B bg običajnih uvodov je po vodji njenemu očetu, kako in kaj i|l prosil, da mu da roko hčerke. Oe«l je dejal, da tako čudne storije šel ni slišal, še manj pa doživel. B«.| kel je! da je Rozika obtožila Loj.1 zeta Bobna, češ da edinole on jj kriv njenega žalostnega stanji 1 da pa Lojze noče nič slišati o tea,] temveč trdi, da take krivde si i|] sveat ^anio iprj Anici Tromboni I da je pod oknom Rozike v poznih! jnočnih urah plaiil žabe edino Pe. j toe Cimbal, kateri je zategadelj] XudI odgovoren I
Pe£e je vse potrdil, da je živi I iistina, in da je on fant poštenjak, j ki hoče Roziko poročiti, če m \ 011, — oče,, da dovoljenje. Oče j« seveda bil zadovoljen in dogovo. j rila trta se glede porotke.
Tedaj je tudi Lojze Boben okr- j tačil svoj klobuk in se ponouno odpravil k starišem Anice Trombo- j nove. Vljudno je pozdravil in bret da bi se jezil nad slabo letino, je povedal, da vroče ljubi Anico, in da prosi za njeno roko, zlasti ker ve, da je 011 povzročil, da je Ani-ca pretočila toliko solz. On noee pustiti Anice na cedilu in v sramoti, ker je fanit po&enjak. Oče ia mati Amice sta dejala, da jim je trtvar neumljiva, ker Amica dolii Toneta Klarineta vsega greha; da pa Tone pravi, da se njegov greh tiče samo Micrke Trompete. Če par hočejo najti povzročitelja Anici- j ne nesreče, naj se obrnejo 11a Loj-»| zeta Bobna, ker samo 011 je v mesečnih nočeh botbnal po praznem j srcu pod oknoan Anice. In ko je I Lojze priznal, da je vse to resnica, so ae domenili, kdaj da gredo "delat pismo."
Takrat so se tri dekleta od župnije močno razsrdile na tri lain ji- j ve fante od fare. Tako! Zatajil] me je ta cigan Pepe! — si je mi* 1 Kla Micika. — Prav nalašč ga no- j čem. Tudi slišati ne maram o njem! Toneta^pa bom ljubila, ki j je tako dober, da vzame greh dru-fcega nase. Prav zares!
Noče me več poznati luuip! — ] je dejala Rozika. — Kako, da «a nisem prej poznala, da je tak laž njivec. Čakaj Boben bobnaati! Nalašč bora ljubila Pepeta z vsem srcem, ki rac ljubi tako, da je sebe ozniačil za povzročitelja moje nesreče, dasi je nedoJžen kot dete!
Kdo bi si ntislil, da je Tone tak figovect! Vse je utajil, mrha! Ha ta zlata duša, ta Lojze Boben, kako rae ljubi! Kar javno se je obtožil greiha, katerega je storil ve-rolotnec Tone. Zato ga pa hočem vroče ljubiti — je menila A/nica.
Tako so govoiTile saane pri sebi tri dekleta od župnije. Trije fs^-je od fare so ae pa sešli pri Oro-mofonu in pili "reforš" iz vesel j« nad dobrim izidom zarote.
"Glej, da ne boi ravnal grdo 1 mojim sinom," — je dejal Tone Bofonu "ker drugače bom tudi jaz navil ušesa sinu Pepertove žene!"
In ob veselem atnehu ao si trije faaitje od fare obljubili z moško besedo, da bodo ljubili prve otroke svojih žen, kakor avoje lastne !
In kmalu za tem so čuli prebivalci Bombardon a tri oklice v cerkvi, da žele trije fantje od f»* stopiti v sveti zakon s trem mladenkami od župnije.
Vse to je videl nagajivi bogee Amor akoei nebeško linieo. Pa, ker je imel bistre oči, je videl tudi, kako se žuipniku Citri grbanči čelo radi grdega dogodka v njeg«-
novico, ki mora ostati
,	, ni videla škodoželjnega smehlja- najat zob, katere je še imela. Si-
J	T	V T0*li?	poaneje ao se pa z glaani
da se je natančno videlo vseh tri-i vi župniji. Pa je vzel bogec Amor
Klarinet hodi tlačili traveo |km1| Pepetovem. ga pa ona ne mara,
Zaumrjal »e je Img Amor in vzel n;eno ok .
Preteklo je aedem dni, ko je n..| v roko kredo ter narisal neka čud-	kJr ,kritn ^T^r^ZI Bo^bZ.ro
",kr"' ....... ^ '	"•■""J. v	Pepeta Cimbala. Povedala je Z\Tm mrTin
trmožnika .1. s* gromke ,a«me- Iu tiste dni so dobile tri dekle-	mtoka Koaiki Kl.rl.	w_____*_____
dvigt.de duhieee rož.ee nežne gla- Ijiee, tri intimne prijateljice. Pa nočnih ,,r«h »1^ nod »i.„E __l -T® 1 , 'V1
\ i«-e pisit 1 nebu, 1
prijateljice Pa nočnih urah plaši pod njenim ok- mogla ona drugače, kot
-	---------f—— r"« 'M™«"	m "Kin on« nninrp,
1« v, golobčk, je povedala le,»a m majčkena Mi- nom Pepe Cimbal žabe, da m« pa ifl odpre in taka
m
P H	eniakom harmonično saprla in
Tisto uro je rndečebrki Ujzc mamica je odhitela dalje brez v»a-pra/neni arcu, ki | ke' besedice. Tone se je pa akri-up nazaj, pod o-; vnostno nasmehnil
V svoje veselje je mamica našla Pepeta samegn doma. Brez vseh ovinkov mu je stvar razložila in ga vprašala, kaj se daj namerava
ida vsta-
napolni oni
v roko srebrni lok, položil zlata atrelico na svileno tetirvo, pomeril na zemljo in "vše!" je zletela zla* ta atreiica doli v globočino iat ae zasadila v *rce župnika Citre. Te-Alaj je župnik Citra vstal in bil svojo brhko kuharieoaia koralna iisteca. In veselo ae je bogec A-mor nasmejal in zaprt nebeško linieo za nedoločen čas — — — t