KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1966 ' LETO XIV 2 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XIV. letnik Ljubljana 1966 2. zvezek Vsebina drugega zvezka T. Zorn: Poizkusi izselitev koroških Slovencev med drugo svetovno vojno — Stran 73 J. Jenko: Zgodovina železniške proge St. Peter na Krasu (Pivka)— Reka — Stran 83 J. H o f 1 e r : Prispevki k najstarejši glasbeni zgodovini na Slovenskem — Stran 91 B. R e i s p : Prirejanje zgodovinskili razstav — Stran 100 K. Kobe-Arzenšek: Slovenski rdeči križ v stari Jugoslaviji — Stran 106 J. Musi č : Obramba na Soči 1915—1917 — Stran 110 J. Prunk: Zapis z znanstvenega posvetovanja o OF slovenskega na- roda — Stran 124 Zgodovinsko branje: J. Šorn: Vodnik po arhivih Slovenije. Ljubljana: Podobe iz njene zgodovine — Stran 128 F. B e n e d i k : Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slov. Štajerski — Stran 129 F. Stukl: Vojeslav Mole: Umetnost južnih Slovanov — Matica Slo- venska — Stran 129 J. Fi s C h e r : Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju — Stran 131 F. Dobrovljc: Ob grobu sodelavca Rafaela Ogrina — Stran 132 Na ovitku : Robbov spomenik pred Magistratom v Ljubljani Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja In zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Jože Jenko — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III — Tekoči račun pri Narodni banki št. 503-8-85 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 12 N din posamezna številka 4 N din Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika POIZKUSI IZSELITVE KOROŠKIH SLOVENCEV MED DRUGO SVETOVNO VOJNO TONE ZORN Claaiek skuša na podlagi dostopnih virov podati problematiko poskusa izselitve koro- ških Slovencev za časa nacizma. Pri tem se naslanja na ohranjene vire, ki jih v originalu ah v prepisu hrani arhiv Inštituta za narod- nostna vprašanja v Ljubljani (INV), na orise nacističnih prizadevanj po uničenju koiroške- ga slovenstva v člankih dr. Mirta Zwittra,' na spomine izseljencev,^ ter na druge vire. Za kasnejše razmerje nacistov do sloven- skega vprašanja na Koroškem je značilno, da naletimo še pred pričetkom prve svetovne vojne na štarejskem in koroikem sektorju slovenske jezikovne meje na poizkuse, da bi se z rajhovskimi Nemci izpodrinilo avtohto- no slovensko prebivalstvo. To izpodrivanje je bilo namreč povezano z delovianjem graške organizacije Südmairk, ustanovljene 24. no- vembra 1889. Ze po prvem Jetu je štela ta organizacija 170 krajevnih skupin z 20.000 člani, nalogo pa je videla po letu 1906 v na- seljevanju slovenskih obmejnih področij z nemškim življem. Tako naj bi se zhl Maribor preko Spilja in Marenberga (Radlje) s str- njenim nemškim področjem; drugi koloniza- cij ski tok pa naj bi omogočil nemški prodor iz Labotske v Dravsko dolino. Po podatkih Nikolausa von Preradovicha je bilo po letu 1906 naseljenih na Štajerskem 75 nemških družin s 428 člani. Südmarka je v ta namen dala na razpolago 1,5 milijona kron za nakup 2000 oralov zemlje.' Ti .podatki se deloma skladajo z onimi v razpravi »Deutscher Schul- verein-Südmark in njegovi nasledniki v dru- gi avstrijski republiki«,^ po katerih naj bi se naselili na Štajersko dve družini manj, skup- no število kolonistov pa bi znašalo 434 dru- žinskih članov. Za njihove potrebe je bilo takrat odkupljeno 900 oralov zemlje. Vseka- kor pa je prva svetovna vojna preprečila Südmarki načrt o odkupu nadaljnje štajerske slovenske zemlje. Za naš problem pa je važ- no, da je delovanje Südmarke seglo tudi na južno Koroško. SMčno kot na Štajerskem sta pričeli tudi v Celovcu in Borovljah poslovati posebni pisarni tega društva za posredovanje nakupa slovenskih posesti. V Gradcu je bil v ta namen 1909. leta ustanovljen poseben denarni zavod za financiranje kolonizacije, imenovan Südmarkische Volksbank und Sparrgenossenschaft für die Alpenländer, kasneje preimenovan v Deutsche Heimat- stätten-Bank (zavod je deloval tudi v času med obema svetovnima vojnama). Prelomni- co v kolonizaciji južne Štajerske pa pomeni konec prve svetovne vojne, enako tudi na Koroškem, ko so z izgubljenim plebiscitom dobile podobne tendence novega netiva. Iz tega časa tudi ugotavljamo prve glasove o radikalnejših »rešitvah« problematike obmej- nega slovenstva. Tako je Marburger Zeitung 17. oktobra 1918 z odobravanjem povzela po nekem dunajskem hstu zahtevo po izselitvi tistih Slovencev, ki so podprli majniško de- klaracijo, v Rusijo v zameno za. tamkajšnjo nemško manjšino.^ Predigro za dogodke čez dobrih dvajset let vidimo že v dejstvu, da se je po koroškem plebiscitu 1920. leta presehlo v Jugoslavijo 61 slovenskih učiteljev, domačinov ali takih ljudi, ki so bili v službi na Koroškem že v času prve svetovne vojne. Za večino med njimi na Koroškem nedvomno ni bilo nobene eksistenčne možnosti več. OstaU so le štirje, od katerih je dobil učiteljsko službo na slo- venskem ozemlju le eden, dva sta bila spre- jeta v službo znova šele leta 1925, a sta bila nameščena v nemških krajih.' Iz Koroške je morialo oditi tudi več duhovnikov in de- lavcev.' Vnetega sodelavca je v tem času do- bila Südmarka na Koroškem v novi, osrednji protislovenski in nadstmnkarski organizaciji, ustanovljeni med koroškimi boji 1919. leta, v Kärntner Heimatdienstu, po plebiscitu 1924. leta preimenovanem v Kärntner Heimatbund (KHB). Poslevodeči načelnik te »domovinske zveze^^ je postal 1921. leta znani Maier-Kai- bitsch. Prvotni namen te organizacije je bil boj proti aspiraci j am Jugoslavije do Koroške, po plebiscitu 1920. pa krnjenje razvoja slo- venske manjšine na Koroškem. Organizacija je bila v tesnih stikih s koroško deželno vla- do, tako je na primer njen osrednji urad v Celovcu financirala koroška vlada.* Lojze 73 KRONIKA ČASOPIS ŽA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ude" piše, da je postala po plebiscitu 1920. leta Hedmatbundova centrala v Celovcu »spe- cializirana strokovna institucija za reševanje slovenskega vprašanja na Koroškem, ki je to vprašanje študirala, zbirala podatke, poiroča- la, dajala predloge, svetovala, samoiniciativ- no ali vprašana za svet od obLastev, sestavljala razne sezname in kartoteke. Vestno je sprem- ljala pisanje slovenskih in tudi jugoslovan- skih časnikov.« Ta oris delovanja KHB po- trjuje ohranjen govor, ki gia je imel Maier- Kaibit&ch 21. oktobra 1926 v Celovcu. V njem je poudaril, da mora imeti KHB pregled nad gospodarskimi razmerami koroških Slovencev in natančno ugotoviti njihov gospodaraki po- ložaj. Podčrtal je, da je treba imeti stalen pregled vseh slovenskih knjižb in kartoteko premoženjskih razmer. Govoril je tudi o nuj- nosti take organizacije in pri tem podčrtal, da morajo izginiti koroške utrakvistične šole. Posebej se je v govoru zahvalil Südmarki za njeno delovanje. Po njegovem bo moralo pri- ti do tega, da se ljudje, ki še ne obvladajo dovolj nemškega jezika, čimprej raznarodi- jo.'" Ta cilj je KHB skušal doseči z organiza- cijo domovinskih svetov, krajevnih zaupni- kov, v glavnem učiteljev, uradnikov, vaških mogotcev, trgovcev, gostilničarjev, po vehki večini bivših častnikov, vojakov iz oborožene borbe v letih 1918/19, samih političnih pri- padnikov velikonemške stranke ali Land- bunda ali krščanskih socialistov, v prvih letih ipo plebiscitu pa tudi še delavcev.*' Iz istega leta, iz katerega je ohranjen programski go- vor Maier-Kaibitscha, je znan tudi načrt KHB o naselitvi tisoč nemških protestantskih družin v slovenskem delu Koroške.'*^ V ta namen je stopil KHB preko nemškega gene- ralnega konzula v Celovcu v stik z leta 1898 ustanovljenim bančnim inštitutom Nemško naselitveno družbo (Deutsche Ansiedlungs- GeseUschaft, DAG) v Berlinu.'^ V okrožnici Kärntner Heimatdiensta — seveda strogo za- upni — z dne 21. novembra 1924 pa je Maier- Kaibitsch naznanil ustanovitev posebne pi- sarne (Bodenvermittlungstelle) za nakup slo- venskih posesti, namenjenih kupcem iz rajha. Iz istega dne je tudi okrožnica, s katero je Maier-Kaibitsch naročil zaupnikom domovin- ske službe taktične akcije za spremenitev slo- venskih župnij na Koroškem vsaj v dvoje- zične." Glasilo koroških Slovencev »Koroški Slovenec« je poročal o delu te pisarne prvič leta 1929. Ta urad je s pomočjo Schulverrei- na-Südmarke in berlinskega VDA (Verein, od leta 1933 Volksbimd für das Deutschtum im Ausland)'^^ posredoval za Nemce iz rajha nakupe ali zakupe kmetijskih posestev na Koroškem. Zadnje obširnejše poročilo »Koro- škega Slovenca« (13. julij 1932, št. 28) pravi o delu tega urada med drugim: »glavno za- slugo za naselitev rajhovcev ima Heimatbund, ki zastopa stališče, da mora priti zemlja ob meji v nemške roke, to se pravi, da je treba pregnati domače Slovence z grude in naseliti Nemce. Heimatbund zna na prav zvit način pridobivati rajhovce za nakup slovenskih po- sesti . .. Doslej je na Koroškem 137 rajhov- skih kmetov, ki posedujejo 6604 orale zem- ljišča, ki je stalo 4,842.000 šilingov. Na slo- venskem ozemlju je nad polovica priseljen- cev, marveč 71, ki so pokupili 3677 oralov zemljišča. Da je KHB poäljal svoje rajhov- ske brate predvsem v slovensko zemljo, kaže popolnoma slovenska občina Blato, kjer je naseljenih že 7 rajhovskih — bržkone pro- testantskih priseljencev. Merodajni krogi se ne zganejo, ko se naseljujejo med izključno katoliškim prebivalstvom rajhovski pro- testanti. No ja, glavno je, da zadobi Koroška nemško obeležje.«'"* Kaže pa, da je naletel KHB v naslednjih letih zaradi pohtičnih spre- memb in močnejšega avstrijskega kurza pod Dollfussom pri izvajanju tega načrta na ovire in da so mu prišli prav tudi domači nemški aH pa nemčurski elementi. Se tik pred anšlu- som Avstrije k tretjemu rajhu je 25. marca 1938 poročal »Koroški Slovenec«, da je »nedav- no« Heimatbundov govornik v nekem govoru dejal, da »naj se javijo vsi ,heimattreue', ki bi hoteli kupiti kako slovensko posestvo pri Heimatbundu, kateri jim bo v deruami za- dregi rad ustregel«.'5 Tako kot Südmarka in VDA so KHB po- magala pri kolonizacijskem delu tudi druga rajhovska društva kot »Deutsch-österreichi- scher Volksbund«*5a in Deutsch-österreichi- sche Arbeitsgemeinschaft s sedeži v Berlinu in na Dunaju. Za slednjo vemo, da so na se- jah njenega odbora pregledovali rezultate in izkušnje pri naseljevanju rajhovcev na Ko- roškem. Na seji 22. novembra 1930. leta so na primer poudarili, da morata Avstrija in Nemčija složno izvesti to kolonizacijo v »inte- resu ohranitve nemštva na slovenskem ob- mejnem področju Karavank«.*5b Tema dru- štvoma se je pridružila protestantska verska organizacija v Nemčiji »Gustav Adolf Ve- rein«.i8 Tudi glavno tajništvo »Bavarske kr- ščanske nemške zveze<< v Miinchnu je usta- novilo poseben naselitveni urad, ki naj bi naseljeval bavarske kmete na avstrijskem Štajerskem in Koroškem. Po poročilu Kärnt- ner Tagblatta z dne 28. novembra 1930, str. 2, naj bi bile priprave za prvo skupino kolo- nistov kmalu končane. Leta 1930 je bil izdelan še naselitveni načrt, po katerem so rajhovski kolonisti prejemali iz 74 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Nemčije in od avstrijskih društev za pomoč pri naselitvi 30 "/o denarno vrednost kupljene- ga posestva, za ostalo kupnino pa dolgoročen dvoodstotni kredit. Skrb za pridobivanje po- sestev m koloniste je na siovemskem in jezi- kovno mešanem ozemlju imel seveda KHB, sodelovali pa so tudi ustrezni denarni zavodi. Tako je imel v času krize vehkovški Kredit- verein v letih 1930 do 1931 naprodaj 50 po- sestev in se v začetku marca 1931. leta celo obrnil na avstrijskega poljedeljskega ministra, da bi poskrbel za ta posestva, ki pridejo na dražbo za nemške naseljence. Podatki »Koroškega Slovenca« z dne 13. julija 1932 o odkupljenih slovenskih posestvih se ločijo od tistih, ki jih navaja dr. Felaher v razpravi »Naseljevanje rajhovcev na Koro- škem v dobi sanžermenske Avstrije.« Po dr. Felaherju se je do konca leta 1930 naselilo na Koroško 109 rajhovskih družin z nad 300 člani, odkupljeno pa je bilo 4.811 oralov zemlje v vrednosti 5,246.400 šihngov. Samo v letu 1933 je prišlo na Koroško novih 33 družin rajhov- cev, ki so pokupile 950 oralov zemlje. S pomoč- jo že omenjenih denarnih zavodov in šolskega društva Schulverein-Südmark je bilo naselje- nih tudi ob jugoslovansko-štajersfei meji 170 rajhovcev na 41 posestvih, ki so merila 1849 oralov." V kolonizacijsko dejavnost se je vključil tudi tisk, zlasti časnik Deutsche Tageszeitung. V tem listu je rajhovski naseljenec na Koro- škem Hahn še pred letom 1930 opisal v članku Nemška južna marka (Koroška) ugodne po- goje, ki jih je bil za naselitev rajhovskih Nemcev ustvaril KHB. Omenil je, da sta Maier- Kaibitsch in njegov pomočnik Raupert pri- pravila v svoji daljnovidnosti ugodna tla za naselitev rajhovcev, ki imajo nalogo, da z nemškim duhom prepojijo slovensko kmečko prebivalstvo južne Koroške in v pravem po- menu besede opravljajo delo »resničnih pio- nirjev nemške kulture«. Hahn je tudi pisal, da načrt predvideva naselitev najmanj tisoč rajhovskih družin na slovensko ozemlje, ome- njal pa je tudi ugodne pogoje za nasehtev kolo- nistev na Koroškem, Tako je po njegovih po- datkih kolonistu za ustvaritev eksistence dovolj že deset tisoč mark, medtem ko mu jih je bilo v prekomorskih deželah potrebno najmanj dvajset tisoč. Hahn je v člaiiku izrec- no poudarjal, da je koroški deželni svet de- narno in moralno podpiral naseljevanje. Istemu cilju, pridobivanju novih kolonistov, je bila namenjena tudi knjiga »Kärnten als Siedlungsland«, ki jo je KHB izdal za pro- pagatorje kolonizacije v rajhu in za kandidate, ki so se odločili za preseMtev na Koroško.'* Prelomnico v odnosu nemško-nacionialne družbe na Koroškem do slovenske manjšine pomeni priključitev Avstrije k Hitlerjevi Nem- čiji marca 1938. leta. S tem trenutkom se je namreč pričela izpolnjevati izjava bivšega nacističnega poslanca v koroškem deželnem : zboru predstavniku koroških Slovencev dr. ! Francu Petku, da bodo nacisti po prevzemu oblasti politično in fizično likvidirali koroško slovenstvo (izpoved dr. Franca Petka na pro- cesu proti Maier-Kaibitschu 1947. leta; imena ; tega poslanca dr. Petek, takrat ni omenil, prej- j kone pa je to bil Hugo Herzog). Takrat so i dobila svoj dokončni izraz tudi skoraj dva j- ; setletna priziadevanja KHB. Ta organizacija ; je bila sicer čez čas formalno razpuščena, de- jansko pa je še nadalje obstajala, vključena 1939. leta v nacistično stranko pod imenom NS-Gaugrenzlandamt in pod istim vodjem Maier-Kaibitschem. Maier-Kaibi;tsch je dobil | za svoje narodnostno poHtično delo tudi druga ' priznanja: tako je postal član prve koroške nacistične vlade dne 11. marca 1938. leta. Sku- paj z drugimi člani vlade je bil sprejet tudi V i SS s činom, ki je ustrezal njegovemu nekda- ] njemu činu rezervnega majorja. Ob reorgani- zaciji avstrijskih dežela v gaue je postal kot višji vladni svetnik formalno tudi državni uradnik. ! SI. 1. Taborišče Zrelec, odkoder so slovenske izseljence . ^ vozili, v Nemčijo 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Hitri Miaier-Kaibitschev vzpon takoj po anšlusu je toliko bolj zanimiv, ker so imeli vodilni koroški nacisti do njega v času ile- galnosti (od puča 1934 do anšlusa) nekatere pomisleke. Vzrok je bil pač v tem, da se je Maier-Kaibitsch kljub svojemu nacionalno svobodnjaškemu naziranju držal kot poslovo- deči vodja KHB v idezelni politiki ob strani ter se tako mogel prilagajati raznim situaci- jam. Slovenska stran je po drugi svetovni vojni večkrat opozarjala, da je (Mair-Kai- bitsoh (pristopil k nacistični stranki že 1. 1934. Ta trditev se je opirala na Maier-Kaibitschevo trditev, da je bil pristopil k nacistični stranki 1. januarja 1934. Kakorkoh, dejstvo je, da je imel Maier-Kaibitsch že tedaj tesne stike z vodilnimi koroškimi nacisti, 1937. leta se je udeležil nacističnega zborovanja v St. Jakobu v Rožu. Kasneje je posebno cenil Maier-Kai- bitscheva prizadevanja na nacionalno politič- nem področju koroški ga,uleiter dr. Friedrich Rainer, in ko je prevzel decembra 1941. leta vso civilno oblast na Koroškem, je združil v Maier-Kaibitschevdh rokah vse dotedanje narodnostno-politične referate.*' Da so nacisti takoj po anšlusu Avstrije pri- čeli z imčrtno izselitveno akcijo slovenskega življa, ne bi mogH reči, vsekakor pa so želeli odstraniti s Koroškega vodilno slovensko inte- hgenco. Tako si moremo razložiti aretacijo predsednika Slovenske prosvetne zveze Joška Tischlerja dne 15. marca 1938. leta. Vendar pa je bil dr. Tischler izpuščen iz zunanjepolitiičnih vzrokov še istega dne, moral pa je podpisati reverz in demantinati aretacijo pri jugoslovan- skem konzulu. Dne 24. aH 25. marca 1938 je bilo pregnanih iz svojih župnij prvih šest slo- venskih duhovnikov. Intervencije dr. Tischler- ja pri Maier-Kaibitschu za vrnitev teh duhov- nikov niso rodile sadu.^" Nekaj vidnih Slo- vencev je romalo tudi v zapor, med njimi bivši slovenski deželni poslanec Vinko Poljanec, ki je za .posledicami zapora tudi umrl. Se 1938.1. si. 2. Izseljenci v taborišču Zrelec dna 14. aprila 1942 pred pregnanstvom iz domovine je moral zapustiti ozemlje Koroške bivši slo- venski deželni poslanec Ivan Starc,^' februarja 1939 pa se mu je pridružil s prestavitvijo v Bregenz v Vorarlbergu dr. Joško Tischler,'^^ Dalje je 16. decembra 1938 gestapo zaprl pevo- vodjo Slovenske prosvetne zveze Valentina Hartmana, prvega septembra naslednjega leta pa so mu sledili ruadučitelj Franc Aichholzer, urednik Koroškega Slovenca Rado Wutej in najemnik Simon Martinjak, ter jih poslal v KZ Buchenwald.^' Njim je sledilo po napadu na Jugoslavijo aprila 1941 v zapore celovškega gestapa 67 slavenskih duhovnikov, ki so mo- rali po izpustitvi oditi iz slovenskega koroške- ga področja,^'' aretirani pa so biU tudi drugi vidni koroški Slovenci.^" Vzporedno z fizičnim preganjanjem so iz- vajali lokalni nacistični faktorji tudi gospo- darski pritisk na narodno zavedne koroške Slovence. O tem priča poizkus krajevnega nia- cističnega vodje za občino Bilčovs - Zgornja vesca, da bi pregnal slovenskega trgovca Jan- ka Ogrisa, vendar mu je trenutno celovško vodstvo NSDAP 8. febr. 1940 odgovorilo, da »v bližnji bodočnosti ni misliti na to, ida bi se (tej) družini enostavno odvzela hiša in posest- vo ter se jo postavilo čez mejo v Jugoslavijo.« Prizadevanje tega vodje NSDAP pa ni bilo zaman; med izseljenimi slovenskimi družinami 1942. leta je bila tudi družina imenovanega trgovca. V Zahomou je bila dalje na podlagi »priporočil« krajevnega kmečkega vodje od- bita kupoprodajna pogodba, češ da je kupec nacionalno slovensko usmerjen. Gostilničarski najemnici v občini Sele pa je bila z dopisom celovškega Landrata Zl. 19. 273 z dne 5. julija 1940 odvzeta obrt z obnazložitvijo, da je Slo- venka. Na priporočilo vodstva NSDAP za okraj Beljak je beljaški Landrat prepovedal kupno pogodbo med Terezijo in Igmacem Wiegele iz Zahomca. Vzrok zia prepoved je bila ugotovitev, da je Ignac Wiegele nevaren in fanatičen nacionalni Slovenec, ki se javno primava k slovenskemu ljudstvu in ni dovzeten za kakršnokoli približevanje k nemštvu. »Var- nost državne meje ne dovoljuje prodajne po- godbe ... in jo zato Kreisleitung NSDAP od- klanja.« (prepis dopisa št. Zl. 58/40 z dne 25. 3. 1940). Landrat je upošteval to obvestilo (pre- pis pooblastila z dne 5. IV. 1940 in ostale ko- respondence, hranii arhiv IN V). Vzporedno s temi prizadevanji pa je šla ten- denca tretjega rajha po preselitvi nemško govorečih manjšin iz tujine v matično državo. Predvsem pa se je preselitev južnih Tirolcev in pa Kanalčanov po letu 1939 usodno 'pove- zala z vprašanjem uničenja slovenskega življa na Koroškem. 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kron' k a Prvič zasledimo Hitlerjevo izjavo o preseli- tvi južnih Tirolcev v raj h 1920. leta, 'ko je poudaril nujnost prijateljstva med Nemčijo in Itahjo. To misd je podkrepil 1926. leta v bro- šuri »Die Südtiroler Frage und das Deutsche Bündnisproblem«, kasneje povzeto v 13. po- glavje »Mein Kampf«. Ta želja pa je bila predvsem politična; z njo si je namreč Hitler obetal pridobiti poglobljeno zavezmištvo fa- šistične Italije. Prvi pogovori o tem vprašanju so se pričeli že v pomladi 1938 s podpisom »berlinskega sporazuma« dne 23. junija 1939 in z objavo »Smernic« o preselitvi južnih Tiroilcev dne 26. oktobra 1939.'^« Kljub vab- ljivi ponudbi, da bi se Ittailija s preselitvijo rešila nemške manjšine, pčani polj- ski kampanji se je porodila misel o preselitvi južnih Tirolcev v okupirani del Poljske. Mi- slili so dalje na Sudete. Poleg drugih področij so kasneje naselitveni načrti zajeh tudi fran- cosko Burgundi j o, kjer naj bi se s pregonom domačega prebivalstva ustvarila ugodna tla zia naselitev Tirolcev. Po napadu na Sovjetsko zvezo 1941. leta je prišel v poštev tudi zasede- ni »življenjski prostor« na vzhodu. Polotok Krim naj bi bil po nekem projektu idealno naselitveno področje zia južnotirolske optante pa tudi nekako kolonialno središče tretjega rajha ob Cmem morju. Kljub točnim določi- lom medsebojnih obveznosti opcija južnih Ti- rolcev iz Itahje ni potekala tako, kot so si zamislih v BerMnu; zavirali so jo tudi Italijiani, ki niso bili naklonjeni plebisdtamim priza- devanjem rajhovskih emisarjev na južnem Tirolskem, pomanjkljive naselitvene možnosti za izseljence v najhu, predvsem pa 1941. leta vojna s Sovjetsko zvezo, ki je dobila primat v načrtih Berhna. Nacisti so pokazali znova več- je zanimanje za južne Tirolce v začetku leta 1943, ko se je pričel lomiti nemški stroj. S kapitulacijo Italije 8. septembra 1943 so bili tudi načrti in preseljevanja južnih Tirolcev (in z njimi Kanalčanov, o čemer bomo še govorih) v rajh končani.a*'-' Za uspešen potek izselitve sta bila postav- ljena poseben presehtveni urad in ocenjevalna komisija z uradi v Boznu, Meranu, Brixnu, Brunecku, Sterzingu in v Trbižu. Ni slučajno, da se je v to dejavnost vključila že omenjena Deutsche Ansiedlungs-Gesellschaft, ki je po priključitvi Avstrije ustanovila svoje poslo- valnice v raznih avstrijsikih industrijskih kra- jih, med drugimi tudi v Celovcu; pridobila pa si je tudi javnopravni značaj. Na ozemlju biv- še Avstrije ji je tretji rajh poveril tudi na- kupovanje koroških posestev za nameravano preselitev Kanalčanov; po izselitvi dela ko- roških Slovencev 1942. leta je DAG prevzela v upravo tudi posestva teh izseljencev.'" Dru- ga organizacija, s katero je bila DAG v ozkih zvezah, je Nemška preselitvena banka DUT'' (Deutsche Umsiedlungstreuhand-Gesellschaft G. m. b. H.).'- Banka je bila prvotno ustanov- ljena v pomoč nemškim »povratnikom« iz baltskih dežela, Romunije, Volinije in drugod. Njen italijanski partner za likvidacijo premo- ženja južnih Tirolcev je bila Ente per la tre Venezie,*^ ki je skrbela tudi za denarno pod- poro novim italijanskim priilekom na južnem Tirolskem in v Kanalski dolini. Tik pred sklenitvijo italijansko-nemških Smernic o preselitvi južnotirolskega prebival- stva v tretji rajh in po okupaciji Poljske je 6. oktobra 1939 podal Hitler prvo javno izjavo o novih načinih reševanja naGionalnega vpra- šanja. Kot glavni točki trajnega miru v Evropi je v govoru označil ustvaritev take državne meje Vdike Nema je, kot ustreza zgodovin- skim, narodnim in gospodarskim potrebam nemškega ljudstva, in rešitev vprašanja na- rodnih manjšin, ki žive v nemškem življenj- skem prostoru. O njih je dejal, da smatra »za najvažnejšo nalogo ureditev s presehtvami prebivalstva, s čimer bo možno potegniti jas- no mejo. Pri tem gre za vprašanje, ki ne za- deva samo tega (mišljeno je poljsko ozemlje — op.), marveč je obsežnejše. Tudi evropski jug in jugovzhod sta napolnjena z drobci nem- ške narodnosti. Raznaroditi te nemške drobce ni mogoče. Daljnovidna politika narodno- socialistične Nemčije hoče sedaj s preselitvijo nemških drobcev odstraniti predmet za večne spore, ki iz tega izhajajo« (cLt. po Koroškem Slovencu 8. 11. 1939, št. 45). Naglico, s katero 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je hotel Hitler rešiti problematiko nemških manjšin, dokazuje odlok, s katerim je že na- slednjega dne pooblastil državnega vodjo SS Himmlerja, da izvede preselitev nemških manjšin v raj h. V ukazu Hitler pravi: »Krivi- ce, ki jih je versajska pogodba prizadejala Evropi, so odstranjene. Posledica tega je, da povečini rajh lahko sprejme Nemce, ki so do- slej morali živeti v tujih deželah in uredi preselitev nacionalnih skupin v njihovih in- teresnih sferah na ta način, da doseže med njimi boljšo razmejitev. Zato pooblaščam dr- žavnega vodjiO SS, da izvede to nalogo po naslednjih navodilih: 1. da preseli nazaj tiste nemške državljane in etnične Nemce, ki so primerni za stalno na- mestitev v rajhu, 2. da odstrani škodljivi vpuv tujega prebi- valstva, ki bi predstavljalo nevamnost za rajh in zia nemško skupnost, 3. da ustvari nove nemške kolonije s pre^ seljevanjem zlasti nemških državljanov in etničnih Nemcev, ki naj se vrnejo iz tujine. Državni vodja SS je pooblaščen, da izda po- velja in izvede administrativne ukrepe, po- trebne za izvedbo teh navodil.« Člen 5 odloka že vsebuje določilo, ki ga bomo srečali tudi na Koroškem, namreč mož- nost njegove uporabe za pridobitev zemlje za nasehtev priseljencev z zakonom o zemljišču za potrebe vojske z dne 29. marca 1935, s ka- terim je bilo mogoče razlastiti vsako zemlji- šče. Odlok je tudi določal, da mora Himmler ukreniti vse potrebno za preselitev in pred- videva za izvedbo te naloge pomoč vseh upravnih oblasti in ustanov.'« Vsi ti dogodki, predvsm pa sklenitev južno- tirolskega sporazuma in kasnejši Hitlerjevi načrti o usodi nemških narodnih manjšin, so stavili koroške Slovence pred nacističnim ljudskim štetjem 17. maja 1939 pred odločit- tev: ali naj se slovenska manjšina prizna k svoji narodnosti in se s tem izpostavi nevar- nosti pred morebitnimi represijami po nem- ških sodeželanih in nacistih, ali pa naj se izogne izjavi o narodnosti. Slovenci so sledili prvi alternativi. Tako je slovensko glasilo ko- roških Slovencev pred štetjem objavilo sta- lišče, da je narodna pripadnost objektivno dana z materinskim jezikom in pozvalo Slo- vence, naj s svojimi izjavami omogočijo, da" se bo videlo narodnostno razmerje na Ko- roškem. Slovenska prosvetna zveza je izdala še poseben okMc v tem smislu. 2e tedaj pa so se, kot pravi dr. Petek v rokopisnih spo- minih, »širile govorice, da štetje pomeni ne- kašno inventuro za tiste (namreč koroške Slo- vence), ki jih bo treba pozneje izseliti.« Tudi hodiški duhovnik dr. Mikula je opozarjal Slo- vence na to dejstvo.''' »Koixjski Slovenec« pa je skušal s posebnim pozivom pomiriti 26. julija 1939 sorojake ob glasovih, da bodo iz- seljeni tisti Slovenci, ki so se ob štetju izja- vili za slovensko niarodnost: »Po deželi kro- žijo vesti, ki vzbujajo med prebivalstvom razburjenje in nemir. Nepoklicani trdijo, da bodo Slovenci, ki so se ob priliki zadnjega ljudskega štetja izjavili k slovenski narodni družini, prisilno izseljeni in zamenjani z Nem- ci iz Jugoslavije, da bodo narodno-zavednim Slovencem ukinjene socialne ugodnosti drž. zakona kot podpore novoporočencem, otroške doklade in drugo. — Slovenska prosvetna zveza opozarja, da po državnem zakonu in iz- javi odločujočih oblasti nihče ne sme zaradi slovenske narodne zavesti utrpeti ne naj- manjše škode stvarnega ali osebnega značaja. Osebe, ki razširjajo tozadevno vznemirljive in neresnične vesti, naj se takoj naznanijo orožništvu. Tudi Slovenska prosvetna zveza bo razburljive, neresnične izjave, ki motijo red in mir, takoj naznanila policiji.« S tem glasov o izselitvi še ni bilo konec. Da so se še dalje širile na Koroškem govorice o izselitvi ali o njihovem transportu v Jugosla- vijo, razberemo iz pripombe »Koroškega Slo- venca« 8. 11. 1939, št. 45: »Ta kanclerjev korak (namreč Hitlerjev namen preseliti nemške manjšine iz drugih držav v Nemčijo — op.) bo nedvomno v kratkem dovedel do pojasnitve, v kolikor je izsehtev Nemcev iz Jugoslavije aktualna in objasnil doslej neraz- čiščeno vprašanje« (podč. T. Z.). 4. 11. 1939 pa je celovški list Kleine Zeitung celo demantiral govorice o izselitvi koroških Slovencev. Da stviar s tem še ni bila kon- čana, priča članek »O preseljevanju narodov« v »Koroškem Slovencu« 13. 12. 1939, št. 50. Članek uvodoma govori o preseljevanju naro- dov v zgodovini, v nadaljevanju pa se dotika govoric o preseljevanju: »v koliko se bo akci- ja preseljevanja Nemcev (iz drugih držav — si. 3. Taborišče Hesselberg 78 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika op.) nadaljevala, ni znano in bodo o tem od- ločali pač samo merodajni krogi v Berlinu.« Članek skuša odgovoriti tudi na »mnoge ne- jasnosti, ki so se v zvezi s preselitvami Nem- cev pojavili tudi med nami« in pribija, da so govorice o predstoječi preselitvi koroških Slo- vencev povsem iz trte zvite in brez vsake res- ne podlage in »kdor bi jih razširjal v svrhe morebitnih groženj ali vznemirjanj, ruši jav- ni red in mir in spada pod kazenski zakon.« Ob prikazu nacistične pohtike do narodnih manjšin in prikazu želje Berhna presehti v tretji rajh nemško govoreče manjšine iz Ita- lije in od drugod se nujno postavi vprašanje povezave te politike z dotedanjo dejavnostjo protislovenske organiziacije na Koroškem, to je Heimatbunda, in do glasov o preselitvi koroških Slovencev iz področja južne Koro- ške konec leta 1939. Odgovor na to vprašanje nam daje sam Maier-Kaibitsch. Njemu je bila namreč jeseni tega leta poverjena presehtev kanalskih optantov na Koroško. Dostopna do- kumentacija kaže, da je skušal Maier-Kai- bitsch izkoristiti tudi to akcijo za naselitev neslovenskega elementa na področju južne Koroške in si za izvedbo tega načrta iskal primernih sodelavcev. Tako je npr. pisal dne 13. decembra 1939 uradu državnega komisar- ja zia krepitev nemškega naroda v Berlinu, da se bo s sodelavci »zavzel za to, da se bo izkoristila vsaka priložnost na obmejnem področju za naselitev nemških obmejnih kme- tov«. Cez devet dni pa je opozoril deželnega kmečkega vodjo v Gradcu, da se je s to akci- jo dobila možnost za nasehtev nemških kme- tov na obmejnem področju; (»jezikovno me- šani mejni pas okrepiti z nasehtvijo nemških kmetov«). Za proučevanje našega problema pa je v dopisu važna Maier-Kaibitscheva mi- sel o nujnosti, da se izkoristi to priložnost: »To je tista možnost, po kateri smo vedno stremeli in ki jo moramo popolnomai izkoristi- ti. Sedaj potrebujem za popis vse posesti in zemlje, ki se da prosto odkupiti, ponovno na- sehti ah razlastiti pripravna posestva za nem- ške povratnike, pripadnike nemškega naroda, strokovnjaka, ki dobro pozna deželo in ljudi.« Očitno pa niso bih za naselitev v južni del Koroške namenjeni vsi optanti. Za optante slovenskega jezika iz Kanalske doline je ob- stajal Maier-Kaiibitschev predlog o njihovi presehtvi v kak drug nemški gau. Poleg Ka- nalčanov pa naj bi Koroška prevzela po že- ljah BerMna tudi del južnih Tirolcev, pred- vsem tiste iz Grödnertala. Tako kot za Ka- nalčane so oblasti tudi za te iskale primerna naselitvena področja na Koroškem. Izbor je padel med drugim na pobočja Savinje plani- ne, kot na Podjuno ter na občino Komelj. Dalje so mishH na razlastitev cerkvene po- sesti. Iz jeseni 1940 (13. septembra) izvira elabo- rat o nasehtvi južnotirolskih Grödnertalerjev na Koroško. Elaborat je za njihovo nasehtev predlagal dve možnosti. Med prvo je prišel na področje Železne Kaple in selška fara, kjer je bilo po elaboratu 290 kmetij, »izključ- no v narodnostno tujih rokah«, področje sa- mo pa je idealno za nasehtev južnih Tirolcev. Načrt je še posebej podčrtoval važnost tega področja za naseljevanje kolonistov: »Uredi- tev narodnostnega vprašanja tega dela je še vedno odprta, tako da nasehtev tega področ- ja se mora še dalje imeti pred očmi.« Kot drugo nasehtveno področje pa je Plannungs- bericht predlagal naselitev Grödnertalerjev po okrajih Lienz, Wolfsberg, Velikovec in St. Veit/Glan.* V teh okrajih pa načrt ni pred- videval tako strnjene nasehtve kot na področju Železna Kapla-Sele. Zal k Plannungsberichtu priloženi zemljevid ni ohranjen. Vemo tudi, da je v tem času (16. 3. 1939) povabil po na- ročilu okrožnega vodje NSDAP Pachnecka vodja Gaugrenzamta Maier-Kaibitsch na po- svetovanje vse tiste strankine člane, »ki so vključeni pri presehtvi, organiziaciji in vod- stvu presehtve južnih Tirolcev in Kanalčanov na Koroškem«. Na posvetovanju naj bi do- segh enotna gledišča o presehtvenem vpraša- nju.'« Cez enajst dni, dne 27. marca pa je poveril koroški gauleiter Franz Kutschera Grenzlandamtu nalogo presehti Kanalčane v tretji rajh. Naročil je, naj obmejni urad stranke ustanovi dve delovni skupini: 1. naj bi se ukvarjala s splošnimi problemi, ki se pojavljajo pri nasehtvi južnih Tirolcev, 2. pa naj bi obdelovale posamezne probleme. Tako bi načrtno zasledovale na agrarnem področju: a) načrtovanje in nadzorstvo nad nakupom zemljišč, ki bi jih opravila DAG in b) načrto- vanje in nadzorstvo nad naseljevanjem pre- seljencev. Po tem navodilu bi imel obmejni urad tudi podružnico v Lienzu, da bi se tako moglo presehti nemško prebivalstvo iz Gröd- nertala na južnem Tirolskem. Okrožnica je dalje pooblaščala vodjo Gaugrenzlandamta za vsa potrebna navodila, pa tudi razgovori z višjimi oblastmi so bili mogoči samo z nje- govim privoljenjem. Preseljevanje prebivalcev Kanalske doline na Koroško pa ni potekalo tako, kot so si ga zamishli v Berlinu. O tem priča ohranjeno delovno poročalo DAG za leto 1940.'^ Poročilo * Fotokopije ustreznih dokumentov iz ame- riškega National Archives hrani Inštitut za zgo- dovino delavskega gibanja v Ljubljani. Nanje me je opozoril dr. Tone Ferenc, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO med drugim toži, da je Hitlerjev ukiaz Himm- lerju z dne 7. oktobra 1939 sicer dal možnost izkoristiti aakon o zaplembi določenega po- sestva zia potrebe vojske (zakon iz leta 1935 — op.) tudi za niaselitev Kanalčanov. Ker pa zakon ni izšel v uradnem listu, zato nima »po mnenju večine juristov pravne moči«. Tako je bila po poročilu DAG omejena le na mo- rebitne nakupe posestev, ki jih je sugeriral IVIaier-Kaibitsch Gaugrenzlandamt. Do 31. decembra 1940 je DAG od predlaganih 1000 kmetij pregledala 344. Od teh je bilo 198 ne- primernih in le 146 so jih mogli predlagati DUT v odkup. Ta pa je do konca leta pregle- dala 102 kmetiji in jih odkupila 43, za šest kmetij pa se je dogovor razdrl zaradi preve- likih odškodninskih zahtevkov. Za 14 kmetij je družba predlagala gauleiterju, da uporabi omenjeni zakon, za 59 posesti pa še ni bilo gotovo ali se bodo dale skleniti pogodbe.'* Preloraniioo v tem vpr^anju končno pomeni nacistični napad na Jugoslavijo (6. aprila 1941). Jugoslavija še ni kapitulirala, že je poslala 16. aprila 1941 celovška DUT posestrimi v Inns- brucku prepis spiska Slovencev iz Vetrinja, ki ga je prejela od Maier-Kaibitschevega pre- selitvenega urada.'" Posebna navodila DUT je poslal tudi takratni nacistični gauleiter Ko- roške Kutschera. Družbi je naročil, da ruaj nadaljuje z doted'anjim delom. Sporočil ji je, da naj: 1. DAG še nadalje odkupuje primerna po- sestva, 2. se odpravi svoječasna zapora nakupa po- sesti v lienškem oknaju, 3. preseljevanje kmečkega prebivalstva iz Pontablja, Lužnice, Sv. Katarine, Narboje- ta, Trbiža, Rablja, Bele peči, Kokovega in Rut na Koroškem naj preneha, 4. naseljevanje kmečkega prebivalstva iz Li- palje vesi, Ukev, Ovčje vesd in Zabnic pa naj poteka kot doslej. Najzanimivejši je zaključni odstavek pis- ma, ki govori o naselitvenem področju: »Za nastanitveno področje velja še nadalje tisti del Koroške, ki leži zahodno in severno od črte Mödemdorf,''^ Smohor, Beljaške Alpe, Beljak, Osojske Ture, Celovec, Pušja ves, Pustrica in La)bot.«'" Pismo je važno v več točkah: predvsem do- kazuje, da so nacistične oblasti kljub zaniko- vanju nemškonadonalnih krogov poznale ob- seg slovenskega in jezikovno mešanega pod- ročja južne Koroške, čeprav je črta, ki jo označuje dokument, samo pribhžna. Dokazu- je tudi, da je bila do napada na Jugoslavijo naselitveno področje za Kanalčane na sever- nem, nemškem delu dežele, kar opravičuje domnevo, da so s tem skušali preprečiti vpliv jezikovno in narodnostno in če že hočemo, tudi rasno nezanesljivega elementa na južno Koroško. Iz dokumenta se vidi, da so skušali koroški nacisti preseliti najprej kanalske vasi s pretežno slovenskim etničnim značajem (točka 3) na severni del dežele. Domnevamo lahko, da je bila v ozadju tudi želja po ohra- nitvi nemškega življia v Kanalski dolini. Kot dokazuje gornje obvestilo DUT, je Maier-Kai- bitsch ob razpadu Jugoslavije že mislil na južni del dežele, priča pa tudi, da so bili ustrezni rjačrti pripraivljeni že pred tem da- tumom. Za izselitev koroških Slovencev 1942. leta je ob tem dokumentu važno, da je Maier- Kaibitschev urad, ko je Jugoslavija razpadla, samoinioiaitivno razširjal naselitveno področ- je Kamalčanov tudi na južni del dežele. V gori omenjene priprave in načrte se je aprila me- seca ob nameravani popolni izselitvi Gorenj- ske vmešal ob obisku Koroške še Himmler. Namen njegovega obiska je bil predvsem po- govor o izselitvah Gorenjcev, nameraval pa je razširiti to naseihtveno akcijo tudi na Ko- roško, od koder ruaj bi se nasilno izselilo, kot je izpovedal Maier-Kaibitsch na procesu 1947. leta, »50.000 Slovencev«."« Kam bi bili po tem načrtu preseljeni slovenski Korošci, ni znano, domnevamo pač, da je imel Himmler v mislih Poljsko. Dejstvo je, da se ta načrt ni izvedel niti tedaj, niti kasneje, zamisel sama pa je naletela nia odpor dela koroških nacistov, ki so v tem ukrepu videli tudi kmitev lastnih pra- vic in strah pred naselitvijo tujega elementa na Koroško. Misel sama pa je živela še dalje v leto 1942 in v začetek leta 1943."' Sugestija Maier-Kaibitschevega Grenzland- amta iz aprila 1941 o vključitvi posesti za- vednih Slovencev med posestva, namenjena Kanalčanom, je našla dokončno potrditev dne 25. avgusta v posebnem Himmlerjevem odlo- ku. Medtem ko je Grenzlandamt misihl aprila 1941. leta še na bolj ali manj prisilen odkup ali pa na razlastitev posestev slovenskih kme- tov, vsebuje Himmlerjeva odredba že moment prisilne izselitve slovenskega življa, nekako izvedbo zamisli iz maja istega leta. Odredto je določala, da se: 1. »Preselitev kanalskih optantov izvaja ta- ko, da se naselita še v letu 1941 najmanj dve tretjini preseljenih Kanalčanov v novo naseli- tveno področje. Ostale je treba preseliti naj- kasneje do 1. aprila 1942.« 2. Za naselitveno področje je Himmler do- ločil Koroško in zasedeno področje južne Koroške (Gorenjsko in Mežiško dolino). Himm- ler je dalje določal, da »razdelitev priseljen- cev na novo naseUtveno ozemlje sledi za celotno naselitveno področje, opravi pa jo po predlogu naselitvenega načrta pri mojem 80 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika štabnem uradu urad mojega (tj. Himmler- j evaga) pooblaščenca rua Koroškem. 3. »Dvojezično ozemlje Koroške (nekdanje plebiscitno področje) je zaradi združitve na- rodnostno političnega položaja še posebej treba pritegniti za naselitev. Odbere naj se kakih 200 slovenskih družin s tega področja, ki so narodnostno in državno nasprotne in izloči za zasedbo s Kanalčani, tudi če imajo ti državi sovražni Slovenci nemško državljan- stvo. Himmler prosi, da vprašanje državne pripadnosti teh Slovencev reši čim hitreje, skupaj z ustreznimi uradi.« 4. »Ugotovitev, katere državi nasprotne Slovence je treba evakuirati ali prepeljati v notranjost Nemčije, je stvar organov varno- stne policije in varnostne službe, ki naj sto- pijo zaradi nasehtve Kanialöanov na posestva Slovencev v stik z uradom državnega komi- sarja za utrditev nemškega nia:roda. Od izseljenih oseb oz. idružin se nasehjo v notranjost Nemčije pripadniki rasnih skupin vrednosti I. in H.«^* 5. »Pri evakuadji je treba paziti na gospo- darsko opremljenost posestev: V ta namen prevzemajo posest za gospodarstvo pristojni inšpektorji. Skupaj z uradom idržavme delov- ne uprave je treba preveriti ah obstoji zaradi vojne kak važen razlog, da se prizadete osebe premestijo za čas vojne na drugo delo.« Posebno zanimiv je zadnji člen (člen 12), v katerem je Himmler prosil vse priziadete ura- de, naj za reoitev zastavljene naloge čim bolj vključijo tudi lokalne faktorje (» ... möglich die örtlichen Stellen mit der Durchführung der einzelnen Massnahmen zu beantragen«).*^ Gornji dokument pomeni dejansko sankci- oniranje razvojia, ki smo mu sledili od leta 1938. Kot se zdi, pa je predstavljal samo polo- vično rešitev, ki so ji dale osvojitve na vzho- du nove dimenzije. Dotedanji delno prisilni odkup ali razlastitve kmetij naj bi po tem odloku zamenjal prisilni pregon dela zavednih koroških Slovencev, še nadalje bi se odkupova- la posest v nemškem delu Koroške. Do naseh- tve Kanalčanov na Gorenjsko in v Mežiško dolino ni prišlo. Dokument tudi potrjuje opo- ziarjanja predstavnikov manjšine ob procesu proti Maier-Kaibitschu, da obtoženec ni bil edini krivec pač pa le vodilna sila pri izvaja- nju tega akta. Člen 12 Himmlerjeve odredbe jasno kaže na ugotovitve dr. Mirta Zwittra, da so pri izsehtvah v letih 1942 do 1945 v polni meri sodelovah poleg uradov, v našem tekstu že omenjenih, vsi oddelki urada »der Reichstatthalter in Kärnten« (tedanja deželna uprava Koroške), vsi uradi in oddelki »Gau- leitung der NSDAP, Gau Kärnten«, vsi »Kreisleiter j i« in nj,ihovi uradi, instance kmečkih organizacij »Landesbauernschaft« in okrajne »Kreisbauemschaft«, tedanja okrajna glavarstva z imenom »Der Landrat« in končno tkim. »vaške trojke« (Ortsdreieck), to so žu- pan, Ortsbauernführer in Ortsgruppenleiter NDSAP«"*^. Uradi pa, ki so izseljevah, prise- Ijevali in odseljevali Kanalčane pod vrhovnim vodstvom Miaier-Kaibitsoha ali pa v najte- snejšem sodelovanju z njim, so bili: 1. Gaugrenzlandarat, Amtliche Umsied- lungsstelle, poznejši Gauhauptamt, für Volks- tumsfragen der Gauleitung Kärnten der NSDAP, sedež v Celovcu, Gasometergasse 6, šef urada: SS — Standartenführer, to je ma- jor, Alois Maier-Kaibitsoh. 2. Dienststelle der Beauftragten des Reich- kommisars für die Festigung deutschen Volks- tums, Dienststelle Klagenfurt, sedež v Celovcu, Gasometergasse 6. Sef urada — Standarten- führer Maier-Kaibitsoh. Ta urad je imel tudi svojo posebno podružnico na Bledu za vse področj e Gorenj ske. 3. Gauverband Kärnten des VDA kot vrhov- na organizacija nemikih nacionalnih društev narodniopolitičnega značaja. Sedež v Celovcu, Gasometergasse 6, šef isti. 4. Deutsche Umsiedlung-Treuhand-Gesell- schaft m. b. H., Nebenstelle Klagenfurt, go- spodarska družba poluradnega značaja. Ta družba je prevzemala gotovino izseljencev in odločala o razlaščenem premoženju. 5. Deutsche Ansiedlungsgesellschaft m. b. H. Geschäftsstelle Klagenfurt. Ta družba je uporabljala Slovencem zaplenjeno posest in se ukvarjala predvsem z neposrednimi posli izselitve. 6. Poseben oddelek celovškega gestapa. K sipisku teh institucij moramo dodati še izjavo nekdanje Maier-Kadbitscheve tajnice v KHB od leta 1920 do leta 1938, Lise Högler, ki je kasneje prešla v Gaugrenzlandamt oziro- ma v urad pooblaščenca državnega sekretarja za krepitev nemškega naroda. Na procesu proti Maier-Kaibitschu je namreč povedala, da ni bilo mogoče najti meje med ,Heimatbundom', VDA, Gaugrenzlandamtom in uradom držav- nega komisarja za utrditev nemštva. Himmlerjev odlok so nekateri koroški na- cisti odklonili, med njimi namestnik gaulei- terja Mainrad Natmessnig. O Maier-Kaibit- schu pa je izjavil na procesu ing. Jauemig, nekdanji poslevodeči vodja DAG v Celovcu, da se ni bil absolutno ziavzel za izsehtveno akcijo, bil pa je mnenja, da je taka akcija »iz načelnih pomislekov potrebna.« To Jauemi-. govo izjavo je potrdilo na procesu tudi priče- vanje bivšega gestapovskega uradnika Sella- ka. Povedal je, da je Maier-Kaibitsch poslal Himmler ju posebno pismo, v katerem je 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nasprotoval namenavani izselitvi. Vzrok naj bi bilo predvsem Maier-Kadibitschevo prepri- čanje, da bi bili na Koroško preseljeni Kanal- čani »boljši Slovenci« kot oni na Koroškem. Po mnenju priče dr. Pressingerja se je Himm- ler odločil za to akcijo pod vplivom kasnejšega gauleiterja Rainerja. Kljub temu, da je prišla Maier-Kaibitsche- va iniciativa za izselitev iz Berlina, je imel ing. Jauemig po izjavi na procesu 1941. leta občutek, da so bili izseütveni načrti »izdela- ni tu v Celovcu in ne v Berlinu«. Istega mne- nja je bil tudi priča vladni svetnik Erwin Papst, ki je na procesu omenil, da so osnovne smernice za akcijo prišle iz Berlina, izvedbo samo pa so uredili v Celovcu. Zajeti pa naj bi bili tisti Slovenci, ki so imeli zveze z jugo- slovanskim konzulatom v Celovcu. Seznam je zajel 157 Slovencev. Ta številka pa je po Sel- lakovi izjavi zelo presenetila njegovega šefa, ki je računal s kakimi 400—800 slovenskimi družinami. Da pri selitvah niso pri gestapu igrali toliko niacionalni, kot — v skladu s Himmlerjevim ukazom — premoženjski ele- menti, priča dejstvo, da je Sellakov šef pri pregledu dokumentov prečrtal iz seznama osebe brez posesti. Sodeč po Sellakovi izjavi je bil izselitvi nenaklonjen tudi šef celovške- ga gestapa dr. Weimann, ki je želel, da bi se s to problematiko ukvarjala edino nacistična stranka in njeni okrožni vodje. Sellak je bil izdelal omenjeni seznam de- cembra 1941. Ohranjeni dokumenti pa priča- jo, da je tekla akcija še pred sestankom v Trbižu. Tako je Kreisbauernschaft za Celovec obvestila 15. septembra DAG, da ne naspro- tuje razlastitvi posestva Lovrenza Mačka po domače Tschertsoherja iz Migorij (Migoriach). V utemeljitvi dopis pravi, da je dosedanji »lastnik Lorenz Mack nacionalni Slovenec in da ga ni smatrati kot dobrega kmeta«.*" Po tem priporočilu je DAG že v naslednjih dneh (23. septembra) z dopisom vprašala Mačka, ali bi bil pripravljen prodati posestvo."* Mač- kovega odgovora sicer ne poznamo, bil pa je negativen. Zato je DAG 16. januarja 1942 po- slal uradu državnega namestnika dopis s proš- njo, da bi se posestvo irazlastilo in je uteme- ljila prošnjo s tem, da je lastnik nacionalni Slovenec."« Zanimiv pa je tudi odgovor držav- nega namestnika, češ da dejstvo, da je lastnik nacionalni Slovenec »ne zadostuje«, da bi se izkoristile določbe ziakona o razlastitvi pose- sti v korist vojske iz leta 1935. Kakorkoli, 14. aprila 1942 je postalo prosto tudi Mačkovo posestvo, ker je bil Mack preseljen.^" Iz druge polovice novembra (28. 11.) imamo ohranjen odgovor velikovškega Kreisleiterja o posestvu Karla Petriča, po domače Arlaka. Kreisleiter Grum v njem obvešča, da nima k razlastitvi »v političnem pogledu nič pripomniti«, ker je Petrič »nepopravljiv nacionalni Slovenec in nekdanji član slovenske stranke. Njegov odnos do stranke in države je sedaj še bolj odklonilen«.^* Za razlastitev je bilo določeno tudi posestvo Johanna Kattniga v Graščinah, občina Marija na Zilji. Koroško idržavno namestništvo je na prošnjo DAG z dne 26. novembra 1941 dne 10. decembra dovolilo, da posebna komisija pre- gleda omenjeno posestvo. Kattnig se je temu uprl.52 Dne 20. januarja 1942 je tudi interve- niral pri DAG v Celovcu in podčrtal, da ima njegova rodbina to posestvo že 247 let in da ima sedem otrok v starosti od 24 do 40 let, kar je poudarilo tudi državno namestništvo.^' Okrajno kmečko vodstvo pa je na vprašanje o možnosti razlastitve tega posestva odgovorilo, da soglaša z razlastitvijo, menilo ipa je, »da trenutek za takšno akcijo ni srečno izbran«. Vzrok za to je videlo v bojazni, da bi raz- lastitev »posameznih« Slovencev vznemirila prebivalstvo, pripomnila pa, da slabo gospo- darjenje ne bi smelo biti vzrok za razlasti- tev.5" DAG z odgovorom ni bila ziadovoljna, zato se je dne 7. marca 1942 dalje obrnila na Gaugrenzlandamt55, ki je 23. februarja odgo- voril,^* da se poizvedbe o tem posestvu še na- daljujejo. Morale pa so biti »pozitivne«, saj je bila med izseljenci 1942. leta tudi Kattnigova družina. Konec decembra in v začetku januarja so Sellakov seznam še nadalje dopolnjevali tako, da je število slovenskih družin, predvidenih za izselitev, ustrezalo Himmler j evi zahtevi. Na končnem Weimannovem seznamu ruaj bi bile po Maier-Kaibitschevi izjpovedi 204 dru- žine, vsekakor po »zaslugi« Maier-Kaibitsche- vega Gaugrenzlandamta. Dejansko lahko go- vorimo o dveh akcijah, o lakdji Gaugrenzland- amta, združeni z DAG, in o akcigi gestapa. Pri tem je igral pri Gaugrenzlandamtu pri- marno vlogo narodno-politični moment, pri gestapu pa le vprašanje posesti slovenskih žrtev. Priča dr. Wanner je na procesu pove- dal, da so kreisleiterji dajali predloge za iz- selitev, ki so bih obsežnejši kot pa dejanske izselitve aprila 1942. Tako lahko gledamo v akciji 14. aprila sodelovanje gestapa in Gau- grenzlandamta NSDAP. Dne 27. maja 1942 — mesec dni po izselit- vah — je dr. Rainer izdal še posebno odredbo, s katero je dal svojemu pooblaščencu Maier- Kaibitschu pooblastila, s katerimi je izklju- čil vsako pravno sredstvo proti odredbam nemškega državnega komisarja za utrditev nemštva, ne glede na obstoječe nemške prav- ne predpise. ^ . . ^ ^ (Se nadaljuje) 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika zgodovina Železniške proge St. peter na krasu (pivka)—reka ODSEK NA HRVAŠKEM OZEMLJU J02E JENKO Pomorski promet v pristaniščih zahodne jadranske obaie v sredini XIX. stoletja ni bil bogvekaj razvit in živahen. V hrvaškem Pri- mo rju je bilo le nekaj posameznih Obalnih trgovinskih krajev npr. Senj, Baker in Reka; izmed teh je bila najbolj frekventirana luka v Senju. Toda hribi in dohne gorskih izrast- kov preko Velike in Male Kapele, deloma tudi čez Velebit in stiki med naštetimi gre- beni so ovirah cestni promet. Ta je posredo- val prevoz blaga iz notranjosti do pirometnih zvez z inozemstvom in razdehtev kolonialne robe v cehnske kraje. V srednjem območju Primorja poznamo tri primemo vzdrževane cestne povezave. Najvažnejša je bila zgrajena oz. usposobljena za živahen promet Luizina cesta. Ta teče preko Like z začetkom v Kar- lovcu in končnim ciljem na Reki. Njena pose- strina je zniana Karolinška cesta, ki se dotika važnejših nasehj v Liki in Kotaru. Približa . se Plasu, obišče Meje, posreduje zvezo z Ba- krom in Sv. Ano, pripelje nas v Drago, Mar- tinščico in Brajdioo do končne točke v Reki. Kot tretjo omenim še bivšo Jožef ovo cesto, ki olajšuje in pomaga premagovati promet na Luizini cesti ter se vije od Karlovca proti zahodu. Ta pot je najvažnejša zveza s Senjem.* Kakor sem že omenil, je bilo ravno to prista- nišče v zvezi z naravno danimi pogoji naj- bolj obiskano. Zato se ne smemo čuditi, da je bila že zgodaj pojektirana železniška pro- ga iz Siska semkaj v povsem primitivni iz- vedbi z vzponi do 40 %o, ko so merih to traso od Zemuna preko Rume, Vinkovcev, Djakova in Požege kot podaljšek k morski obah.^ Že- lezniška proga bi bila, nujna zaradi množine odpremnega blaga. Iz ohranjenih zapiskov zvemo, da je poleg drugih odpremnikov eno samo transportno podjetje odposlalo npr. 1. 1856 v Marseille in London štiri ladje banat- ske pšenice, naslednje leto pa enako množino koruze na Angleško. Poleg tega so nakladali v Senju dokaj lesa, predvsem iz pomožne lu- ke Porto Teplo. Z otvoritvijo hške proge do Reke je promet v luki Senj skoraj povsem prenehal.' Svet, ki je spadal pod ogrsko krono, je bil ugoden za trasiranje in gradnjo železjniških prog. Napredek v razširitvi železniškega omrežja v Evropi je navdušil Madžare in Hrvate, da uvedejo in spopolnijo novo pro- metno sredstvo. Na državnem zboru v Požu- nu so že 1. 1836 živo razpravljah o izgradnji železniškega omrežja. Omenjenega leta je iz- šel zakon št. XXX, v katerem je bilo predvi- ; denih 13 tras. Ena izmed teh je bila železni- ; ška zveza med Budimpešto in hrvaškim Pri- ; morjem.'' Toda ta načrt ni bil prvi. Kajti prva proga je bila projektirana in tudi sankdoni- ; rana že 1. 1837 kot železniška zveza m©4 P'O- i žunom in Tirnavo. Zaradi pomanjkanja de- \ narja pa je stekla le do postaje Sv. Jurij. Po- I polnoma končana je bila šele 3. junija 1846.' ! Na hrvaškem teritoriju je bila izdana konce- sija z)a progo Nagyvarad preko Vukovara, Siska in Karlovca do Reke. Ta načrt je zado- voljil prve potrebe. Železnica, zgrajena iz sre- dine Panonske nižine, Vojvodine in Srema do i Jadrana, je zadostila gospodarskim razme- \ ram." Toda obstojale so tudi druge različice. Tako moremo zaslediti traso: milj dolžine ' Szegedin—Osijek.....20,5 Osijek—Sisak......25,5 ; Sisak — Karlovac.....9,75 Karlovac—Reka . . . . . 17,5 To zvezo v dolžini 73,5 milje je želela tudi : občina Reka in zanjo tudi prosila. Dokaj za- i puščeno obmorsko mestece je ponovno spro- | žilo misel, da bi ga vključili v omrežje avstrij- : skih železnic. Pristanišče, ki je bilo od otvo- ritve hrvaške proge Sisak—Zidani most s ko- mercialnega vidika od pretežnega dela mo- narhije ločeno, bi imelo vse pogoje za lepšo bodočnost in razvoj le, če bi ga vključili v \ osrednje železniško omrežje. Tak priključek i bi bil možen v St. Petru na Krasu (Pivki) na i progo Dunaj—Trst in tudi na obstoječo že- i leznico Zagreb—Karlovac, s tem pa tudi na predvideno nadaljevanje proge v Sisak, Osi- jek in Szegedin in dalje v Vehko Kikindo in celo v Zemun. S povezavo teh prog in krajev je gradnja proge Karlovac—Reka mogoča in i ziaželena, čeprav to ni v interesu avstrijske ; polovice, ker bi na ta način nastal močan že- ¦ lezniški vozel v Osijeku. Z izgradnjo tega omrežja bi se vzpostaivila i najkrajša zveza med najrodovitnejšimi žitni- i cami v Banatu in z Ogrsko sploh z Reko. To dejstvo bi prispevalo k rasti in razvoju kon- ; kurence s Trstom. Toda še dalje bo rastel : vphv Reke. Iz Slavonije se bo prevažal ves \ les, iz Pečuha pa ves premog in koks na Reko. ' Izhodiščna točka zamišljene proge je v Sze- ; gedinu, v centru žitnih pokrajin, od koder je j zveza z Veliko Kikindo in Zemunom. Od tod i 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bodo vozili žditairice po Savi do Siska in dalje v Karlovac in Reko. V Szegedinu se bo zbiral žitni sklad iz krajev ob Tisi, kamor bi prispe- lo blago tudi iz Sedmograške. Povsem narav- no je, da bodo bodoče proge skupno z ostalim omrežjem povezale tudi Jadran s Cmim mor- jem.' Leta 1844 je budimpeštanska poslanska zbornica koncesionirala prvo železnico na hrvaškem teritoriju. Trasa — ideal politika Lajoša Kojuta — je bila položena od Nagyva- rada preko Vukovara in Siska do Reke z griadbenimi stroški 18 miiMjonov forintov. Dr- žava je garantirala 5 '"/o^ obresti; po 70 letih bi železnica brezplačno pripadla državi. Grad- beni rok je bil določen na 8 let. Ljudstvo je bilo navdušeno. Poročajo, da je bilo že v mar- cu 1846 podpisanih na Reki 15, v Budimpešti pa 7 miMjonov goldinarjev, torej za 4 milijone več, kakor so bili preračunani gradbeni izdat- ki. O tej velikodušnosti prebivialstva pa zgo- dovinarji niso povsem prepričani. Izdelanih načrtov pa niso nikdar uporabiU.** Čeprav je obstojalo v TransHtvaniji od 23. marca 1848 novo ustanovljeno komunikacij- sko ministrstvo z nalogo, da vodi prometne zadeve, vendar m samostojno odločalo pri razvijanju in razširjanju železniške mreže. Poudaril sem že v svojih prejšnjih člankih, da avstrijski dvor ni bil naklonjen Madžarom. Sele po sklenjeni pogodbi 1. 1867 so na Ogr- skem začeli graditi železniško mrežo, ko je budimpeštanska vlada poverila graditelja Thomsena, da je organiziral gradbeno upravo v madžarskem glavnem mestu.* V dobi od 1843 do 1869 se pojavlja večkrat v ogrskem omrežju oz. načrtu gradnja proge iz Panonske nižine v različnih vari^antah : zve- za s hrvaškim Primorjem pod naslovom Vu- kovar—Reka tl843), Alföld—Reka (1843), Uje- dinjeno vukovarsko-reško železniško društvo (1845), Osijek preko Siska, Ziagreba in Kar- lovca v Reko (1847), Jadranska železnica (1850) itd. V naslednjem deceniju je bila iz- delana priincipialna sankcija za zgraditev že- leznice Karlovac—Reka z odcepom proti Se- nju, kjer je obstajal železniški odbor in se trudil, da bi se zvezalo to pristanišče z zaled- jem po trasi Karlovac—Senj; terenske raz- mere na tem področju je študirala graniöar- ska vojna uprava. Bod^oča proga naj bi bila speljana na Turn—Barilovič—Perjanioo—Bla- gaj—Prim-išlje—Tobolič, preko Male Kapele na Dabar-Brlog in Vratnik. V nadaljnjem po- teku pa niaj bi se odcepila pri Sv. Jakobu v Senj oz. Reko. Dolžina proge je bila preraču- nana na 169,3 km, gradbeni stroški so bili predvideni s 30 milijonov forintov. Od prej navedenih konzorcijev se je uveljavljala pred- vsem jadranska železnica, ki je tekla od Ze- muna preko Vinkovcev—Djakova—Požege— Pakraca—Kutine—Siska v Karlovac z nada- ljevanjem na Reko z dvema odcepoma: Osijek in Slavonski Brod. Ob tej priložnosti naj pri- pomnim, da je bila proga Zagreb—Karlovac od 1. junija 1865 že odprta. Poleg projekta Zemun—Sisak—Karlovac je obstajala še ena varianta — po projektantu so jo krstili za »belgijsko traso« — v smeri Zemun—Ruma— VinkovOi—Djakovo—Požegia—Pakrac—Kuti- na—Caprag—Petrin j a do Karlovca po Gor- skem kotiaru v Bakar, Sv. Kuzam-Martinščica v končno točko na Reki. Tudi v tem zadnjem odseku navedene proge so računali s posebno zvezo v Senj. Po fuziji obeh konzorcijev za- radi pohtičnih homatij je bilo odločeno, da se dotedanji načrti odložijo in da se zgradi naj- krajša zveza med ogrskim glavnim mestom in Jaidranom. Ta sklep datira od aprila 1865. Proga Budimpešta —Reka je merila 176,1 km ter je bila odprta za javni promet dne 23. oktobra 1873.>o proga na slovenskem ozemlju st. peter na krasu—reka V Času 1836—1843, ko so po nalogu avstrij- skega nadvojvode Ivana vojaški pionirski od- delki preiskovali teren in njegovo sestavo ter provizorično določevali traso Dunaj—Trst, je bilo že odločeno, da bo v okolici St. Petra na Krasu stekla železnica proti Reiki. Takrat je bilo že ugotovljeno, da bo železnica tekla v smeri struge rečice Reke proti Bistrici, preko- račila istoimenski potok in dosipela v nadalj- njem poteku do Sabiča. Od tod dalje doseže na razvodju povirja rečice, ki se izliva pri končni točki nove proge v Jadran približno v razdalji '/s zemeljske milje. Na tem poteku se dotakne naselij Solevic, Jelenja in Oreho- vice ter v stalnem padcu doseže pristanišče in bodočo luko Reko.'* V naslednjih letih — minilo je desetletje —• se je klic po reški progi povsem zgubil. Manj- kala je privatna iniciativa, državna bla- gajna pa je bdla prazna. Sicer pa se tudi ni mudilo z izgradnjo omenjene želez- nice. Glavna proga iz osrednje Evrope je bila gotova šele do Ljubljane in definitivni projekti od tod dalje proti jugu so bih potr- jeni komaj spomladi 1. 1850. Sedem let so Kraševci še čakali na izgradnjo miagistrale do Trsta. Vzgledi v drugih državah so opozarjali monarhijo na škodo, ki jo utegne utrpeti. Državniki so se končno prebudili; ukinili so obstoječo prepoved o graditvi železniških zvez po privatnikih. Imeli pa so, kratko rečeno, polna usta sladkih besed, s katerimi so vabih 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bogataše-goispodarstveniike k sodelovanju tj. spopolnjevanju železniške mreže ter jim nu- dili nepričakovane ugodnosti. Tudi državna uprava se je intenzivno trudila za zboljšanje prometnih zvez. Zato je vlada oziroma po- oblaščena utrjevalna komisija izdala dne 10. novembra 1854 dopolnilni načrt novegia želez- niškega omrežja. Pravijo, da ga je sestavil inž. Ghega, ki je bil takrat najbolj vešč strokov- njak in gospodarstvenik. Sicer je zajel v praz- no državno blagajno s preveliko zajemalko. Zato pa je bil .rok za izvedbo tega načrta — 10.000 km — podaljšan na 20 let. V tem pla- nu, ki ga pozna zgodovina železnic kot kon- cesijski zakon, je predvidena med drugim tudi zgraditev proge Reka—St. Peter kot zvezna železnica na državno južno železnico. Na slo- venskem ozemlju naj bi se gradile tele proge: Velika Kaniža—Maribor = ogrska proga, Ce- lovec—Maribor = koroška železnica in Celo- vec—Beljak—Videm (Udine) = predelska pro- ga. Toda zopet smo v isti stiski in zadregi: državnia denarnica je bila prazna.'^ Minilo je nekaj let, ko doživimo naijbolj žalostno poglavje avstrijskih železnic tj. pro- dajo 2224,228 km prog delniški družbi Fran- cozov s prvotnim sedežem na Dunaju (do leta 1859), pozneje pa v Parizu. Leta 1889 se je uprava razdelila v dve skupini: avstrijsko in ogrsko v CisMtvaniji oziroma Translitvaniji.'^ V pogodbeni listini med prodajalcem in kupcem dne 23. septembra 1858 se je pre- vzemna skupina obvezala, da bo po letu 1865 zgradila odcepno progo St. Peter na Krasu— Reka skupno s pustertalsko železnico Beljak —Briksen, kadar bo to zahtevala vlada. Toda pogoj je bil, da državna blagajna prispeva tretjino stroškov za izgradnjo zgornjega in spodnjega ustroja ter enak delež pri izdatkih za nakup potrebnega sveta.*'' Po tej situaciji je bilo jasno, da se gradita z dveh strani železniški zvezi z istim ciljem in isto skupno končno točko. Močna družba v Cislitvaniji je iOpazila na drugi strani sikup- nih meja novo in močno konkurenco, ki ji more odvzeti dokaj tovora, namenjenega zia Trst in dotekaj očega iz pokrajin Štefanove krone. Francoski kapitahstični železniški kon- zorcij in z njim tudi avstrijska vlada sta uvi- deli nujno potrebo, da se zgradi in dopolni prvovrstna konkurenčna zveza počenši od madžarskega glavnega centra po Panonski ni- žini v zahodni smeri preko vzhodne Štajer- ske s tranzitom v končno fiksiranem Prager- skem, uporabljajoč pri tem že dbstoječo dvo- tirno magistralo Dunaj—Trst. 2e v zgodnjih letih odrejeno točko v St. Petru na Krosu ob rečici Reka pa podaljšajo do Kvamerskega | zialiva. Nujnost so narekovali tudi vojno-poli- tični dogodki, ki so krčih avstrijske meje z Itahjo; ta je namreč silila proti Savi in Dravi. Obenem pa so gospodarstveni'ki zahtevali aa uspešen trgovinski razvoj pristanišče na Reki, ki pa ne bi smelo škodovati glavni avstrijski luki v Trstu. Izgradnjo nove reške proge je premaknila z mrtve točke tudi nagodba med Dunajem in Budimpešto iz leta 1867. Kot naj- bolj interesirana je južna železnica načela tega leta vprašanje o čim živahnejši udeležbi dunajske vlade in sodelovanju pri izgradnji in razširjanju železniške mreže. Toda tokrat brez uspeha. Sele po dveh letih razpravljanja je izdala poslanska zbornica zakon, ki je ob- vezal južno železnico, da mora zgraditi reško progo v smislu prevzete obveznosti. Dogwor z dne 17. juhja 1869, ki je izšel v št. 138 dr- žavnega zakonika avstrijskega cesarstva kot kos LVIII. dne 18. naslednjega meseca, je bil sklenjen na podlagi sporazuma dne 20. maja istega leta med trgovinskim in finančnim mi- nistrstvom v zastopstvu erarja in upravnim odborom priv. družbe južne železnice z name- nom, da se zgradi proga St. Peter—Reka in istočasno tudi železnica med Beljakom in Franzensfeste. Najvažnejše točke tega spora- zuma so bile, da mora južna železnica zgraditi in predati progo javnemu prometu do 1. juh- ja 1872. Proga se gradi kot enotirna, toda od- kupljena površina potrebnega sveta mora biti tohka, da je možno položiti na vsem poteku še drugi paralelni tir. Način gradnje mora biti enostaven, vendar ekonomski. M-ostovi in visoke stavbe so lahko tudi samo provizoriji, nagibi in ovinki naj bodo zgrajeni po tistih merah, kot že obstajajo na drugih družbenih progah. S tehničnimi problemi so bila rešena tudi finančna vprašanja. Država prispeva v smislu koncesijske odredbe z dne 23. septembra 1858 h gradbenim stroškom reške in pustertaiske linije pavšalni znesek 13 mihjonov goldinar- jev brez ozira na gradbene izdatke, ki bi jih južna železnica še imela. Državni priispevek mora začeti konzorcij vračati z dnem 2. janu- arja 1870 v sedmih polletnih obrokih. Višina prvih šestih in zaporednih obrokov znaša po dva, sedmi tj. zadnji pa pol mihjona goldi- narjev. Ce bi morala državna uprava proti priča- kovanju v zvezi s poroštvcm na račun družbe južne železnice kakršnokoh vsoto doplačati, potem ima pravico, da se za poravnavo takih izdatkov posluži vseh poravnalnih pravic pri družbenem premoženju in dohodku.'' Obe progi, reška in pustertalska, postaneta z otvoritvijo integralni del avstrijsikega omrež- 85 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ja, ki spada v sklop družbe južne železnice. Zato veljajo iste tarife in prevozni pogoji, na katere je pristala državna uprava za obsto- ječe proge južne železnice v avstrijskem omrežju. Za obe progi velja tudi prostost že drugod priznanih davkov, ki so veljavni do 1. januarja 1880. Istotako veljajo eventualne kasneje vpeljane olajšave na obeh novih hnijah. Ker pa leži krajši potek proge St. Peter—¦ Reka na ogrskem ozemlju, se je treba za ta del še posebej piogoditi za pripadajoči alikvot- ni del državne podpore ogrske vlade. Ta ob- veznost je zadeva obeh ministrstev za zuna- nje posle. Toda pri pogajanjih nima južna že- leznica nobene pravice zia sodelovanje. Ce bo ogrska vlada odklonila s koncesijskim zako- nom z dne 23. septembra 1858 določeni pri- spevek, potem bo tudi vlada zmanjšala dogo- vorjeno podporO' od 13 milijoonov za tolikšen znesek, kolikršnega mora ogrska vlada že apri- oiri plačati v smislu citiranega zakoinia. V tem primeru pa mora družba južne železnice di- rektno intervenirati pri budimpeštanski vladi. Ustrezni pogoji so bili urejeni s XXXVII. čle- nom zakona iz leta 1870. Ta pojasnjuje, da je izgradnja proge od meje ogrske krone počenši do reškega kolodvora in nadaljevanje proge do Alfölda (ca. 1700 sežnjev dolg odsek) ure- jeno po koncesiji z garancijo obresti; s kon- cesijo izgradnje tega pasu in z upravljanjem prometa pa se pooblasti uprava, južne želez- nice." Z gradnjo reške proge je bila v načrtu za- kona poveziaraa vojaško važna pustertalska proga, ki je bila tudi gospodarsko odločujoči del železniškega omrežja s Tirolsko, Svico, Nemčijo, kratko z vsem zahodnoevropskim ozemljem. Vlada je soglačaia z zahtevo, da sme družba najeti posojilo 50 milijonov goldi- narjev ter uporabiti ta nesek za izgradnjo obeh dvojčkov. Država jamči 5 '"/o čisti donos, toda le za najvišji znesek 1,450.000 goldinarjev na miljo. Ce bi morala družba graditi progo po določbah koncesije, potem pa mora obvezno prispevati tretjino gradbenih stroškov oziro- ma največji odmerek 13 milijonov, ki bi jih izplačala vsakega pol leta z začetkom 1. janu- arja 1870. Družba je pristala na obveznost zgraditi eno in drugo linijo do 1. julija 1872. Pri emisiji posojila je prevzemnik izkupil 42,831.321 goldinarjev. Ta znesek je na prvem mestu poroštveno zavarovan z nepremičninami na obeh progah; dolg pa mora biti poravnan do leta 1954. Dogovor glede državnega pri- spevka je bil spopolnjen tako, da plačuje dr- žava vsako leto 762.097 goldinarjev za obre- stovanje in poravnavo posojila." gradnja reške proge Začetna točka odcepne železnice je v St. Petru na Krasu, ki se po letu 1945 imenuje Pivka. Proga začenja na k\:^lminacijski koti glavne proge Ljubljana-Trsit v nadmorski vi- šini 579 m ina razvodnici med Pivko in Reko oz. med Savo in Jadranom. Zelezmoa teče več kilometrov preko nerodovitnega kraškega ozemlja, preseka več sitranskih dolin rečice Reke, katere doline ne zapusti tja do naselja oz. postaje Trnovo. Gradnja je zahtevala zia- radi terenskih težav in spričo neugoidno' na- grmadenih plasti v presekih peskovitih in la- pomatih formacij izredne ukrepe in dokaj večje stiroške. Graditi je bilo treba tri predore, precej globoke useke in visoke nasijpe; eden izmed njih preko bitinjskega jarka je dosegel višino 52 m. Za Trnovim-Ilirsko Bistrico pre- korači proga potoka Bistrico in Reko ter do- seže na prehodu iz doline Loke pri Malobrcah razvodnico med Reko in Brusno, kjer prestopi bivšo kranjsko-nprimiorsko deželno mejo skozi 624.1 m dolg predor, ki odpre pot v dolino Brusne. Tu prehajajo geološke formiacije v kraške pojave, kjer se potok Birusna po dvo- kilometrskem teku zgubi v podzemeljski jami. V njeni neposredni okolici je postajni planum enote Sapjane. Nato je položena proga po go- lem kraškem svetu. Za postajo Jurdani se svet nagiba proti kvamerskemu zalivu, torej proti končni točki; proga pa zgubi ravno ;smer, ki jo je doslej držala. S tako preuameritvijio so se obenem zbaljžale nagibne razmere; sicer bi prišlo do razmerja 1 : 40, ,kar pomeni kršenje osnovnih gradbenih predpisov in načel. Po največ dovoljenem nagibu 25 %o se pripeljemo v postajo Matulje, kmalu nato pridemo na po- stajo Reko, ki spada že v u^pravljanje ogrskih državnih železnic (MAV). V tem končnem od- seku so zgradili 310.7 m dolg predor Rukavac, kurentno progo pa položili v skalnate useke, kar je mogoče opaziti v neposredni soseščini skupne postaje na Reki.** Gradbeni rok je bil dokaj na kratko odmer- jen. Ker je bil projekt že davno poprej pri- pravljen in odobren, je vlada takoj po pri- stanku na znani dogovor odredila začetek gradnje kljub temu, da bi rada zavlekla za- četek in tako varovala pomen in monopol tržaške luke. Izdražitelj reške proge je 'bilo francosko podjetje Gobret, Romond in Lev^y et consortes, ki je imelo nalogo, da jo dogoto- vi v pavšalnem rekordu. Toda ta družba ni bila kos nalogi, da dovrši 54.4 km idolgo in te- rensko dokaj težavno progo; poleg tega je postala nezmožna plačila. Vse te okohščine so toHko zavlekle gradnjo, da je morala družba južne železnice sama nadaljevati delo v lastni režiji. Tudi pri sosedih na hrvaški strani so ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika se pojavile neprijetinositi. Izgradnja luških na- p>rav je le počasi napredovala. Poleg tega so se v bitin j ski globeli potegnih veliki plazovi in zadržah dogovorjeno otvoritev in predajo javnemu prometu. To pa se je dogodilo dne 25. junija 1873. Do konca tega leta iso znašali gradbeni stroški 27,324.216 gold. Od vzhoda tj. iz Hrvaškega oz. Ogrske prodirajoča želez- nica Alföld-Koprivnica-Zagreb na Reko je morala biti od podjetja Gregersen dokaj po- vršno zgrajena. Kljub mihjonskim .gradbenim stroškom so narastli poznejši izdatki v teku 4 decenijev na 50,326.652 kron. Poročevalec trdi, da so ti milijoni prenizko vzeti ter naj bi znašali stroški več sto mihjonov.^" Za odsek proge iz St. Petra v dolžini 3.255 km, ki je ležal neposredno pred postajo Reko, torej že na hrvaški strani je bil sprejet pose- ben madžarski zakon, člen XXXVII, v budim- peštanski skupščini dne 12. juhja 1870. S tem zakonom so bih določeni gradbeni stroški in podpora ogrskega državnega erarja v znesku 185.000 goldinarjev; z istim odlokom je bil zajamčen kosmati dohodek 43.000 gold, v srebru.21 Na tem delu reške proge je bila 20. januarja 1870 postavljena nadzorna komi- sija pod vodstvom kraljevega sekdjskega svetnika Aleksandra pl. Ribaryja.^^ Zemeljska dela na slovenskem ozemlju so se začela ko- nec junija 1868; gradnjo pa so pospeševali z vsemi razpoložljivimi sredstvi.^^ DVA TEKMECA: TRST IN REKA Po nagodbi iz leta 1867 sta na ozemlju av- strijskega cesarstva dve državni polovici t. j. ogrsko kraljestvo in avstrijsko cesarstvo. Prva polovica, Translitvanija, je postala samo- stojna država s svojo vlado in zakonodajo. Sicer sta imeli Cislitvanija in Transhtvanija ločeni, po reki Litvi nekaj skupmh ministr- stev n. pr. zunanje zadeve, komercialna za- stopstva in mednarodne pogodbe, vojno, fi- nančno ministrstvo itd., medtem ko je bila prometna nadzorna oblast še vedno v rokah avstrijskih uradov do 1. julija 1867; ta je nad- zirala gradnjo in promet na železnicah. Po tem datumu zasledimo že »kraljevo ogrsko železniško inšpekdjo«; ta je prešla v samo- stojno komunikadjsko ministrstvo in je upravljala proge, ki obratujejo izključno na ogrskem teritoriju. Sicer pa je bilo določeno za železnice, ki obratujejo obenem tudi na zahodnem bregu Litve, skupno železniško mi- nistrstvo.2* Trst in Reka nista bila prizadeta s temi po- htičnimi in gospodarskimi spremembami. Tu- di tretja konkurenca ob severnem Jadranu v Benetkah je bila takrat že na itahjanskem ozemlju. Vsaka izmed teh treh luk ima svojo gospodarsko in trgovsko privlačnost, čeprav je bila takrat majhna medsebojna razdalja od skupnega vozhšča v Trbižu brez praktičnega pomena; kajti od tod je ,pot daljša do Benetk 18 km, do Reke 11 in do Trsta 5 km. Tohka razlika pa ne more priti v prometu in gospo- darstvu v poštev za vsa tii jadranska prista- nišča. Kraji, ki gravitirajo na Rudolfovo že- leznico, ležijo na Koroškem, v vzhodnem Štajerskem in v Spodnjem Avstrijskem, nekaj trgovskih mest v Gornjem Avstrijskem in ozek pas v srednjem delu Češke, ki sega do Prage. Sosednje območje sodi v pristojnost oz. pri- padnost južne železnice, ker je razdalja od St. Petra na Krasu do Trsta in Reke enaka, je navedeni okohš skupen za obe luki. Semkaj spada Kranjska, vzhodni in južni del Štajer- ske ter še spodnjeavstrijski del, ki ni zgoraj naveden, dalje Moravska, Slezija, nekaj ozem- lja Galidje ter delno Nemčija in tudi Rusija. V Reko se predvsem stekajo pošiljke iz vsega ogrskega ozemlja, pretežna večina gahškega vozovnega blaga, dalje vozovni nakladi iz Bo- sne, Srbije in deloma iz Bolgarije, dalje Ro- munije ter tudi iz Rusije pod pogojem, da gravitirajo proti Jadranskemu morju. Pri ta- kratnih političnih in državnih mejah je ob- vladal Trst gospodarske zveze in kupdje tudi s Primorjem in Istro ter od časa do časa tudi s prometnim območjem dalmatinskih luk. Po- leg obeh severno-jadranskih pristanišč je bil Trstu omembe vreden konkurent tudi sevemo- nemška luka Hamburg. Ce ne bi imela Reka dveh prog in če bi se ne gradila liška proga, potem bi sodih v Trst vsi gospodarstveniki in industrijski centri, 'ki jih privlačuje Reka. Ta- ko pa se je dvignil pomoirski promet takoj, ko je stekla železnica preko like in je ogrska vlada kupila od družbe južne železnice progo Zagreb-Karlovec ter ustvarila gosto železni- ško mrežo od vseh važnejših prometnih Voz- lov, ki so sicer le delno dosegljivi zaradi višjih tarifnih postavk, te znašajo maksimal- no 23 goldinarjev pri vagonski pošiljki. Ena- kopravno stališče, ki ga je morala zavzemati južna železnica kot upraviteljica in gospodari- ca obeh luk t. j. Trsta in Reke, je le malo koristilo Trstu, ker so imele njene važne želez- niške postaje povezavo s iposredovanjem ogrskih državnih železnic ugodnejšo zvezo s kvamersko luko. Toda v tem oaiiru v več pri- merih pariteta ni mnogo pomenila. To dejstvo nam dokazuje v prvi vrsti južno-železniška postaja Sisak. V kupni pogodbi med upravo južne železnice in upravo ogrskih državnih železnic se je francoska družba obvezala, da bodo tarifne postavke iz Siska na Trst za ca. 14 ^/o dražje, kakor za enake pošiljke iz Siska 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO na Reko. Tako so se prevažale pošiljke iz Slo- venije, Bosne in Srbije do kvamerske luke izključno po liški progi. Poleg znižanih pre- voznin v Reko je nudila M. A. V. železnica v luki sami cenejše stojnine in ležarine, ugod- nejše prevoznine s svojimi plovbenimi druž- bami. S takimi posegi se je Madžarom posre- čilo todčd Avstrijce ter privaibiti razna manj ugodno ležeča, trgovska mesta in ind'Ustrijske kraje v svoje Območje. Tudi slične in enake oddaljenosti zainteresiranega domačega za- ledja Trsta in Reke so bile v škodo pirvemu kljub uvedbi tako imenovanih diferencialnih tarif, ki so bile v največ primerih za 20 gold, nižje pri vozovni pošiljki za Trst v primerjavi z Reko. Leta 1894 je bilo od 43.792 vozovnih nakladov, ki jih je vozila južna železrnca v tranzitu preko St. Petra na Krasu v obeh sme- reh v Reko in iz nje ca. 14.000 oz. dobra tre- tjina naloženih in razloženih na avstrijskem ozemlju. Poglejmo statistiko! V letu 1871 je bil pomorski promet 18 krat obilnejši od Re- škega. V toku 20 let pa komaj 2,8 krat mo- čnejši. Ustrezni zapiski povedo še, da se je pomorski promet v Trstu dvignil komaj za 33,5 '»/o, na Reki pa nasprotno v tem obdobju za 765 '»/».25 Avstrijska luka je videla v svojem sosedu nevarnega tekmeca. Bala se je njene konku- rence in propagirala, da se zgradi od projetk- tirane proge Skof ja Loka-Divača-Trst železni- ca proti Pulju z odcepom pri Markovljah. Ta hnija naj bi tekla v severnem delu istrskega polotoka k zahodni obali mimo Kopra, Buj, Pazina in Voidnjana v končno točko ter od Kanfanara v vzhodni smeri proti Röki.^* S tako grajeno progo bi pri takratnih političnih razmerah Uška železnica prav gotovo izostala ter bi se ves pomorski promet koncentriral v Trstu. Proti ogrskim načrtom, da bi razširili železniško mrežo na svojem območju, pred- vsem pa da bi prodirali s svojimi projekti iz središča države čim dlje proti Jadranu in bi zgradih na Reki svetovno luko, se je zoper- stavljala deželna oblast Dalmacije, ki jo je predstavljal njen guverner. Kajti ogrska vla- da je stalia na principu, da se izogiblje katere- koli zvezi avstrijskih železnic z madžarskimi. Prav posebno so delali na tem, da se pridobi ves železniški promet iz Bosne in Hercegovine. Nova naloga je bua, da se izolira in odreže ves kopni dalmatinski promet od avstrijske državne polovice in se poveže s krono sv. Ste- fana. Zato mora, biti v njeno korist, da se razvija promet daleč proč od skupnih mej ter preprečuje in ovira izgradnjo novih železni- ških zvez v jugozahodni smeri monarhije.«' Ko je konec leta 1906 ustanovljeni konzorcij zaprosil za predkoncesijo ter dovoljenje za študij belokranjske proge, mu je resorno mi- j nistrstvo zavmiLo prošnjo, češ da bi zveza pre- j ko Metlike ali Omomlja iz Hrvaške na obsto- ; ječo progo Zagreb-Relka škodovala avstrijski luki v Trstu ter neugodno vphvala na promet na železnicah, ki pospešujejo napredek ja- dranskih luk." Tudi direktor avstrijskega Lioyda, poznejši trgoviinski minister, je na- j sprotoval takim ogrskim težnjam ter pod j pretvezo, da bi zgradil za Madžare železnico j iz Vukovara vzdolž Save proti Sisku do Kvar- : nera proti ^"/0 obratni garanciji. Deželni ogrski odbor je slutil v ponudbi potegavščino ter prekinil dogovore, ki so zasledovali za- vlačevanje. In vendar sio bile postajne in luške naprave v Trstu in Raki takoj v začetku pomanjkljive, j Iz virov vemo, da je bilo v kvamerski luki j le malo visokih stavb, zlasti skladišč. In veči- na teh je bila lesena. Postajno poslopje je j predstavljala do začetka XX. stoletja le nava- i dna baraka. Tudi na, avstrijiski strani niso ; bogvekaj žrtvovali zia postajne in luške na- i prave, čeprav je vlada dajala južni železnici \ i PREGLED i razvoja blagovnega prometa po teži ] in vrednosti'1 88 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika milijonske podpore. Po 12 letih obstoja proge Ljubljarm-Trst poročajo časopisi, da so gasilci pri požaru na tržaškem kolodvoru v začetku februarja rešili le nek.aj lesenih skladišč in leseno postajno posilopje, medtem ko je vse drugo pogorelo. Zanimivo je, da je ena kakor druga gospodarsko-prometna uprava celo nuj- ne prispevke za reprezentanco in brezhibno delovanje reške in tržaške luke le počasi, re- kli bi, skozi desetletja izdaj ala.^' Iz pregledov detaljnih statističnih podatkov je razvidno, da so dovažah in odvažah blago iz obeh pristanišč v velikih kohčinah s cest- nimi vozili. V teku 40 let, tj. v času 1857-1900 so prevažali naši furmani ogromne količine dospele rdbe v domača in tuja naselja in ve- selo je odmevalo pokanje bičev in ubrana narodna pesem se je širila med kraškimi ska- lami in senčnatimi gozdnimi gaji. Popreček celotnega cestnega prometa s Trstom v po- sameznih deceni jih je zn^ašai 1,538.468 metrskih stotov. Med to blago je šteti predvsem seno,', oglje in druge lesne izdelke. Vsekakor pa je bil odvoz iz luke dokaj večji kakor v obratni smeri. Množina izvo2aiega blaga je padla v letih 1860-1880 v teku posameznih mesecev celo pod 10.000 centov. Statistični podatki za blagovni promet in potnike na Reki iz leta 1883 in 1892 nam po- kažejo txjle sliko: V letu 1883 je inistaio 3456 in odplulo 3421, v letu 1892 pa 6323 oziroma 6287 ladij. S temi prometnimi sredstvi je odšlo 3,883.239 uvo- ženega in 1,300.138 metrskih centov izvožene- ga blaga, 35.485 iz'krcanih in 36.102 vstopajo- čih potnikov. V letu 1892 opazimo takoj velik napredek, ki nam ga dokazujejo podatki: uvozih so 4,335.299 in izvozih 2,140.621 metr- skih stotov robe, dospelo je 74.027 in vstopilo 113.205 potnikov. Tržaški deželni odbor je skrbno ziasledoval napredek ogrskega tekmeca ter zaprosil vla- do, naj se obstoječa železniška mreža spopol- ni z novo progo Etivača-Razdrto-Skofja Loka in doseže zvezo z Istro 02droma neodvisna povezava Trsta z Rudolfovo gorenjsko želez- nico, ki naj nadaljuje in posreduje pot v se- verni smeri Ljubelja in proti zahodu čez Ture, ki naj jo določi vlada in kompetentni faktor- ji, samo da se Trstu pomaga, kar je v držav- nem interesu.'^ Iz ohranjenih virov je razvidno, da je na- raščal železniški promet na hški progi v pri- merjavi z reško železnico z vehkimi skoki. Tako ugotavljamio, da je došlo na Reko v letu 1896 po državni tj. MAV železnica 57.179, po južni pa 24.927 vagonov; v nasprotni smeri pa je po prvo navedeni bilo 57.136, po šent- petrski pa 25.264 tovornih voz. Pri več kot 100- odstotni razhki moremo sklepati, da je bil dotok in odvoz blaga iz gorskih in piiikl j uče- nih dežel močan in da je presegal promet avstrijskih pokrajin.^s dodatek in posebnocti 2e pri začetnem opisovanju obeh reških prog smo ugotovih, da je bila železnica St. Peter nia Krasu—Rdka zgrajena v neugodnem terenu in — lahko rečemo — tudi težka v premagovanju prometa. Kak-or je bUa grad- nja železniške zveze preko Like in Gorskega kotarja trd oreh za takratne tehnične napra- ve, moremo trditi isto za progo na slovenskem ozemlju. Premagovanje višinske razhke od ca,. 600 m kulminacijsike točke do morja na dol- žini 54,4 km je bil dokajšen problem. Teren- ske razmere povzročajo težko premagljive na- gibe in ovinke. In s tem v zvezi so tudi večji izdatki v vzdrževanju in prevozu, ki jih je treba kriti z zvišanimi tarifnimi ipostavkami na podlagi virtualnih kilometrov. V nasled- njem odstavku je prikazan porast taktične dolžine p>ri različnih nagibih za vsak kilo- meter: i pri vzponu pri vzponu pri vzponu pri vzponu pri vzponu pri vzponu pri vzponu do 10 %x do 12 %o do 16%« do 18 %o do 20 %a do 22 %o do 25 %ü pri vsakem pri vsakem pri vsakem pri vsakem pri vsakem pri vsakem pri vsakem kilometru kilometru kilometru kilometru kilometru kilometru kilometru proge 200 m proge 280 m proge 440 m proge 520 m proge 600 m proge 680 m proge 810 m pri radiusu: 600 m so prišteli h kilo.Tnetrski razdalji še 0,8 %« 500 m so prišteli h kilometrski razdalji še 1,4 %. 400 m so prišteli h kilometrski razdalji še 2,2 %» 300 m so prišteli h kilometrski razdalji še 3,7 %o 250 m so prišteli h kilometrski razdalji še 4,8 %o" Kajti tudi ovinki pKJvzročajo trenja med tračnicami in kolesnimi obroči. Take ovire zmanjšujejo hitrost, povzročajo večje stroške pri vleki in predčasno izrabo tirnic. Zato pri- števajo semkaj ovinke, ki so izraženi v veli- kosti radiusov-lokov. Vse te ovire, ki se pojavljajo pri premago- vanju terenskih težav, pa so vodile železniške uprave še k izrednim vam^ostnim ukrepom, ki so bih potrebni posebno še v prvih, povoj- nih letih železnic. Prepričan sem, da so na progi St. Peter—Reka prekoračili največje dovoljene nagibe 25 %o. Do tega me je pri- vedla opomba v knjigi »Dodatek k redu vož- nje« pii ustreznih tabelah za imenovano pro- go, da nagibi na glavnih progah ne smejo biti večji od 25 %o rua dolžini enega kilometra. Omenjeni predpis velja za vse proge in ven- dar tni najti take prepovedi pri drugih linijah, kjer so bili taki nagibi nujni. Tako možnost tolmačim tudi z varnostnimi napravami, ki so bile uvedene ravno tukaj. To so bih merilni aparati za brzine vozu. Te električne naprave ^ 89 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino SO bile na važnejših in nevarnejših progovnih mestih. Z vzbodljaji so registiriraie na teko- čih trakih brzino katerega koH vozila preko posameznih izoliranih tnaičnic vzdolž tirnic. Cim gostejši so bili vzbodljaji na traku, tem hitreje se je premikalo vozilo. Kontrolne po- staje so lahko zasledovale tek eventualno uteklih voz iz postaje in ugotavljale odsek, v katerem so vozila oz. vlak. Izredna varnostna naprava so bili registrir- ni aparati za merjenje brzine vetra. Brzino- metri so predvsem upora:bni na izrazitem kraškem svetu. Med postajama Št. Peter—Ilir- ska Bistrica so bili trije: na mositu Bistrice v Ilirski Bistrici, pri postaji Kilovče in St. Petru. Kadar sio nafcaziovaii aparati brzine vetrov — burje, ki bi m^ogle prevrniti vozove, naložene z veMko površino in v višino npr. s senom, slamo ipd., potem vlaki niso smeli na progo.Vse ustrezne naprave so bile pod nadzorstvom; opazovalec je javil ugotovitve v Bistrico in St. Peter, ki sta izdajala navo- dila. Sčasoma so te ukrepe povsem opusüH, posebno od časa, ko so zgradili vetirobrane na eksiponiranih progovnih odsekih. Na zaključku naj še omenim, da je bila proga Tirst—Postojna in St. Peter na Krasu— Reka prva elektrificiinana med železnicami, ki delno spadajo sedaj pod upravo jugoslovanskih železnic. Z uvedbo električnih naprav za električni pogon so začeli od lirsta dalje leta 1935/1936. Neposredno nato so priključili še reško železnico, ki je bila gotova naslednje leto 1937.35 OPOMBE 1. Tehnični list, organ Udruženja jugoslovanskih inženjera i arhitekata, VI, št. 23: Karlovačka- riječka željeznica, stran 316/317 — 2. Kronika, št. 2, letnik X: Jože Jenko — Med Zidanim mostom in Siskom vozijo vlaki že 100 let— 3. Gradja za gospodarsku povijest Hrvatske, 1952: Josip Gori- čid — Nastojanje oko izgradnje željeznica u Hr- vatskoj, str. 18/19 — 4. Kakor pod št. 1, str. 316 — 5. Kakor pod št. 3, str. 17 — 6. Ibidem pod št. 5, naslednja stran — 7. österreichische Revue, II, 7. zv., str. 165: Denkschrift zum Entwurf eines neuen Eisenbahnnetzes der österr. Monarchie — 8. Kakor pod št. 5, str. 18 — 9. Kakor pod št. 8, str. 135 — 10. Tehnički Ust VI, zv. 23, str. 316/320 — 11. Ilirisches Blatt št 20 z dne 10. IV. 1849 —- 12. Geschichte der österr.-ung. Monarchie I, Band I. Teil, Str. 310/315 — 13. Kakor v št. 5, str. 168 — 14. Sammlung der die Concesion und die Con- stituirung der k. k. priv. Südbahngesellschaft betreffenden Urkunden. Wien 1900 — Urkunde 7 stran 80 — 15. Državni zakonik cesarstva kos XXXVI zap. št. 85: Zakon z dne 20. V. 1869, ki obravnava izgradnjo železnice St. Peter—Reka in Beljak—Franzensfeste; Sammlung der die Con- cesion und die Constituirung der k. k. priv. Süd- bahngesellschaft betreffenden Urkunden. Wien 1900, str. 223/227. Dalje: isti vir — Dogovor z dne 27. VII. 1869, Zakon št. 138, na osnovi katerega je bil v zvezi z zakonom z dné 20. maja istega leta sidenjen sporazum med trgovskim in finanč- nim ministrstvom glede izgradnje prog Beljak— Franzensfeste in St. Peter—Reka — 16. XXXVII. čl. zak. iz 1. 1870, ki obravnava izgradnjo odseka na reški progi, ki je že v objemu ogrske krone — Zalion je bil sankcioniran dne 9. julija 1870, raz- glašen pa 12. julija 1870 v skupščini in 14 dni kasneje v zgornji zbornici; tiskan je bil v dežel- nem zakoniku dne 28. VI. 1870. Odredba 28: Sam- mlung itd. Itakor v zaporedni št. 14 — 17. Ge- schichte der Eisenbahnen der österr.-ung. Monar- chie I. Band II. Teil str. 66/68 — 18. Isti vir ka- kor pod št. 69 — 19. Ibidem kakor pod zap. št. 17, str. 68 — 20. Glej zap. št. 3, str. 159 — 21. Sammlung der die Concesion und die Constitu- irung der k. k. priv. Südbahngesellschaft be- treffenden Urkunden, Dunaj 1900, Odredba 28 XXXVII Gesetzartikel vom Jahre 1870-§ 7 und 8 — 22. Slovenski Narod št. 23 z dne 11. februar- ja 1870 — 23. Laibacher Zeitung št. 146 z dne 27. VI. 1866 — 24. Geschichte der österr. und ung. Eisenbahnen, V. zv., II. del, str. 38 — 25. Tri- ester Bahnverbindungen mit dem Hinterlande. Trst 1896 brošura inž. Karl Büchelen — 26. Jože Jenko, Kronika, časopis za slov. kraj. zgodovino št. 2, letnik XII., str. 65. Istrske železnice — 27. Franc Suklje: Moji spomini, stran 210 — 28. Isti vir kakor v zap. št. 27, stran 88 — 29. Josip Gorničič-Brdovački: Knjiga 3, stran 159 in Do- movina, tečaj III, list 5 z dne 5. II. 1869 — 30. Technisch-commercieller Bericht über die zwei- te Eisenbahnverbindung mit Triest zur 60-ten Beilagen zu den sten. Protokollen des Abgeord- netenhauses XVII. Session 1901 — 31. M. A. Ljubljana — Register I. fase. 1135-XV/12-16 Über den Triester Handel, podgrupa k brošuri: Noch ein Wort über die Vervollständigungs- und Correktur-Linien der österr. südl. Staatseisen- bahnnetzes/C. Combi 1892 — 32. Gradnja za gosp. povijest, knjiga 3, Jos. Gorničič-Brdovački, Zagreb 1952, stran 160 — 33. Kakor prejšnja za- poredna številka, stran 11 — 34. Osebne beleške pisca. 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA GORENJSKI PRISPEVKI K NAJSTAREJŠI GLASBENI ZGODOVINI NA SLOVENSKEM ¦ JANEZ HÖFLER ' Pri iraziporejanju najstairejših ohranjenih fragmentov gregorijanike na Slovenskem, pri določevanju notalnega tipa in diatiranju se ponuja zanimiva ugotovitev, da izhaja razme- roma velik del te koralne zapuščine z gorenj- ske stnani in da kaže v primeri z drugimi sku- pinami enotnejšo podobo. Skoraj vsi ti frag- menti so bili ohranjeni v platnicah in vezavi gorenjskih matičnih (knjig in cerkvenih ur- barjev, ki so sedaj zbrani in urejeni v Nad- škofijskem arhivu v Ljulbljani.* Zal je dolenj- sko gradivo še vedno na terenu po župniščih in bi bilo tako še neupravičeno kakšno med- sebojno primerjanje in vrednotenje med go- renjskim in dolenjskim področjem, vendar je ravno ta enotnejša podoba gorenjske skupine zadosten razlog, da to gradivo posebej obrav- navamo. Za to govore tudi tisti primerki naj- starejše glasbene umetnosti, ki sicer ne spa- dajo v okvir koralne glasbe, vendar prav tako izhajajo z Gorenjskega. To so trije fragmenti, ohranjeni v treh kodeksih kranjskega župni- šča, ki po svoje naizsvetljujejo tokove glasbe- nega življenja v Kranju. Ce potemtakem govorimo o prispevkih Go- renjskega k najstarejši glaissbeni zgodovini na Slovenskem, imamo v mishh v prvi vrsti ko- ralne fagmente, to je primerke najstarejše enoglasne Uturgične glasbe zahodnoeviropske- ga krščanskega obreda. Vprašanja, ki jih ta material nudi, so tip in izvor notacije, poseb- nosti v sanktoralu, v razvrstitvi posameznih spevov ter izvor posebnosti v himnodiji. Ce ne upoštevamo predrobnih ali dvomljivih prime- rov, moremo obravnavane rokopise nazdehti na naslednji način: 1. XII.—XIII. stol.: SAL, koralni Ust št. 1; frančiškanski samostan Kamnik, koralni ro- kopis XIII. stol., nesign.; SAL, razni drobni listi z gorenjskih matičnih knjig in urbarjev;^ 2. XIII.—XIV. stol.: SAL, korahii ]ist št. 4; 3. XIV.—XV.—XVI. stol.: SAL, ikorahii listi št. 2, 6, 7, 8, 9; SAL 696 in 697, razni hsti v platnicah matičnih knjig iz Smartina pri Kranju, Smartina v Tuhnjski dohni, Podbrez- ja. Doba in Mengša. Rokopisom XV. in XVI. stol. iz SAL se pri- družuje nekaj fragmentov, shranjenih v Mestnem arhivu v Ljubljani z mestnih račun- skih knjig, ki verjetno izhajajo iz same Ljub- ljane ali njene okohce, pa po tipu notacije in sanktoralu ne kažejo prav nobenih 'lazhk z zgoraj navedenimi primeri. Med temi so omembe vredni naslednji: 4. XIV.—XV. stol.: MAL, fragmenta cho- ralia 5 in 17 (v nadaljevanju uporabljam za te primere okrajšavo fragm. chor.); 5. XV.—XVI. stol.: MAL, fragm. chor. 8, 9, 12 in 22. Katere so skupne in najznačilnejše poteze, • ki opravičujejo, da jih posebej obravnavamo v sklopu slovenske gregorijanike? Vprašanje svetniškega dela. Ob tem problemu se je v slovenski Mteraturi prvi podrobno in uspešno ustavil Josip Smre- kar ob obdelavi kranjskega misala SAL 762.' Ce povzamemo in uredimo njegove dragocene ugotovitve, potem nam ne more uiti osnovna poteza župnijskega (ne samostanskega) sank- torala gorenjskega področja v srednjem veku, da je namreč zmes oglejskih in južnonemških značilnosti. K celotni podobi, ki jo daje kranj- ski koledar, prispeva svoje tudi koledar ra- dovljiške matrikuile iz 1. 1468 iz SAL (nesign.) že iz časa, ko je Radovljica spadala v področ- je novoustanovljene ljubljanske škofije. Tako ima rekonstruirani sanktorale poleg starorim- ske plasti, ki je osnova vsem lokalnim svet- . SI. 1. Kamniški rokopis, stran s sekvencama Psallat ecclesia, mater Illibata In Clare sanctorum senatus apostolorura 91 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO niškim skupinam aahodnoevropskega krščan- stva, tudi posebno oglejsko in posdbno južno- nemško plast. V oglejskem delu nastopajo Hillari & Taciani (16. marca), Cantiani & soc. (Cantianae & Cantianillae, 31. maja), Ahatii & soc. (22. jun.), Hermachorae & Fortimati (12. jul.). Kot posebno čaščenega srečamo sicer tudi drugod znanega sv. Vida (Viti mart., 15. jun.), radovljiški koledar ima verjetno zaradi močnejšega oglejskega vpliva kot »splendo- res« označene še Marci ev. (25. apr.), Com- mem. S. Pauli (30. jun.), Augustini ep. (28., sau), Colomani (13. okt., Melk). Radovljiški koledar ima v primeri s kranjskim nekaj več francoskih in nemških svetnikov, zanimiva pa je označitev kot »splendores« nemških praznikov Floiiani (4. maja), Gertrudis (11. avg.), Lamperti (17. sept.) in Transi. S. Rud- berti (24. sept.).^ Omenjena gorenjska koledarja imata v pri- meri s salzburškim, oglejskim in s koledarji samostanskih redov nekaj posebnosti: za sv. Jurija imata obliko Georii, ki jo srečamo še v drugih fragmentih, kot »splendores« pa sta i si. 2. MAL. fragra, chor 8 avg.). In deoollatione S. Joh. Bapt. (29. avg.), Undecim miMa virginum (21. okt.) in Barba- rae (4. dec.).* Pri tem pa kljub nedvomni — tesni cerkvencpravni pripaxkiosti osrednjega slovenskega ozemlja k Ogleju v sanktoralu ne zasledimo drugih važnih oglejskih svetni- kov, kot so Paulini patr. (U. Jan.), Agapae, Ciooniae & Hyrene (5. mar.), Quirini ep. (4. jun.), Prothi (14. jun.). Prav tako nima še ne- kaj drugih manj znanih mučencev in prazni- kov preniosov pomembnejših oglejskih svet- nikov. V nemškem delu nastopajo mnogi svetniški prazniki, ki jih tudi oglejski koledar kljub temu, da sicer ima rahlo nemško plast, ne pozaia. To so: Valentini (7. jan.. Bavarsko), Erhardi (8. Jan.), Rudberti (27. mar., Salz- burg), Adaliberti (23. apr.. Češka), Gothardi (5. maja), Urbani (25. maja), Bonifatii & soc. (5. jim.), Wilhbaldi (7. Jul.), Kyliani (8. Jul.), Mergaretae — na dan 12. juhja (Oglej 20. Jul.), Amolfi (18. Jul.), Translationis S. Rud- berti (24. sept.), Maximiliani (12. okt., Pas- označena praznika papeža Urbana, (Urbani, 25. maja) in mučencev Primoža in Felidjana (Primi & Feliciani, 9. jun.), kar je verjetno prav posebnost osrednjega slovenskega ozem- lja. Čaščenje Primoža in Felidjana si pač lah- ko razložimo z gradnjo njune cerkvice nad Kamnikom. Seveda ta svetniška shema še zdaleč ni vedno ista in se zaradi prehodnega značaja slovensikega ozemlja časovno in kra- jevno spreminja. V nadaljni obravnavi bomo zasledili koralne fragmente, pri katerih manj- kajo kakšni važnejši svetniški prazniki iz ko- ledarja kranjskega misala in nadovljiäce ma- trikule, nasprotno pa srečamo na gotskih fre- skah in v zvezi z imeni patronov raznih cerkva svetnike, ki jih naši ohranjeni kole- darji aH koralni rokopisi ne poznajo. Najočit- nejši takšen primer je Wolfgang, 'ki je zemlje- pisno šele severno v salzburškem koledarju. V freskah ga ima Prilesje pri Plaveh v Soški dolini, od vasi pa naj navedem Sv. Volbenka na Logu v Poljanski dolini. Wolfganu se pri- družuje freisinški Korbinijan (freske v cerkvi 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVJJO ZGODOVINO KRONIKA na Križni gori nad Skof jo Loko). To zmedo v sanktoralu gorenjskega področja si lahko razlagamo z večjo ali manjšo pokrajinsko za- vestjo posamezinih nemških ustanoviteljev cerkva nasproti uradni oglejski pripadnosti, ki so favorizirali svoje domače, oglejskemu okviru tuje svetnike. Na prvem mestu so v tem ,pač freisinški škofje v Poljanski in Sel- ški doHni." Vprašanje notacije. Notacija sta- rejšega obravnavanega gradiva je delno že bila predmet posebnega sestavka.^ Stareja primerki XII.—XIII. stol. so v mlajšem in ne- koliko preoblikovanem odvodu visoke sankt- gallenske notacije, ki je tudi pri nas zastopa- na v nekaj primerkih iz X. in XI. stol. Ta tako imenovana srednjenemška ali južno- nemška notacija brez črtovja kaže v primer- javi s švicarsko poznosanktgallensko notaci- jo, ki jo srečamo tudi na Slovenskem z bene- diktinskim fragmentom št. 3 iz SAL,« nekoM- ko bolj grobe poteze, vijugaste črte, priostre- ne loke, v celotni podobi pa manjši smisel za razporeditev vrst besedila in nevmatičnih za- pisov, ki ga nasprotno še lahko občudujemo v sanktgallenskih pa tudi engelberških roko- pisih XII.—XIII. stol. Tu pa je prostor med vrstami besedila skromen, tako da je sicer za velike in grobe nevme malio prostora in daje celotna podoba folija videz stisnjenosti in natlačenosti. Izhodišče te vrste notacije za obravnavano ozemlje moramo iskati na Bavarskem, Salz- burškem in Tirolskem, kjer se je ta tip naj- močneje ukoreninil. Pomembnejši gregorijan- ski spomeniki v srednjenemški oz. južnonem- ški notaciji so nastali ali pa jih zasledimo npr. v Bnaunschwiegu, Miinchnu, Augsburgu, Re- gensburgu, Reichenavu, Saizburgu, Brixnu na južnem Tirolskem in še drugod.« Zveze naših fragmentov s tem področjem verjetno poja- snjujejo na eni strani vezi s škofijami Bavar- ske in južne Tirolske, na drugi strani pa izvor velikih kranjskih fevdalnih rodbin. Ob vsem tem je zanimivo to, da so znani oglejski koral- ni spomeniki iz XIII. in XIV. sitol. že v zgod- nji ah zreli kvadratni notaciji,'ki je zaho'd- nega, romanskega izvora, in da v tem naše obravnavano ozemlje četudi kot oglejsko po- dročje ni sledilo centru, kam.or je po zgodo- vinskih vezah pripadalo. Podobno kot področje južnonemške notacije in poznosanktgallenske notacije je tudi Go- renjsko vztrajalo na primitivnih oblikah teh notacij brez črt pozno v XIII. in XIV. stol., kakor to kaže fragment s kranjskega urbarja v Sx'VL.'* Pripomniti moramo, da je napred- nejše obHke zgodnjegotske notacije na črtah XIII. stol., v kolikor seveda ne gre za uvoz, slovensko ozemlje že poznailo.'^ Obravnavano področje ipa je ta novi rombski (got:ski) tip spoznalo pozno že v zrelih oblikah XIV. in XV. stol. Ta notacija zopet sledi južnonemškim in avstrijskim vzorom in po elementih izraža določeno nasprotje nizozemskim, sevemonem- . škim in češkim tipom, ki jih poznamo npr. z važnejših rokopisov iz Maastrichta, Aachna, Fulde, Wolffenbüttla, Triera, Bamberga, Pra- ge, Kutne hore in od drugod.Vendar kljub visoki stopnji poenotenja in šablonizadje zre- Mh obhk koralne notacije v poznem srednjem veku ima rombska (gotska) nota raja v primeri s kvadratno še dovolj mozn'osti za grafično diferendranje elementov. Ta'ko lahko v tej vrsti notne pisave še čutimo pos'ebnostd po- sameznih rok in pisiarskih krogov, kar se koristno izkaže pri urejanju tega razmeroma bogatega gradiva. Najstarejši gorenjski pri- merki rombske notadje segajo v XIV. stol., starejšo rahlo kurzivno obliko te notadje XIV.—XV. stol. kažeta še fragm. chor. 5 in 17 iz MAL, ki sta delo iste roke aH pisarskega kroga in najbrž predstavljata skupno narodlo za isto cerkev. Prvi rokopis je del antifonarija, drugi 'del graduala-kiriala, ki je zaradi po- membnosti med vrstami liturgičnih knjig večjega formata. Klasični in najimenitnejši primer rombske noted j e predistevlja kranjski antifonarij v dveh deHh iz SAL, delo odhčno izšolane roke pisca Johannesa s pristavkom von Werd de Augusta (Augsburg), ki se je pod- pisal na koncu zimskega deda (fol. 268'). Gotovo moramo v tej smeri iskati izvor tega med našimi ro'kopisi osrednjega in najlepšega pri- mera rombske notadje. Kranjskemu antifo- narij u se v tem začuda tesno približuje dvojni list fragm. chor. 8 iz MAL. Drugi fragmenti iz Nadškofijskega in ljubljanskega Mestnega ar- hiva kažejo provindalnejše poteze in posebno mlajši predstavljajo že siromašnejše pirimere, ki nakazujejo niazadujoč razvoj koralnega, ro- kopisja v poznejših stoletjih. Vsebina. Primerjava oglejskih koralnih rokopisov in tiskov z rimskimi in nemškimi pokaže, da oglejski obred spada v bistvu v isti strogi greigorijanski okvir in se tako ločuje od milanskega (ambrozijanskega). Starejša in novejša historična raziskovanja so potrdila, da je Oglej ostal ves čas izoblikovanja svojega obreda od V. do IX. stol. v stiku na eni strani z Rimom, na drugi strani z Alkuinovim kro- gom, ki je poidpiral Rim in prizadevanja Ka- rla Vehkega po poenotenju krščanskega obre- da v zahodni Evropi in po izkoreninjenju starih obredov, predvsem v Frandji (galikan- skega), v Španiji (mozara(I«kega) in v Milan- ski diecezi (ambrozijanskega).''' Ta prizadeva- nja se seveda takoj in v polni meri niso 93 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino posrečila, kljub temu pa je Oglej vsaj v tistem delu liturgije, ki je zanimiv z muzikološkega stališča (spevi spremenjljivega in stalnega de- la masnega obreda, pevski del kanoničnih ur), popolnoma sledil rimsko-nemškemu gregori- janskemu okviru. Tako seveda v obravnavanih gorenjskih koralnih fragmentih ne moremo, pričakovati kakšnih pomembnejših odklonov od rimsko-nemške sheme. Najlabiikiejši del pevskega deleža obredja ostaja v redki za- menjavi posameznih spevov, v izobhkovanju spevov za praznike, sprejete po IX. stol., pred- vsem pa v himnodiji, to je v sosledju najmlaj- škega dela masnega proprija, v sekvenciairiju in v himnih kanoničnih ur. V zamenjavi posameznih spevov obravna- vani fragmenti niso dosledni in vse kaže, da drobne razlike v masnem propriju in kanonič- nih urah nimajo pomena za določevanje pripadnosti fragmentov. Razhk je največ v alelujinih spevih, posebno za nedelje ipo bin- koštih, kar se ujema z mislimi o postgregori- janskem izvoru alelujinega verza,*' v ostalem pa v propriju za manjše praznike, ki zajemajo speve iz skoipnih maš (za mučence, za »pozna- valce, ipd.). Nazanimivejše vprašanje o vsebini gorenjske gregorijanike je sosledje sekvenc, katerih osnovni vir ostaja kranjski misal SAL 762. Josip Smrekar se je v obra- vnavi tega misala dotaknil tudi sekvenciarija ki pokazal, da gre pri tem ibolj ah manj do- sleden prevzem lOglejskega.** Za primerjavo seveda niso dovolj le tiskani misah XVI. stol. in da bi bilo za to nujno potrebno primerjati vsaj znana starejša rokopisa sekvenc iz Gorice in Vidma," vendar pa kažejo gorenjski roko- pisi v tem določeno enotnost. V gorenjski sekvenčni repertori j moremo vključiti razen sekvenc omenjenega nenotiranega misala, ki mu žal manjka dober mesec za praznikom apostola Jerneja, še nekaj dragocenih virov starejšega nastanka: kamniški rokiopis, koral- ni hst št. 1 iz SAL, ki ima sicer prav tako kot misal le besedila,'* ter nekaj fragmentov iz XIV. in XV. stol." V primerjavi z meni dostopnima repertori j ama zagrebškega in ju- znonem'äkega področja^' ima gorenjski oz. oglejski sekvendarij razmeroma samostojen položaj. Z obema ima nekohko manj kot polo- vico skupnih sekvenc in se tako loči na end strani od južnonemškega in na drugi od za- grebškega, tako da lahko po sekvendariju kakšnega našega fragmenta z večjo gotovostjo sklepamo na njegovo oglejsko (ah domačo) aH tujo pripadnost oz. na njegov župnijski ali redovni izvor. Gorenjski sekvenčni repertorij se v manj kot četrtini sekvenc ne ujema z oglejskim, na labilnih mestih pa vendarle 'ka- že navadno večji ali manjši naslon na oglejsiki izvor. Oglejski in gorenjski sekvendarij v splošnem črpata iz nemškega repertorija z znanimi avtorji, kot so Notker Balbulus, Go- deschalcus, Bkehard, Wippo in drugi. Stik s francoskim repertorij em pomeni mlajši avtor Adam iz St. Victoira. Himnarija, ki predstavlja s sekvencami in tropi vred celotno področje himnodije, v sa- mostojnem irokopisu žal ni zn^anega. V koralni zapuščini v MAL, fragm. chor. 7, so ohranjeni trije Usti z začetka kakšnega antifonarija-bre- viarija s psalmi in himni, vendar je tu him- nični del splošno znan in neizrazit. Edini v celoti ohranjen znan himnardj je pleterski ms. 21 v NUK v kvadratni notadji. Knanjiski anti- fonari j navaja himne, kot je bilo običajno, le s prvo vrstico in tako muzikološka obravnava tegia dela himnodije ni mogoča. Nekaj besed pa bo na drugi strani vendarle mogoče zapi- sati o najzanimivejših Mturgičnih pe&niško- glaslbenih obhkah srednjega veka, o tropih, ki jih vsebuje kranjski antifonarij. Glede me- lodične zgradbe posameznih spevov, ki jih vsebujejo obravnavani rokopisi, moremo ugo- toviti, da se podobno kot oglejski v bistvu ne lodjo od rimsko-nemškega gregorijanskega okvira. Presenetljiva in važna skupna poteza tiste gregorijanike, ki že upomaiblja črtovno notadjo in je s tem melodično nedvoumno za- pisana, je bolj ah manj dosledno nakazovanje germanskih (nemških) melodičnih posebnosti, ki so v muzikološki hteraturi znane z nekaj pomembnih srednjeveških koralnih rokopisov, shranjenih v Gradcu (God. 807 Univerzitetne knjižnice, XII. stol.), Berlinu (Cod. 664, dk. 1. 1200), Leipzigu (graduai Tomaževe cerkve, XIII.—XIV. stol.), še niso bile predmet ob- sežnejše študij e.2' Te melodične posebnosti so v povišanju, redko itudi znižanju posameznih tonov v rednih posebnih položajih, ki so od- visni od tonaiitete ah tonskega zaporedja. Vprašanje sega torej v bistvo tonahtete gre- gorijanskega korala in zahteva posebnega obravnavanja, v sedanjem okviru pa nam gra- divo nudi nökaj posameznih ugotovitev. V prvi vrsti je to, kar je sicer že samo po sebi razumljivo, da je romanska (uradna) verzija prihajala na slovensko ozemlje z zahodne smeri in da je bila v zvezi s kvadratno nota- djo (ms. 22 v NUK, MAL, fragm. chor. 21 in 23, SAL št. 10, kodeksi 6771-2-3 v knjižnid frandškanskega samostana v Ljubljani). Naj- zg'odnejsi znani primer pri nas, ki vseskozi kaže nemške poteze, je (češko-dsterdjanski?) rokopis v MAL, fragm. chor. 2 (prva polovica XIII. stol.), medtem ko, nasprotno, temu roko- pisu sorodni (avstrijsko-cdsterdjansfci?) gra- dualni rokopis iz DAS, Coll. I/l (druga polovi- ca XII. stol.) teh potez ne kaže. Vsa obravna- 94 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika vana koralna zapuščina gorenjskega izvora v notaciji s črtami pripada germanski (nemški) redakciji gregorijanskega korala in postavlja vprašanje, ali ni bila ta redakcija kot na drugi strani rombska (gotska) notacija v osrednji Sloveniji vendarle domači način zapisovanja in poustvarjanja gregorijanskega korala. Važnejši spomeniki: Kamniški rokopis (knjižnica frančiškanskega samo- stana v Kamniku, 12 foMjev graduala-sekven- cdarija, fol. 27—30'; 42—43'; 46—47'; štirje foli- ji nesignirani; i—iv'), zgodnjegotska knjižna minuskula, južnonemška notacija brez črtovja, prva polovica XIII. stol. (pred kanonizacijo Elizabete Turinške 1.1235?). Fol. 27—30': tem- porale, konec proprija za veliki četrtek, celo- ten za veliki petek (od tractusov Domine au- divi auditum in Eripe me domine) do Ad fontem: Rex sanctorum angelorum in tractusa Cantemus domino za veliko soboto. Obredoii spevi slede besedno in melodično oglejskemu mislu Missale iuxta ritum Alme aquileyensis ecclesie... 1517 (v nadaljnjem besedilu MA), le da na nekaterih mestih MA nima medver- zdj. Fol. 42-43': sanktonale: Petri & Pauli, In comm. S. Pauh, Processi & Mardani, VII fra- trum, Praxedis, ApolMnanis, In vig. & die S. Jacobi, SimpHcii & Faustini, Abdon & Sennen, Stephani p., Oswaldi, Sixti & Feüdssimi, Af- frae & Donati, Cyriad, In vig. & die S. Lauren- tii. Fol. 46-47': samktorele: Michaelis, Jeronimi, Undecim miha virginum, Lucae, In vig. & die Simonis & Judae, In vig & die Omnium san- ctorum, IV coronatorum, Theodori, Mennae, Martini ep., Caedliae, Qementis, Crisogoni, In vig. & die S. Andreae; temporale: De S. Trinitate, Corporis Christi, Dominica I, Domi- nica II post Pentheoosten. Fol. i—iv,: sekven- darij (v primerjavi s kranjskim misalom SAL 762, v nadaljnjem besedilu KM in MA): drugi del sekvence za pnaznik sv. Miklavža (Laude Christo, KM 203; MA ima na tem mestu, fol. 149', sekvenco Congaudentes exultemus), za posvetitev cerikve (Psatot ecdesia, KM 192', MA 204), za apostole (Glare sancborum, KM 267', MA 189), za evangeliste (Plausu chorus letabundo, KM 269', MA 189), za mučence pr- vič (Agone triumphali, KM 274', MA 192'), drugič (O beata beatorum martyrum sollemp- nia, KM 274, MA 192'), za spoznavavce (O confessor christi, samo besedilo brez melodije, ni niti v KM niti v MA; KM: Dilectus deo et hominibus, 286', MA: Ad laudes salvatoris, 199), za device (Exultent fihe syon in rege suo, KM 291, MA 202'), za Marijine praznike prvič (Ave precdara maris steUa, KM 304, MA 207), drugič (Gaude mater luminis, ni ni- ti v KM niti v MA), tretjič (Letabundus ex- ultet fideüs chorus, ni v KM, kranjski anti- fonarij SAL 696 fol. 2, MA 209 — Ad purifioationan), četrtič (Virgini Marie laudes intonent christiani, KM 303, MA 209'), petič (Stabat iuxta christi crucem, ni niti v KM niti v MA), šestič (Verbum bonum et suave, KM 304', MA 207'); kiriale za Marijine praznike: Kyrie, tropirana Gloria (KM 194, MA 98). Kamniški rokopis ima v celotni obra-vnavani skupini fragmentov osrednje mesto, to zaradi bogatega deleža iiturgičnega petja za vehki petek, posebno pa zaradi sekvenčnega gradiva ki je opremljeno z melodijami in je razmero- ma zgodnjega porekla. Kot je bilo že v spio snem delu o sekvendariju naznačeno, izhaja vehk del sekvendarija oglejsko-gorenjskega področja iz starejšega nemškega repertorija X. in XI. stol., za katerega so po Wagnerju^^ znadlne daljše melodične fraze in nepravilna in manj jasna členjenost. V obravnavanem rokopisu so to predvsem Notker j eve in not- kerjanske sekvence melodičnega tipa abbcc ... mmn, torej z uvodno in zaključno vrstico. To sta Notkerjevi Psailat ecdesia^^ in Clare sanc- torum^'', dalje Agone triumphali, Exultent filie syon. Ave precclara in Gaude mater. Druga polovioa sekvenc ima mlajso adamov- sko obliko aabb ... mmnn: O beata beato- rum, Stabat iuxta, Verbum bonum. Adamu iz si. 3. MAL, fragm. chor. 12, stran kiriala s spevoma Sanctus in Agnus dei 95 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO St. Victoira sta pripisani Plausu chorus le- tabundo in Virgini marie laudes.^' Sekvenco Letabumdus exuitet navajata in kamniški ro- kopis in kranjski antifonarij v po Wagnerju^* poznosrednjeveški obUki z melizmatičnim za- četkom nad (Leta) bun (dus) in (Regem re) gum. Ce velja po P. Aubryju, da najstarejši znani rokopis Adamovih (in adamovskih) se- kvenc izhaja šele iz srede XIII. stol.potem pač ima v tem naš kamniški rokopis glede na svoj zgodnejši nastanek in še primitivni tip notacije zanimivo dokumentarno vrednost in bi bilo treba Adamovo avtorstvo obeh ome- njenih sekvenc nanovo preveriti. Razen se- kvenc ima še en primer posebnih srednjeveš- kih glasbeno-poetičnih tvorb, tropirano glorio za Marijine praznike z vrivki Spiritus et alme orphanorum paraclite, Primogenitus Maria virginis matris. Ad Marie gloriam, itd. Po ob- javljenih primerkih sodeč je bil ta trop po velikem delu Evrope zelo priljubljen in m nikakor samo posebnost oglejskega misala. Wagner ga navaja po nekem češkem rokopisu XIV. stol. iz NUK v Pragi,28 znane so tudi več- glasne obdelave iz XV. in XVI. stol.,2' čeprav na drugi strani v Marijinih mašah ni bil ne- izogiben.'" MAL, fragm. chor. 5; (26 nesign. fo- lij ev antifonarij a, gotska knjižna minuskula, rombska notacija na črtovju, XIV.—XV. stol.). Temporale: čas novega leta in sv. treh kraljev, pobinkoštni čas; sanktorale: Marijino vnebo- vzetje, obglavljenje Janeza Krstnika, vsi sveti, Martini ep., Ehzabeth, Katherinae, Andreae, Nyoolai. Istotam, fragm. chor. 17; (9 ne- sign. fohjev kiriala-graduala večjega formata, gotska knjižna minuskula, rombska notacija na črtovju, XIV.—XV. stol.). Skupni spevi za mučence; kirial: 5 spevov Kyrie, ena Gloria, kirial sledi Liber Usuahs; sekvendarij; del Marijine sekvence brez začetka. Salve mater salvatoris (MA 207') brez konca, Summum tri- umphum regis (Kristusov vnebohod, KM 147', MA 91), Rex deus dei (prva nedelja po bin- koštih, KM nima, MA nima). Po pisavi in po rahlo kurzivnem 'tipu roinbske notadje pri- padata oba rokopisa fragm. chor. 5 in 17 ver- jetno istemu narodlu za isto cerkev in pred- stavljata tako razmeroma vreden primerek našega koralnega rokopis j a. Istotam, fragm. chor. 12; (11 ne- sign. hstov kiriala-graduala, gotska knjižna minuskula, rombska notadja na čtovju, XV. stol.). Kirial: več parov Kyrie-Gloria, več pa- rov Sanetus-Agnus; sanktorale: Purificationis S. M., Blasü, Agathae, Valentini, Kathedra S. Petri; Philippi & Jaoobi, Inventionis S. Cru- cis; In oct. S. Johannis B., Processi & Marda- ni, UdaMd, In oct. apo&tolorum, KyMani & soc, Translationis S. Nyoolai, VII. fratrum, Mariae Magd., Alexi conf., Praxedis virg.; temporale: nekaj nedelj po binkoštih; sekven- darij: Ceü enarrant gloriam dei (za praznik ločitve apostolov, KM 240', MA 173'), začetni del Ad celebres rex cehce (za praznik sv. Mi- haela, KM tega dela sanktorala nima, MA 187'). Zanimivost tega koralnega rokopisa so kirialni fragmenti, posebno dva para Sanetus- Agnus dei, tretji Sanctus in del Agnusa, ki jih Liber Usuahs nima. Melodična zgradba teh spevov je zianimiva z dveh strani: prvič, ker sta Sanctus in Agnus dei v istem paru zgrajena z istim sosledjem istih melodičnih obrazcev, kar je splošno znanemu repertoriju kiriaia pcpolnoma tuja lastoost,^^ in drugič, ker je medodika vseh teh spevov v tretjem koralnem modusu (tonika E) in teži k dursko- molski akordiki, kar je prav tako običajno obravnavanemu repertori ju razmeroma tuje. Na podlagi novejših raziskav masnega ordi- nari j a'^ je mogoče ugotoviti, da pripadajo stalni mjašni spevi fragm. chor. 12 samostojni skupini XIII.—XIV. stol., ki jo zasledujemo v glavnem po južni Nemdji (od Strassburga do zgornje Avstrije), Češki, deloma pa po srednji Nemdji in Furlaniji (Oglej) in ki je starejša hteratura ne pozna (Vključno ritira- no delo Wilhja Apia). Pojav spevov te skupi- ne v našem domačem graduakiem-kirialnem rokopisu si zopet lahko razlagamo ali s cer- kvenimi zvezami z južno Nemdjo ali pa (manj verjetno) z uradno pripadnostjo k Ogleju, ki s temi spevi seveda kaže nemške poteze. Za- nesljivejšo podobo o tem si bo mogoče ustva- riti šele s podrobnejšo raziskavo oglejskega ordinarija, za sedaj je pač treba dodati, da je v doslej znanem slovenskem repertoriju pojav obravnavanih koralnih spevov singularen. Istotam, fragm. chor. 8; (2 fohja gradula, pisava in notadja sorodna pisiavi in notadji kranjskega antifonarija, XV.—XVI. stol.). Sanktorale: Nycolai, In oonceptione M. V., Thomae ap. z označeno sekvenco (Salve Thoma didi me, KM je nima, MA 151). Istotam, fragm. chor. 9; (4 foh j i granduala, rombska notacija na črtovju, got- ska knjižna minuskula, XV. stol.). Sanktorale: Tiburth & Valeriani, Georii (!), Virgih ut de S. Ruperto (!), Michaelis, Elyzabeth s sekven- co (Gaude syon quod egressus, KM 262, MA 191). ŠAL 696 in 697; (Antifonarij v dveh dehh, prvi del zimski, drugi del poletni čas, prvi del spisal Johannes von Werd de Augu- sta leta 1491, drugi del verjetno delo iste roke, iluminadja v obeh dehh enotna in zaradi svo- je kvalitete že predmet posebnih obravnav''). 96 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA Obravnavani rokopis je edini znani celotni kodeks gorenjske koralne zapoiščine. V pri- meri z drugimi rokopisi je razmeroma poz- nega nastanka, kar se najmočneje izraža v sanktuariju, ki pomeni v določeni meri od- klon od starejše gorenjske in ikranjske tradi- cije in nagib k oglejiskemu koledairju. V sank- tuariju antifonarija so kot običajno sicer le »splendores^<, očitnejše nazMke s starejšim kranjskim koledarjem v misalu ŠAL 702 pa so v naslednjem. Antifonarij ima Blasii (3. febr.), Hillari, Tatiani, Felicis, Largi & Dio- nissi (16. marca), Sigismundi (2. maja) — vsi trije prazniki so v IVE A 1517 kot: in aquileia duplex, v KM pa so označeni črno. Manjkajo Urbani (25. maja). Primi & FeMdani (9. jun.) ter Viti & soc. (15. jun.); dalje ima pod oglej- skim vplivom In octava S. Hermachorae & Fortunati (19. jun.) ter Margarethae na dan 20. jul. Nima Oswaldi regis (namesto tega Dominici), pač pa Quatour virginum marty- rum (Euphemiae & soc, 19. sept.) in Galh abb. (16. okt., v MA 1517 rdeče). Od vsebin- skih posebnosti naj najprej navedem božiono sekvenco Letabundus exultet fidelis chorus (fol. 28; je še v kamniškem rokopisu, KM je nima, MA fol. 209: Ad purificationem), ki je očitno običajna v božičnih ofidjih oglejskega obreda, saj jo navaja tudi oglejski breviarij Breviarium secundum usum Aquileie, Vene- tiis 1496 (v nadaljevanju BA, fol. f7). V kranj- skem ainitifonariju so dalje naslednji respon- zorialni tropi; R. Descendit de cehs — prosia: Facture plasmator et oonditor (zirnsiki del, fol. 24, BA f4') in R. Verbum caro factum est — prosa: Quem ethera (fol. 26', BA f6) zia božič; sv. Tomaž škof: R. Exeius sanguine — prosa: Sospitati dedit egros (fol. 41, BA g6'); sv. Miklavž: R. Ex eius tumba marmorea — pro- sa: Sospitati dedit egros (fol. 152, BA aa7, res- ponzorij in trop sta razen na nekaj mestih ista kot za praznik sv. Tomaža škofa); Brez- madežno spočetje: R. O Maria clausa porta — prosa: SteUa maris o Maria (fol. 157, BA bb2). V poletnem delu je responzorialni trop le za praznik sv. Katarine: R. O christi pietas vir- tus — prosa: O christe virginum gloria (foi. 196, BA CC4'). Navedeni tropi so redno v tretjem noktumu matutinalnih ur (izjema Descendit, Id je v prvem), spevi vehki respon- zoriji, v katere so tropi vključeni, so sicer najbogatejši del Hiturgične glasibe za kanonič- ne ure. Responzorialne trope, ki jih rokopisi redo- ma označujejo s pojmom prosa (tako tudi kranjski antifonarij), je omenjal že Peter Wagner v svojem vehkem delu, vendar ne kot posebno kategorijo.^'' Med primeri je navedel tudi božični trop Descendit kot enega naj- slavnejših in Stella maris o Miaria kot enega najlepših, zadnjega iz nekega rokopisa iz sa- mostana Reichenau. Responzamalnim tropom daje posebno mesto Willi ApeP^, svoja opaža- nja pa gradi na tropih iz antifonarija iz sa- mostana St. Maur-des-Fossés (XII. stol.), ki je verjetno med najstarejšimi viri zia to zvrst posebnih poetično-muzikalnih tvorb gregori- janskega korala, katerih nastanek moramo zategadelj postaviti nekako tja v XII. stol. Ta antifonarij ima po tem avtorju najmanj šest takšnih tropov, vendar ne iz isitega reperto- rija kot obravnavani kranjski rokopis. Žal Willi Apel ni mogel upoštevati nemškega gra- diva, ki ga omenja že Peter Wagner, in je pri tem, ko je domneval, da gre tu za prenos sekvenčnega postcpka z alelujinega speva na veliki iresponzorij, postavil zadržek, da utegne biti ta postopek časovno in krajevno omejen. Tudi v tropih kranjskega antifonarija lahko ugotovim'o, da je prosa sekvenčni v'lozek po- etične oblike aabbcc(dd), ki sledi zadnjemu refrenu responzorija za verzom Gloria patri etc., zakljudta pa ga zadnja beseda ali dva refrena. Melodija tropa črpa motive iz kaksne'ga mehzma v responzoriju, tako da je vsakemu tonu izposojenega mehzma sila- bično podstavljen ustrezni zlog besedila tropa. Podoben pojav je po tradidonalni hipotezi sodeloval tudi dvesto let preje pri nastanku sekvenc iz meMzmov alelujinega speva. Po- temtakem se poistopek pri gradnji responzori- alnih tropov v obravnavanem kranjskem an- tifonariju v ničemer ne loči od tropov v anti- fonariju iz opatije St. Maur^des-Fossés na Francoskem. Seveda pa vseh pet navedenih tropov ne kaže iste stopnje zapletenosti ozi- roma ohranjene izvirnosti, v tem je najboga- tejši Descendit de celiš iz prvega božičnega nokturna, ki je večkraten trop. Prvič ima tro- pirajoč viložek med refrenom (Et exivit per auream...) in prvim verzom (Missus ab arce) ter med refrenom in drugim verzom (Gloria patri ...). Oba vložka se začenjata s Fa ... in končujeta z zadnjima besedama refrena fabri- ce mundi. Dalje je tropiran dirugi verz: Glo- ria pie frinitati honor et virtus sit d e i t a t i p o t e s t a s et r e g n u m summa victoria patri et filio et spiritui sianoto... Kot tretjič nastopa za zadnjim re- frenom Et exivit... poetična prosa: Facture plasmator, ki se končuje z znanim fabrice mundi. Izvirna netropirana oblilaa tega res- ponzorija je v BA v prvem noktumu zia ofi- dje Marijinega čaščenja (foi. kk3), isti trop (žal le fragmentarno s proso) srečamo v fragm. chor. 22 iz MAL. Tu pa ima že posle- dice propadanja izvirne oblike, siaj manjka refrenski zaključek in se je prosa osamosvo- 97 kronika ČASOPIS ZA S L O VENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO jila — seveda se je s tem značaj tropa biatve- no okrnil. Med tropi kranjskega iantifonarija ima izvirno obliko še Ex eius sanguine in Ex eius tumba, dalje O Maria clausa porta in O Christi pietas virtus. Responzorij Verbum caro ima aa zaključkom prose celoten refren, s čimer seveda prosa nima več pristnejše po- vezave z besedilom responzorija. V drugem gorenjskem koralnem gradivu responaorial- nih tropov, razen že omenjene izjeme, ni moč naju. Vzrok je pač v nepopolnosti teh roko- pisov. Primerjava z responzorialnimi tropi oglej- skega breviarija pokaže, da gre pii antifona- riju za dosleden prevzem primerov iz oglej- skega obreda. Vendar pa je struktama tropov razmerama zamidtana in občutljiva, tako da je s podrobnejšim pregledom mogoče ugoto- viti, da obravnavani antifonarij ni sledil kakšni sočasni oglejski predlogi, temveč da je plod starejše traidicije. To se nedvomno viidi v obeh božičnih responzorijih, ki imata v kranjskem antifonariju še izvirno tropizira- jočo obhko, v oglejskem breviariju BA 1496, ki je bil (tiskan le pet let pozneje, pa že sle- dove oblikovnega razpada. Ti so predvsem v tem, da je izostala označba prosa, tropni vstavki so porazdeljeni v responsuse in verze, trop Gloria pie trinitati se konča s summa Victoria (gl. zgoraj!) in se za tem ponovi ce- lotni Gloria patri et folio... v netropdirani obhki. V prosi Stella maris o Maria BA nima več med verzi vmesne vokaliziadje nia vokal O, M ima s svojim melodičnim gradivom v kranjskem antifoniariju prav tako še lastoosti izvirnega tropa. V ostalem pa je občutnejša razlika v obrav- navanem repertoriju le v prazniku Marijine- ga obiskovanja, za katerega je v responzoriju Ehzabeth ex opere signonmi v BA (fol. N4) prosa O maiter christi veneranda, kranjski an- tifonarij pa ima (fol. 70) ta responzorij ne- tropiran. Istotam, koralni listi št. 9 (16 folij ev formata kranjskega antifonarija, fol. 152-3, 158-9, 161, 163-4, 166 in 168-75, del an- tifonarija, polokrogla minuskula, rombska no- tadja na .črtovju, XV.—XVI. 'stoL, verjetno iz kranjskega župnišča). Saaiktoiralni del od obglavljen ja Janeza Krstnika do sv. Galla opata. Ta del se ujema brez bistvenih razhk z ustreznim delom v kranjskem antifonairiju. Negregorijanski zapisi. Pričujoči sestavek je imel namen podati posebne obh- kovne in vsebinske poteze določene skupine najstarejših glasbenih rokopisov na Sloven- skem, ki jo tvorijo gorenjski oz. tem najbliže sorodni ljubljanski rokopisi. Razen tega, kar se pokaže ob zapovrstni registradji posebno- sti posameznih rokopisov in kar je zajeto že v naslovu kot prispevki k najstarejši glasbeni zgodovim na Slovensikem, pa. se nam nudi neka druga in prav tako zanimiva misel. To je, da je bilo namreč tovrstno glaisbeno-roko- pisno delo v gorenjskih župnijskih središdh, od katerih izstopa Kranj, v primeri s samo- stansikim po drugih dehh Slovenije (kot ga kaže ohranjena samostanska zapuščina) raz- meroma bogato in ga nikakor ne smemo za- nemariti. To se seveda krije s sočasnimi pri- dobitvami v Mkovni umetnosti na Gorenjsikem, predvsem tistimi iz XV. stol.; da smo o tem upravičeni tako (mislita, nam potrjujejo trije že omenjeni rokopisni fragmenti, ki sicer ne spadajo na gregorijansko koralno področje. Prvi teh je neka Jakobova himna, sicer ne- rodna nemška priredba iz latinšdne, v kur- zivni gotski notadji, ki se je delno ohranila v kodeksu kranjskega župnišča SAL 703 (Kos- Stele, op. cit., št. 99, ok. 1. 1420, fol. 98-98').'« Zal mi muzikalne in poetične predloge ni bilo moč najti, glasbena obEka je prava himnična s ponavljajiočo se melodijo za vsako kitico, ki kaže v raapioreditvi intervalov pa tudi nota- dji dokajšnjo sorodnost z melodijami nem- škega minnesanga XIII. stol. in bi jo bilo lah- ko celo ritmično interpretirati. Po napisu'' sodeč lahko domnevamo, da je bil pisec in prireditelj te himne Kranj'öan. Pripomniti moramo, da je .tradidja gojitve viteške lirike na Nemškem v nasprotju s Francoskim segla še tudi v XV. stol. Drugi glasbeni fragmmt te skupine je uvodni hat v kodeksu SAL 734 iz dvajsetih let XV. stol. v kurzivni gotski notadji, tro- glasen začetek prvega berila za prvi božični noktum Jube, domne, benedicere, etc.: Primo tempore alleviata est terra zafoulon et terra nephtah ... v partitumem zapisu. Pravo in- terpretadjo tega fragmenta je skoraj nemo- goče zaideti zaradi tega, ker te vrste notadja nima ri'tmime opredehtve in sta možrd naj- manj dve popolnoma nasprotujioči si rekon- strukdji: ali redtativno troglasje v vzpored- nih čistih konsoruancah, kvarti, kvinti in okta- vi, kar so znaffilnosfti najprimitivnejšega evT'Opskega večglasja, organa X. in XI. stol., ali redtativno troglasje na nadn italijanske- ga falsa bordona v terčni akordiki, ki se za- čenja porajati nekako v začetku XV. stol.,'* v našem primeru seveda v brezritmični obliki. Zaradi nedvoumnih organalnih začetkov Jube, domne in Primo tempore, zaradi primitivne neritmiične notacije, zaradi sosledja istih me- lodičnih postopov v vseh treh glasovih lahko v večji meri mishmo na organalne poteze kot pa na italij^anski iterčni akordični falso bordo- 98 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ne. Podobne arhaizme, tkiaterim izvor moramo iskati v homofonih večglasnih intonacijah re- citativnih delov, v beriiüh, evangelijih in psai- modiji, zasledimo npr. v dveh čeških roko- pisih iz druge polovice XIV. oz. iz. 1. 1410,'° torej iz časa, ko se je pripravljal prvi razcvet nizozemske pohfonije. Prvi teh rokopisov, praški NUK VH 11, ima tudi dvoglasni Primo tempore v vzporednih kvihtah. Zal ne po- znam kakšne vrednejše študije o teh čeških primerih, evropska glasbena zgodovina o tej slogovno težko opredeljivi in iz zahodno- evropskega slogovnega okvira izpadli vrsti večglasja molči. Verjetno gre v teh primerih za vzporedno smer glavnemu toku razvoja srednjeveškega večglasja, ki je okrnila in ni peljala v razvitejše glasbene obMke pozne gotike. Zadnji primer teh posebnih glasbenih za- pisov sta dva zelo poskod'Ovana pergamentna fohja s kodeksa kranjske zapuščine SAL 75,*' že predmet posebne obdelave,*' nekoč del več- jega rokopisa, zdaj le fragmenta, ki kažeta na čas druge polovice XIV. ah začetek XV. stol. Manjši del fohjev vsebuje vrsto psalmo- dičnih tonusov v kvadraitni notaciji na črtah s podpisanim besedilom: Primus (secundus, tertius ...) tonus sic incipit, sic flectitur ... Podrobnejša primerjava teh tonusov v ohra- njenih in v sodobnih pubhkadjah 'dostopnih teoretičnih del XIV. stol. je pokazala, da so v tesnem sorodstvu s tonusi, ki jih navajajo italijanske razprave XIV. stol. in da ni v okviru kartuzijanske (ali cisterijanske) redak- dje gregorijanskega korala. Večji del fohjev vsebuje več notnih vrst, popisanih v menzu- ralni notaciji XIV. stol. z besedilom, ki kaže, da gre za reševanje raznih ritmičnih proble- mov, ki so se izobhkovaU v začetkih italijan- ske ars nove, natančneje, da gre za redudran izvleček notnih primerov iz kakšne menzura- listične razprave Marchetta iz Padove (zače- tek XIV. stol.). S spoznanjem, da je obrav- navani fragment razen tega, da je edini do- slej odkriti primer zgodnje menzuralne nota- cije na Slovenskem, tudi itahjanskega izvora, ga moremo uspešno povezati s splošnim sta- njem umetnostno-kultumega življenja gorenj- skega ozemlja v tem času. To naj bi po dose- danjih raziskavah dobivalo nove impulze z italijanske strani s tako imenovanimi furlan- skimi mojstri.*^ Ce je pojav obravnavanega menzurainega fragmenta v povezavi z umet- nostno-zgodovinskimi ugotovitvami že zado- sten razlog za kakršnokoli sklepanje, potem lahko za ta čas tudi v glasbeni umetnosti po- jav naprednejših glasbenih oblik v osrednjem delu Slovenije pripišemo pobudam z zahodne smeri. OPOMBE Okrajšave: MGG — Musik in Geschichte und Gegenwart (hrsg. von F. Blume), Kassel, etc. 1949 in dalje; LU — Liber Usualis, Missae et Of- ficii etc., Tournay 1964. 1. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti za dra- goceno pomoč, ki sta mi jo pri tem delu nudila arhivarja Nadškofijskega arhiva v Ljubljani prof. dr. Maks Miklavčič in prof. Maks Stanonik. — 2. Že omenjeno v Kroniki, gl. op. 7. — 3. Smre- kar J., Stare pisane masne bukve kranjskega farnega arhiva, v Zgodovinskem zborniku 1883 do 1889. — 4. Koledar po Breviarium secundum usum Aquileie, 1496 (po izvodu v NUK 13814) in Missale iuxta ritum Alme aqueileyensis ecclesie, 1517 (po izvodu v NUK, R 13760). — 5. Koledar po Breviarium secundum usum Alme Ecclesie Salz- burgensis, 1518 (po izvodu v NUK, 13894). Za salzburški koledar v srednjem veku gl. tudi Be- schreibendes Verzeichnis der illuminierten Hand- schriften in Österreich, hrsg. von F. WickhofC und M. Dvorak, Leipzig 1905 in dalje, Bd. II, Salzburg, Anhang. — 6. Prim. npr. patrone cerkva in oltarjev v delu F. Stukla, Topografija dekanije Skofja Loka, Poljanska dolina, Skofja Loka 1965, rkp. v odd. za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. — 7. Höfler J., Starejša gregorijanika v ljubljanskih knjižnicah in arhivih. Kronika 1965-3, str. 164 in dalje. — 8. ib., str. 167. V najnovejšem času se je obema li- stoma v SAL pridružil še en novoodkriti list iste- ga kodeksa v MAL, fragm. chor. 1, ki ima dovolj izrazit svetniški del (Verena virg., Magni conf.), da ga je moč označiti za (švicarsko?) benediktin- skega. — 9. Prim. npr. MGG 2, str. 227, MGG 3, str. 864, MGG 9, str. 137. — 10. Prim, notacijo oglejskih liturgičnih rokopisov iz Gorice (knjiž- nica Centralnega semenišča) v Beschreibendes Verzeichnis..., Bd. VIII, št. 61—68. — 11. Kro- nika, op. cit., si. 6. — 12. To sta MAL, fragm. chor. 2 (Kronika, si. 8) in DAS, gradualni roko- pis v Coll. I/l, (ib., si. 7). — 13. Glej npr. MGG 8, Taf. 72; 5, Taf. 14; 4, str. 1135; 1, Taf. 20. Poleg tega še Wagner P., Neumenkunde, Leipzig 1912/2, str. 332 in 335 ter Chytil K., Vyvoj miniaturného maläfstvi..., V Praze 1896, tab. 1—20. — 14. Gl. o tem npr. De Rubels, Dissertationes duae, etc., Venetu 1754, 161 in dalje; Smrekar J., op. cit.; Schnürer G., Kirche und Kultur im Mittelalter, I, Paderborn 1924, str. 354 in dalje, 399 in dalje; isti. Die Anfänge der abendländischen Völker- gemeinschaft, Freiburg/Brsg., 1932, str. 52 in 240 in dalje; Ušeničnik F., Obrednik oglejske cerkve v Ijubljansld škofiji, v Bogoslovnem vestniku IV 1924, z nadaljnjo literaturo. — 15. Prim. Apel W., Gregorian Chant, London 1958, 378 in dalje. — 16. Smrekar J., op. cit., str. 59 in dalje. — 17. Husmann H., Tropen- u. Sequenzenhandschriften. Répértoie international des sources musicales, München-Duisburg 1964, str. 171-2 in 186. Žal mi pri pisanju tega dela ni bil dostopen pripomoček Dreves-Blume, Analecta hymnica, ki bi mi delo mnogo olajšal. — 18. Kronika, op. cit., si. 4. 2al se je tu vrinila napaka in bi se morala oprede- litev tega fragmenta pravilno glasiti sekvenciarij 99 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in ne breviarij. Prav tako se je mogel s pomočjo ultraviolične svetlobe pripis (si. 5) pravilneje prebrati: Gaude christi sponsa virgo mater eccle- sia .. . — 19. Fragmenti iz MAL imajo melodijo in bodo zato v nadaljnjem omenjeni. Poleg teh je v SAL nekaj listov sekvenciarjev z urbarjem in matičnih knjig 1155, 1159 in 273. — 20. Gl. Kniewald D., Himnodija zagrebačke stolne crkve v Kulturnopovjesnem zborniku zagrebčke nad- biskupije, Zagreb 1944, str, 339 in dalje, ter Mis- sale Pataviense, 1503, in Missale Pragense, 1522, v Heinrich Isaac, Choralis Constantinus, Denk- mäler der Tonkunst in Österreich, XVI/1 (Bd. 32), Str. 200. — 21. Prvi je o tem razpravljal Peter Wagner, op. cit., str. 443 in dalje, obsežen pregled problematike o tem vprašanju je podal P. Dominik Johner v Wort und Ton im Choral, Leipzig 1953/2, str. 104 in dalje (z nadaljnjo lite- raturo). Izraz povzemam po navedeni literaturi (Johner: Germanische Fassung) kljub njegovemu žal nekoliko tendencloznemu pomenu. — 22. Wag- ner, Gregorianische Formenlehre, Leipzig, 1921, str. 493-4. — 23. Apel W., op. cit., str. 445. — 24. Wagner, op. cit., str. 484. Obe Notkerjevi sekven- ci sta v kamniškem rokopisu na več mestih bo- gatejši z llkvescenco. — 25. Po J. Smrekarju, op. cit. — 26. Wagner P., op. cit., str. 484. 27. Gradual iz St. Victoira, MGG 1, str. 81, v dia- stematski notaciji na črtovju. — 28. Wagner P,, op. cit., str. 510. — 29. Npr. G. Dufay v Trent- sklh kodeksih XV. stol. v Denkmäler der Ton- kunst in Österreich, XXXI (Bd. 61), str. 82 in Cristobal Morales (XVI. stol.) v eni svojih maš (Wagner P., Geschichte der Messe I, Leipzig 1914, Str. 469 In dalje). — 30. Glej npr. Mlssa Salve sanata parens Reginaida Lleberta iz XV. stol. (v Trentskih kodeksih, op. cit., XXVII/1, Bd. 53). — 31. Ob vprašanju, ali se kaže v spevih ordi- narija (kiriaia) kakšna težnja po ciklični uredit- vi, (to je, da so vsi spevi ordinarija kakšne maše zgrajeni po istih melodičnih obrazcih), dajejo av- torji popolnoma negativen odgovor (npr. Johner D., op. cit., str. 415), — 32. Gl. posebno članke Bruna Stäbleina Kyrie, Sanctus In Agnus Del v MGG 7, Str. 1931; 11 str. 1348 in 1, str. 148 in da- lje. — 33. Kos M. - Stele F., Srednjeveški rokopisi na Slovenskem, Ljubljana 1931, str. 149 in dalje in Stele F., Monumenta artis Slovenlcae I, Ljub- ljana, 1935, str. 50. — 34. Wagner P,, op. cit., str. 507 in dalje. — 35. Apel W,, op. cit., str. 436 In dalje, — 36. Stanonik J,, Ostanki srednjeveškega nemškega slovstva na Kranjskem, diss., Ljublja- na 1957, str. 53. — 37. Hlmnus in Jacobum ca- pite dleti literaneus Namque non Ipse fult auctor sed et iners interpres. — 38. Prim. Bu- kofzer M., The Beginnings of Choral Polyphony, v Studies in Medieval and Renaissance Music, New York 1950, str. 176 in dalje, — 39. Praški rokopis NUK VH 11 in vlšebrodskl H 42, v Umeni vokalni polyfonle (Sestavil Jaroslav Vanicky), Praha MCMLV, str. 90. — 40. Kos - Stele, op. cit., str. 173 (Glossa super llbros...). — 41. Höfler J,, Menzuralnl fragment iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani, v redakciji za Muzikološki zbornik 2. — 42. Prlm, npr. Stele F,, Geografski položaj got- skega slikarstva na Slovenskem, Serta Kazaro- viana, Sofija 1950 in Cevc E,, Umetnostni dia- gram gorenjske preteklosti. Gorenjska 1/2, Kranj 1957. PRIREJANJE ZGODOVINSKIH RAZSTAV branko reisp Razstavna dejavnost je najpomembnejši in najvidnejši del kulturnoprosvetnega prizade- vanja muzejskih, arhivskih in galerijskih ustanov. Na tem področju so te ustanove v zadnjih dvajsetih letih opravile vehko delo. Prednjačih so seveda muzeji, pa tudi arhivi in bibhoteke so samostojno ah posredno pri- spevah svoj delež. Pripravile so se mnoge raz- stave, ki pa so bile silno različne po zamish, kvahteti, obsegu in načinu prikazovanja gradiva. Vzroki za veliko razstavno dejavnost so na- slednji : 1. Ker so narasle kulturne potrebe širših plasti prebivalstva in zaradi pohtičnih potreb družbe so nekdaj običajne stalne razstave iz- gubile svoj pomen, ker jih ni bilo mogoče dovolj hitro prilagoditi zahtevam časa. Prire- jenih je bilo vedno več občasnih razstav. S tem so se včasih tudi bolj vase zaprte ar- hivske ustanove vključile v tekoče, živo kul- turno in politično življenje in tako postale njegov aktivni faktor. To vključevanje muze- jev in arhivov v tekoče dogajanje ni znaalno samo za nas, ampak se opaža v zadnjih deset- letjih tudi drugod po svetu. 2. Specifični moment, ki je še posebej po- speševal razstavno dejavnost pri nas, je bilo zgodovinsko dejstvo: narodnoosvobodilna borba in ljudska revolucija. Nastajale so nove muzejske in arhivske institucije, ustanovljene z namenom, da se ukvarjajo izključno z zgo- dovino tega obdobja, pa tudi sikoraj vse dru- ge stare in nove institucije te vrste so razvile oddelke za zgodovino delavskega gibanja, na- rodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije. 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Na razstavah s to temartiko so prav arhivski dokumenti najštevilnejši muzejski eksponati. Zato je način prikazovanja arhivskega gra- diva tu največjega pomena. 3. Pospeševalno je vplivala tudi težnja mu- zejskih in arhivskih delavcev, da na tak viden način, kot je razstava, propagirajo svojo stro- ko, svojo ustanovo in njene naloge, namen, da se s tem družbeno uveljavijo, in ne nazadnje želja, da bi od družbe dobili večjo materialno podporo za svoje delo. Ko smo v kratkem pregledali vzroke za po- večano razstavno dejavnost, poglejmo še, kakšen namen so skušaU prireditelji razstav s svojim delom doseči. Arhivi, zlasti pa muzeji pripravljajo razstave seveda z namenom, da bi izpolnjevali izobraževalne in strokovne naloge, ki so jih dolžni opravljati. Vsaka razstava dma v splošnem namen, da vzpostavi vezi med institucijo in pubMko, da zbudi zanimanje za bogastvo, ki ga institucija hrani; žeM uveljaviti pravilen odnos do gra- diva, prikazati njegovo kulturno in znanstve- no vrednost in povečati zanimanje za zbiranje in varstvo gradiva. To zadnje velja zlasti za vire najnovejše zgodovine. Splošni namen vseh razstav s tematiko iz delavskega gibanja, narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolu- cije je (tudi ohraniti in obuditi čimveč spomi- nov na ta čas in z njim seznaniti zlasti mlajši rod. Konkretni nameni, ki so jih skušah raz- stavljalci doseči, pa so lahko od razstave do razstave, od institucije do institucije različni. V nekaterih primerdh je občasna razstava osnova stalne zbirke, npr. Hrvaško-slovenski kmečki upor 1573, Posavski muzej Brežice, 1957. Ali pa je namen iz vrste občasnih raz- stav zbrati gradivo za bodočo stalno zibirko. S tem namenom je bil pripravljen oi'klus raz- stav Podoba Ljubljane skozi stoletja, v Mest- nem muzeju v Ljubljani v letih 1960 do 1965. Prav dober je primer Grorenjskega muzeja v Kranju, ki je v letih 1961 do 1965 načrtno pripravljial svoj bodoči stalni prikaz narodno- osvobodilnega boja na Gorenjskem z vsako- letnimi občasnimi razstavaimi pod naslovom Leto 1941 rua Gorenjskem, Leto 1942 na Go- renjskem ... in tako do Leto 1945 na Gorenj- skem. Posebno lokalni muzeji in arhivi žele s pripravljanjem razstav prikazati in zbrati gradivo za lokalno zgodovino. Take razstave so bile: Slovenci v Istri in na Krasu, Mestni arhiv Koper, 1957; Srednjeveški Ptuj v zgodo- vinskih dokumentih. Zgodovinski arhiv Ptuj, 1957; Gradbeni razvoj ljubljanskega mesta. Mestni arhiv Ljubljane, 1959; Kočevska v bo- ju za svobodo. Pokrajinski muzej Kočevje, 1960-1963 in še številne druge. S premišljenim prirejanjem tematskih razstav, npr. Ljud- ; stvo Mishnjske doline v NOB, 1960; Dravo- ; grad z okolico med NOB, 1961, itd. ter na po- dlagi anket in pojasnjevanja ob razstavah je Muzej ljudske revolucije Slovenj Gradec zbral veliko gradiva za kroniko o razvoju partijske- ga in delavskega gibanja na svojem delovnem področju, kar je doikaz, da ne moremo po- sploševati mnenja, da razstavna dejavnost za- vira primarno dejavnost arhivov, to je zbira- nje in urejanje gradiva. V nekaterih primerih to dejavnost celo pospešuje. Namen razstav posebnih muzejev je razis- kava in prikaz tem iz njihovega strokovnega področja. V tem smislu pripravljajo razstave i Slovenski etnografski muzej, Slovenski šolski : muzej in Tehniški muzej Slovenije. Naj ome- \ nim po en primer takih razstav: Včeraj in I danes v Škocjanskih hribih. Slovenski etno- i grafski muzej Ljubljana, 1966; Šolski sistemi i na Slovenskem od 1774-1963, Slovenski šolski j muzej Ljubljana, 1964; Gozd na krasu Slo-j venskega primorja. Tehniški muzej Slovenije j Ljubljana, 1963. i Večkrat žele prireditelji z razstavo oživiti ; spomin na zgodovinske dogodke aH pojave. | Temu namenu so služile razstave Okupatorje- ! vo nasilje v Ptujskem okraju, Pokrajinski ! muzej Ptuj, 1962-1963; 30 let jeseniške stavke, Tehniški muzej Železarne Jesenice, 1965; Nemška koncentracijska taborišča. Gorenjski muzej Kranj, 1966; Talci 1941—1945 na slo- venskem Stajersikem, Muzej narodne osvobo- ditve Mari'bor in Muzej revolucije Celje, 1966. V nekaterih primerih žele prireditelji obu- diti zanimanje za zgodovino prikazanega ob- dobja, pojava, kraja, osebe, gospodarske pano- j ge ipd. Naštel bom nekaj takih razstav po \ vrsti: Dokumenti o borbi za zedinjenje Slo- i vencev in Jugoslovanov, Pokrajir,:jki arhiv i Maribor, 1958; Dokumenti in zgodovinopisje i Novega mesta. Dolenjski muzej Novo mesto, i 1965; Življenje in delo Mirana Jarca, Belo- i kranjski muzej Methka, 1962; Pohorsko gla- žutarstvo. Pokrajinski muzej Maribor, 1960. Številne razstave nastanejo zaradi poča- stitve jubilejev, npr. 60 let Zgodovinskega društva v Mariboru, Pokrajinski arhiv Mari- j bor in Pokrajinski muzej Maribor, 1963, druge j pa imajo predvsem študijski namen, kjer naj bi razstavljeni eksponati sluzih za nadaljnji študij prikazane teme. Taka študijska razsta- i va je bila npr. Oboroževanje Celja in okolice | v preteklih stoletjih. Pokrajinski muzej Celje, 1966. Pobude za razstave pa so pogosto razne obletnice zgodovinskih dc^odkov, npr. Ljub- ljana ob 'osvoboditvi maja 1945, Mestni mu- ; 101 i kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zej Ljubljana, 1965. Posebno v muzejih ljudske revolucije se pripravljajo razstave tudi ob obletnicah ustanovitve vojaških enot, npr. VIL SNOUB Franceta Prešerna, Gorenjski muzej Kranj, 1963. Občinski prazniki dajejo povod za razstave, ki so običajno vezane na tematiko iz ljudske revolucije, npr. otvoritev stalne razstave NOV v Muzeju Kaonnik, 1964. Nadalje se te prirejajo še ob itednih muzejev in arhivov, turisti!Čnih in kulturnih tednih, ob raanih kongresih, društvenih zborovanjih, po- svetovanjih in podobno. V okviru Mariiborske kulturne revije sta priredila Muzej narodne osvoboditve Maribor in Pokrajinski arhiv Ma- ribor leta 1959-1960 razstavo Dokumenti revo- lucionarnega gibanja v Mariboru 1918-1941; Pokrajinski muzej za Pomurje Murska Sobota pa ob tednu muzejev ob 20-1 etnici vstaje raz- stavo Pomurje v NOB, 1961. Nadaljnje pobude so jubileji institucij in društev. Državni arhiv SRS je ob svoji 10-1 etnici in 15-1 etnici pripra- vil razstavi Družbeni odnosi na Slovenskem v dobi zgodnjega kapitalizma, 1955, in Doku- menti za zgodiovino industrije na Slovenskem, 1960. Kiiltumi in znanstveni stiki med insti- tucijami in prijateljski stiki med mesti so lahko tudi pobuda za razstavo. Mednarodno proučevanje situlske umetnosti je dalo pobudo za razstavo Umetnost alpskih Ilirov in Vene- tov, Narodni muzej Ljubljana, 1962. Za raz- stavo Francozi na Gorenjskem, Gorenjski mu- zej Kranj, 1966, je dala pobudo Občinska skupščina Kranj, ker ima Kranj prijateljske stike z mestom La Ciotat v Franciji. V red- kejših primerih je povod želja prosvetnih delavcev, da bi z razstavo dobili dopolnilo k pouku. V ta namen je bila pripravljena raz- stava Nastanek in kolonizacija loškega gospo- stva. Loški muzej Skofja Loka, 1960. Končno je pobuda za razstavo tudi to, da je gradivo že zbrano, zanimivo in proučeno, npr. Stare vedute Celja in okohce, Pokrajinski muzej Celje, 1963. Razumljivo pa je, da vsebuje lahko vsaka posamezna, tu omenjena ah druga naizstava tudi več naštetih motivov. Tu navedeni vzroki, nameni in pobude seveda niso izčrpani, nastanejo lahko tudi novi. Pri naštevanju sem se omejil na razstave z zgod'ovinsko tematiko, na katerih so ibile arhivalije — razen v nekaterih primerih, kjer jih sploh ni bilo — bolj ali manj zastopane. Galerijskih razstav in razstav, ki jim je na- men prikazovati izključno predmete, se nisem dotaknil. Ker še niso jasni in opredeljeni ipojmi in poimenovanja raznih vrst razstav, bi v na- slednjem skušal nekoliko prispevati k raz- čiščenju pojma in predstave o tem, kaj je zgodovinska razstava. Pri nas se je dosilej le malo razipnavljalo o izkušnjah, pridobljenih pri prirejanju razsitav, še manj pa o načehh, kako naj bodo razstave urejene. Ze po nekaj primerih, naštetih v uvodu, se vidi, da je bila razstavna dejavnost pestra, da je bilo v to delo vloženo mnogo truda in vneme, da pa je bila bolj ah manj nenačrtna in da so le nekatere ustanove pri- pravljale razstave po začrtanem programu. Običajno pa so institucije to vprašanje reše- vale po potrebi in možnosti, od primera do primera, v okviru svojih kaidrovskih, finan- čnih in prostorskih zmogljivosti. Med nekaterimi muzejskimi delavci, ki so se načelno ukvarjali z vprašanjem, kako po- stavljati razstave, je prevladalo mišljenje, da se zgodovina muzejsko ne da podajati, čeprav tega praktično niso poskusili. Ti muzejski de- lavci so trdih, da .pomenijo razstave na pod- lagi predmetnega gradiva najprikladnejši na- čin za posredovanje pomembnejših spoznanj. Mišljene so tu tako imenovane kulturno- zgodovinske razstave, ki prikazujejo izključno predmete. Do neke mere bi se dalo to mnenje prenesti tudi na arhivske razstave, kjer se prikazujejo le izbrani dokumenti. Čeprav je razloček že v tem, da arhivalije delujejo dru- gače kot .drugi predmeti, ker jim manjka še tretja, prostorska dimenzija, po drugi strani pa govore tudi same s svojo vsebino. Za druge muzejske razstave, ki večidel ne slone na predmetnem gradivu, pa so ti mu- zejski delavci menih, da se jim je treba odpo- vedati. To so utemeljevali tako, da nekaterih vprašanj iz pohtične, socialne in gospodarske zgodovine ni mogoče pokazati samo s pred- meti (in tudi ne samo z arhivahjami) in je treba zato iskati nadomestila v obhki prire- jenega gradiva: obsežnejših legend, grafiko- nov, statističnih tabel, kart, maket ipd. To pa od povprečnega obiskovalca, kateremu so raz- stave v prvi vrsti namenjene, zahteva preveč trudia, ker ta ne bo hoidil na razstave brat pov- zetkov znanstvenih del v obhki legend. Menili so, da se tako urejen muzejski oddelek v na- čelu ne razhkuje od daljših zg'odovinskih raz- prav, in opominjali, da bi taka razstava ne bila deležna kaj prida obiskovalcev. Nekateri muzejski delavci pa te zamisli na- čelno niiti niso utemeljevali, temveč so jo za- radi različnih vzrokov pogosto pra'kticno iz- vajah. Tu navedenim in še drugim dokazom, ki so se navajali v zagovor zamish o postavljanju le predmetnih razstav, sicer ni mogoče odre- kati delne resnice, izvedeni pa so ibih iz tega napačni zaključki. Napačni zato, ker zago- 102 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika varjajo samo kultumozgodoviniske raizsitave in ker zanikajo možnosit in smisel prirejanja zgodovinskih razstav. Med arhivskimi delavci pa so bile ob iz- kušnjiah, pridobljenih pri arhivskih razstavah, izražene misli, da vloženi trud in finančna sredstva niso v sorazmerju z učinkom razsta- ve in da zaradi razstavne dejavnosti trpi primarno arhivsko tekoče delo. Ugoitavljah so tudi, da arhivsko gnadivo deluje zelo enolično. Težili so za tem, da bi razstavili izbrane arhi- vahje. To je zlasti pri tematskih razstavah težko doseči, obiskovalec pa dobi lahko zmiotno predstavo o \'idezu in vsebini arhivskih fon- dov. Korak k zamish zgodovinske razstave pa so bili poskusi, ida se arhivalije popestre z drugim, za oko privlačnejšim gradivom. Po- javljala se je tudi skrb, da se arhivaHje kot enkratni dokumenti — unikati —na razstavi zaradi zunanjih vphvov ne pokvarijo, kar je še posebej pereče, če gre za stalno razstavo. Mishm, da imajo kulturnozgodovinske, ar- hivske in arheološke razstave — to je razsta- ve, kjer je težišče izključno na prikazu pred- meta — svoj smisel predvsem zato, ker in kohkor razvijajo osnovno dejavnost muzejev in arhivov, to je zbiranje, urejanje, strokovno obdelavo in restavracijo gradiva in seznanja- jo javnost s tem področjem dela. S pripravlja- njem samo takih razstav pa bi se približali ne- varni praksi, da bodo muzejski prikazi izložba redkih, dragih ah drugače zanimivih kulturno- zgodovinskih predmetov, pri arhivahjah tako imenovanih ,cimehj', obiskovalci razstav ile strokovnjaki, iz javnosti pa le ljubitelji sta- rin in esteti. Bistveno okrnjena kultumopiro- svetna fimkcija razstave bi bila rezultat take prakse. Ta koncept odpove še posebno pri pripravljal ju razstav s tematiko iz ljudske revolucije. V primerjavi z razstavami, kjer je predmet težišče prikaza, pa ima na zgodovinski raz- stavi predmet funkcijo zgodiovinskega vira. Zgodovinska razstava nima namena prikazati izključno predmeta, temveč je ta le medij za pridobitev določenih spoznanj o zgodiovinskem dogodku. To je osnovna, ne pa edina bistvena razlika med obema koncepcijama. Zgodovinska razstava mora biti uravnan in zaključen mu- zejski prikaz določenega zgodovinskega obdob- ja ali pojava s svojo notranjo kompozicijo. Predmeti, od arhivalije in knjige do novca in portreta — tu med njimi ni raZhke — imajo funkcijo zgodovinskega vira. Upoštevane morajo biti vse vrste zgodovinskih virov po tehtnosti. Ti se uvrščajo enakovredno med napise in drugo študijsko pripravljeno gradi- vo (zemljevide, grafikone, slike, makete ipd.), kakršna je pač potreba teme, ki jo razstava obravnava. Predmeti služijo za ilustracijo in dokumentacijo povedanega in skušajo s štu- dijsko pripravljenim gradivom vred znanstve- ne izsledke o določenem dogodku ali pojavu čimbolj vsestransko in na najbolj prikladen način posredovati obiskovalcem muzeja. Zgo- do^dnska razstava je torej poljudnoznanstveno delo, ki nima oblike knjige, temveč obHko muzejskega prostora. Knjižne ilustracije pa zamenjujejo muzejski predmeti in prav v tem je, kljub raznovrstnim reprodukcijskim in avdiovizualnim sredstvom, še vedno moč in privlačnost take razstave. Arhivalije so po zamish zgodovinske razsta- ve enakovredne vsem drugim zgodovinskim vi'rom. Zato nimajo kakega posebnega položaja in vse splošno obrazložene opredehtve veljajo tudi zanje. V dobi, ko arhivahj kot zgodovin- skih virov še ni, prevladujejo na zgodovinskih razstavah kot viri preostanki materialne kul- ture — arheološki predmeti. Za zadnja sto- letja pa je arhivsko gradivo po kohčini in tehtnosti najpomembnejši zgodovinski vir. Temu primerna naj bo vloga arhivahj na zgodovinski razstavi. Običajno te ,po številu eksponatov prevladujejo. Za razstavo naj se izberejo arhivalije v vsej svoji raznovrstnosti. To ne samo zaradi po- pestritve podobe, ampak tudi zaradi vemej- šega podajanja vsebine arhivskih fondov. Ne samo lepa in čitljiva arhivahja, tudi poškodo- vana in defektna govori na svoj način. Arhi- vahj e so že po svoji obhki primerne za postavitev v vitrinah in na panojih ter izixjpolnjujejo razstavni prostor, razvrščene po vsebinsikih skupinah. Dmiigi predmeti so po- stavljeni prosto aH pa 90 uvrščeni med arhi- vahj e in jih tako dopolnjujejo. Račimajmo na obiskovalčevo zmogljivost sprejemanja. Zato naj gradiva ne bo preveč, zlasti pa naj ne bo preveč natrpano. Važno Vlogo pri tem ima aranžma s primemo kombinacijo barv pod- lage in predmetov. Da se gledalec ne preutru- di, prekinimo vrsto dokumentov in poglavje ilustrirajmo z drugimi viri, vendar tako, da ga vodimo od dogodka do dogodka, od začetka do konca, povezano v smislu notranje kompo- zicije razstave. Taka razvrstitev eksponatov je primerna tudi zato, ker zahteva arhivsko gradivo največ pozornosti in koncentracije. Razstava naj bo prirejena itako, da bo pri- jetna za oko, naj pa da spodbudo tudi za raz- mišljanje. Skušajmo jo popestriti z viri, ki lahko pritegnejo razne kategorije obiskoval- cev. Zlasti pronicljivejši med njimi pa ibodo nemara ob razgledovanju gradiva zaslutih tisto dolgo pot, ki jo je moral zgodovinar pre- hoditi, da je prišel od osnovnega podatka, ki 103 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ga daje arhivalija, do popolnejše podobe pre- teklosti. Razstava mora biti poljudnoznanstveno pri- kazana, to sledi že iz njene kultumaprosvetne funkcije. Po možnosti naj bo prilagojena tu- di potrebam pouka, ker je v povprečju dobra polovica obiskovalcev iz vrst šolske mladine. Da je razstava strokovno dobro pripravljena in da doseže svoj namen, je potrebno, da je obdobje ali pojav, ki ga prikazuje, znanstveno že primemo obdelan. Ogled tako pripravljene razstave zahteva od obiskovalca res nekaj več tru^da in pozor- nosti ali celo poprejšnjo študijsko pripravo, daje pa mnogo več kot ogled razstave samih predmetov. Tu pomagajo vodstva po raz- stavi ali ogled pod profesorjevim vodstvom in tiskan vodnik oziroma primemo sestavljen priročnik. Kako naj se zgodovinska razstava priprav- lja? Ze iz zamish razstave sledi, naj pri pri- pravah sodelujejo strokovnjaki iz vseh področij, iz katerih se bodo uporabi j ah zgodo- vinski viri. Običajno so to arhivarji, kustosi in bibliotekarji. Ker mora razstava prikazati več strani človeškega udejatvovanja v določe- nem obdobju, je potrdbno tudi sodelovanje strokovnjakov raznih znanstvenih disaLphn. Poleg zgodoviniarja je to še arheodiog, etno- graf, pravni, literarni, umetnostni zgodovinar in še drugi. Najprimerneje je, če se sestavi ekipa, V kateri so znanstveni raziskovalci te- me, ki jo želimo prikazati, arhivski, muzejski in bibhotečni poznavalci tega področja in po potrebi še strokovnjaki za specialna vpraša- nja. Ob sodelovanju te ekipe strokovnjakov naj sestavi j alee razstave napravi strokovni načrt in s historičnim čutom ob pravem vrednote- nju posameznih dogodkov in pojavov in s primernim izborom eksp^onatov pripravi ce- lotno sliko. Aranžma razstave se .lahko poveri zunanjemu sodelavcu, nekateri muzealci pa imajo tudi na tem področju že precejšnje izkušnje. Načeloma se strokovna zamisel tu ne sme podrediti zunanjim efektom. Ker se moramo izogniti vsaki improviza- ciji in ker je treba vaaki posameznosti po- svetiti primemo pažnjo, so p>otrebne daljše študijske priprave. Tudi zbiranje in odbira- nje originalnega gradiva in priprava študij- sko prirejenega gradiva lahko traja nekaj mesecev. Zlasti priprava zadnjega zahteva veliko truda in stroškov. Nemalokdaj je po- trebno za izdelavo tega gradiva sodelovanje kartografa, akad. shkarja, tehn. risarja, foto- grafa in še koga. Pri sestavljanju razstave pa sodeluje pnjleg že navedenih strokovnjakov še vrsta obrtnikov. Tudi največje institucije v svojih oddelkih, laboratorijih in delaivnicah nimajo ljudi, 'ki bi bih kvahfidrani za oprav- ljanje vseh potrebnih del. Za del uslug se morajo obračati na obrtne delavnice in pod- jetja. Torej je večja zgodovinska razstava draga. Zato naj bo pripravljena tako, da bo v.sebin- sko tehtna, vizualno efektna, domiselna in tehnično dovršeno postavljena, tako da obi- skovalca prevzame, da se mu vtisne v spo- min. S tem bo razstava dosegla ne samo ^ strokovni uspeh, ampak bo itudi nestrokovne- mu obiskovalcu vzbudila spoštovanje in od- nos do snovi, ki jo prikazuje. Vprašanje popularizadje razstave in iz- koriščanja le-te v kultumoproGvetne in stro- kovne namene je snov za posebno obravnavo. Omejil bi se le na nekaj splošnih misli. V razstavo vloženi trud in stroške je treba ma- ksimalno izkoristih. Nesmiselno je, da razsta- va, ki jo pripravljamo leto dni in več, stoji le nekaj tednov. Sele, če je ta odprta nekaj mese- cev, dobe priipravljald čas in priložnost za raz- ne kultumoprosvetne akcije. Za šole je najpri- merneje, če je razstava odprta od pomladi do jeseni. Le tako si jo ogleda večje število šolskih skupin, predavatelji pa utegnejo raz- stavo tudi vkljudti v učni program. Sole naj bodo zato o razstavi posiamič obveščene s posebnim, zanje prirejenim dopisom ah pro- spektom in drugim materialom npr. s pla- kati. Brezpogojno pa jim morajo biti na raz- polago vodstva, seveda če to žele. Cez poletje odprta razstava je deležna več obiskov turi- stov, tudi tujcev. V primeru, da pričakujemo večji obisk tujcev, bi veljalo razmisMti o iz- daji prospekta v tujem ah tujih jezikih. Obi- čajni načini popularizacije so: krajše notice v časopisih še pred otvoritvijo razstave, vaibila, plakati, prospekti, informadje o otvoritvi razstave v radiu in televiziji, porodla o razsta- vi v dnevnem in strokovnem časopisju in v drugih sredstvih za javno obveščanje, rekla- ma v kinu, priprava propagandne izložbe itd. Ob kaki večji razs.tavni prireditvi bi bila ne- mara na mestu tiskovna konferenca. Tu je treba dati novinarjem širokosrčno na razpola- go shkovni material in pubhkadjo, če je izdana. Jasno je, da so načini popularizadje in efekt v precejšnji meri odvisni od finanč- nih sredstev. Kultumoprosvetne akdje ob razstavi so: vodstva po razzatavi in šolske ure na razstavi, kultume oddaje v radiu in televiziji, televi- zijske in ra'dijske šolske ure in predavanja. Ko se razstava zapre, naj je s tem ne bo ko- nec. V strokovnem oziru naj deluje še naprej. Koristno je, da se izdela celotna dokumenla- dja o razstavi. Napravi naj se popis in načrt 104 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika razstave, kamor se vnesejo vsi podatki o gra- divu in vsi napisi do najmanjše legende. Tak popis naj se pretipka v nekaj izvodih in zveze. Doda naj se tudi fotografska dokumentacija pomembnejšega ah vsega originalnega gradiva in vsega študijsko prirejenega gradiva. Taka dokumentacija ni draga, služila pa bo še leta in to ne samo instituciji, ki je razstavo pri- pravila, temveč tudi sorodnim ustanovam in posameznikom. Zbrano razstavno gradivo olajšuje strokov- ne in znanstvene raziskave in daje včasih pobudo zia nove raziskave. Posebno vprašanje je publikacija. Ta je poleg razstave najvidnejši in najtehtnejši izraz strokovnega dela prirediteljev, njen učinek pa sega časovno preko razstave. Pri manjših razstavah zadostuje morda krajši prispevek, informacija z nekaj reprodukcijami na vabilu ah v obliki prospekta. Pri večjih pa je publi- kacija nujna. Ker pri zgodovinski razstavi ni težišče na predmetih, je v pubhkadji lahko opuščen običaj ni seznam (katalog) razstavljenih predmetov. Katalog maj se opusti predvsem v primeru, če je od ohranjenega fonda zgodovin- skih virov na razstavi prikazano tako majhno število, da bi popis tega izbora ne služil niti obiskovalcu razstave, še manj pa kasnejšemu raziskovalcu tega obdobja. Namesto seznama predmetov priključimo publikaciji raje več shkovnih prilog. Nujno je, da so v pubhkadji znanstvene razprave, ki obravnavajo celotno tematiko nazstave ah posamezne probleme in šele tem je treba kdaj pa kdaj primemo pri- ključiti katalog predmetov. Tako urejena publikacija lahko postane strokovni priročnik za obravnavano obdobje ali pojav. 2e zaradi nadna dela — tu mishm na sodelo- vanje arhivarjev, kustosev in bibhotekarjev — zaradi gradiva, ki ga hranijo arhivi, muzeji in biblioteke — običajno torej več samostojnih institudj — in zaradi večjih stroškov je ne- mara smotmo nekatere večje zgodovinske razstave pripraviti s skupno udeležbo sorod- nih institucij. Kar je bilo doslej povedano, naj ne izzveni v mnenje, da zaradi zahtev, ki se postavljajo pred prireditelja, lahko zgodovinske razstave pripravljajo le veMke in osrednje institucije. Z manjšimi stroški in z manjšim številom sodelavcev se lahko pripravijo po obsegu in kompleksnosti tematike ožje zgodovinske raz- stave. Primer: razstavo Napoleonovih Ihrskih provinc je priredil Narodni muzej kot osred- nja muzejska institudj a, razstavo Francozi na Gorenjskem pa lokalni Gorenjski muzej. Obravnavana zamisel o postavljanju zgodo- vinskih razstav je načeloma mogoča za vsa zgodovinska obdobja. Razstave, ki prikazujejo delavsko gibanje, narodnoosvobodiino borbo in ljudsko revoludjo, pa zaslužijo še posebno obravnavo zato, ker so skupina zase in ker med razstavami z zgodiovinsko tematiko po številu odločno prevladujejo. Za konec še vprašanje, kaj bi s tako pri- pravljenimi razstavami dosegli. Našemu obi- skovalcu ne bi pokazali le tega, kar se po muzejih, arhivih in biblioteikah hrani, ampak bi mu prikazali zgodovino njegove domovine, tujcu pa našo zgodovinsko pot in naš pri- spevek k civilizadji in kulturi. i 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SLOVENSKI RDECI KRl2 V STARI JUGOSLAVIJI 1918-1941 katarina kobe-arzenžek Svetovna vojna se je končala z mirovno po- godbo v novembru 1918. Vojna je prenehala, za njo je nastopila doba povojne bede, gla- dovanja, bolezni, kuge in elementarnih nesreč. Zavoljo strašnih posledic vojnega meteža je večina držav, bodisi da so bile zmagovalke v svetovni vojni in so se teritorialno povečale, bodisi da so jih mirovne pogodbe znatno okrnile in jim naložile težka materialna bre- mena, morala svoje gospodarsko in socialno življenje bistveno spremeniti in ga prilagoditi hudim razmeram povojne dobe. Ostalo je na tisoče invalidov, ki jim je bilo treba ublažiti zdravstveno stanje, dati jim nove možnoSiti zaposlitve in popraviti telesne na,kaze s tehni- čnimi pripomočki (protezami). Bilo je na ti- soče vojnih ujetnikov in intemirancev v Ev- ropi in drugih kontinentih, ki jim je bilo treba omogočiti vrnitev v domovino. In če se je Rdeči križ izkazal že v vojni kot humana ustanova ne samo na bojiščih, temveč tudi v zaledju med civilnim prebivalstvom, ah ne bi še uspešneje deloval v miiru na vseh področ- jih človeške dobrodelnosti? Spričo tega je ipredsednik ameriške organizacije Rdečega križa, Henrik Davison, zaklical v svet: »Ne demobilizirajmo Rdečega križa .. .! Treba mu je dati že v miru novo obliko dobrodelnega udejstvovanja, ki naj izvira iz zavesti med- sebojne solidarnosti narodov in držav. Zato miora Rdeči križ že v miru okrepiti svojo or- ganizacijo v korist in srečO' človeštva.« Na Davisonovo pobudo se je sešel februarja 1919 v Parizu komite petih zmagovitih držav, da začrta mirovni delovni program Rdečega križa in 5. maja 1919. leta je bila ustanovljena v Parizu Liga društev Rdečega križa, h kateri je do leta 1924 pristopilo 51 državnih orga- nizacij, med njimi tudi jugoslovanska. V prevratni dobi 1919 se je na Slovenskem delujoče društvo Rdečega križa preosnovalo v »Slovenski Rdeči križ«, čigar predsednik je bil Peter Grasselli, tajnik pa dr. Viljem Krejči. Ob ustanovitvi države Srbov, Hrvatov in Slo- vencev se je osnovala tudi enotna orgariizacija »Rdeči križ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo- vencev«, v katero se je vključil tudi slovenski Rdeči križ. Temu je pripadalo vse področje dravske divizij ske komande. V okviru cen- tralnega društva se je za Slovenijo ustanovil ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa, ki mu je načeloval kot predsednik dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani. Po preimenova- nju države je dobila centralna ustanova ime »Rdeči križ kraljevine Jugoslavije«. Leta 1925 so bila odobrena nova d,ruštvena pravila. Kakšne naloge si je naložil ljubljanski ob- lastni odbor RK v miru? Samostojno in v so- delovanju z državnimi oblastmi in dobrodelni- mi ustanovami podpirati invalide, vojne sirote in bolnike, sodelovati v boju zoper nalezljive in kužne bolezni, skrbeti za izboljšanje ljud- skega zdravja s poukom o higieni, negovanju otrok in bolnikov, prirejati samaritanske te- čaje za vzgojo bolničarjev in strežnikov, dajati prvo pomoč v primeru velikih elementarnih nesreč, kot so poplave, potresi, lakota, epide- mije in podobno, zbirati sredstva, ki so po- trebna pri opravljanju humanitarnih nalog v miru in vojni ter končno podpirati organiza- cijo Podmladka Rdečega križa. Ljubljanski oblastni odbor RK je razpolagal z bogatim materialnim skladiščem. Imel je obilno zalogo sanitetnega materiala, ki ga je cb izbruhu nalezljivih bolezni, elementarnih nesrečah in drugih podobnih priMkah posredo- val prizadetemu prebivalstvu. Oblastni odbor RK je imel tudi vehko Dock er j evo barako z vso potrebno opremo, ki se je dala v najkraj- šem času postaviti, kjer je bilo treba. V posesti je imel zasilno kuhinjo za 36 oseb. Nabavil si je moderen bolniški šotor, v katerem se je dalo postaviti 30 do 40 postelj. Vehko pozor- nost je posvečal obrambi civilnega prebival- stva pred plinsko vojno. Poleg velikih nalog pa je oblastni odbor RK širil idejo humani- tarnosti in solidarnosti človeštva na vse sloje prebivalstva. Po društvenih pravilih je mogel biti član Rdečega križa vsakdo, ki je imel drža- vi j anskio pravico. Na letni skupščini v Beo- gradu je glavni odbor imenoval posebno zaslužne za častne člane. Za velikega do- brotnika Rdečega kiža so razglasili tistega, ki je poklonil organiaciji vsaj 10.000 dinarjev, in za stalnega člana, kdor je plačal enkratni znesek 500 dinarjev. Večino članstva so se- sta vlj ah redni člani, ki so plačevah letno čla- narino 30 dinarjev, in pomožni člani, ki so prispevali letno po 6 dinarjev. Vsak član naj bi bil tudi naročnik društvenega glasila »Glas- nik Rdečega križa«, čigar letna naročnina je znašala 10 dinarjev. Veliko prizadevanja je pokazal ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa pri ustanavljanju svojih podružnic, tako imenovanih krajevnih odborov Rdečega križa. V začetku leta 1930 je imel oblastni odbor 58 krajevnih odborov RK z 2.865 rednimi, 1.130 pomožnimi in 49 106 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika stalnimi člani. Prav je, da jih tudi naštejemo: Beltinci, Bled, Brežice, Celje, Cma, Črnomelj, Dohma, Dobrovniik, Dolnja Lendava, Gornji grad, Güsten j, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Ko- njice, Kostanjevica, Kranj, Krčevina, Krško, Lajteršperk, Laško, Litija, Ljubljana, Ljuto- mer, Logatec, Maribor, Marenberg, Mokronog, Mozirje, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Pobrežje, Polhov Gradec, Ptuj, Radeče, Rad- gona, Radovljica, Rajhenburg, Ribnica na Dol., Rogaška Slatina, Sevnica, Slovenj Gradec, Slov. Bistrica, Sv. Lovrenc na Pohorju, St. Pe- ter pod Sv. gorami. Studenci, Skofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Trata v Poljanski dolini, Trbovlje, Tržič, Velenje, VeUke Lašče, Vič, Zagorje, Ziri. Poglavitna naloga krajevnih odborov RK je bilo pridobivanje članstva. Od nabrane članarine so odvajali 25 "/o oblastaemu odbo- ru v Ljubljano in 25*/o glavnemu odboru RK v Beograd. Drugo polovico so lahko sami po- trošili. Krajevni odbori RK so si večali svoje dohodke z raznimi poljudnimi predavanji, gledališkimi predstavami, koncerti, tombolami in kinematografskimi predstavami, od katerih niso plačevali nobenih davščin. Omeniti velja, da so krajevni odbori RK ustanavljah zasilne bolnišnice in hiralnice v krajih, kjer ni bilo bolnišnic. Tako je vzdrževal krajevni odbor RK v Konjicah svojo lastno bolnišnico, kjer se je na leto zdravilo nad 100 bolnikov. Za šolsko mladino so krajevni odbori RK v Ljub- ljani, Tržiču in Trbovljah organizirah počitni- ške kolonije. Po pravilmku, ki ga je izdal glavni odbor RK, naj bi v vsakem večjem kraju samaritanski tečaji dajali splošno higi- ensko izobrazbo in osnove prve ipomoöi v ne- zgodah in boleznih. Taki tečaji so do leta 1930 bih v Ljubljani (3), Trbovljah in Celju pod vodstvom zdravnika. Glavni odbor je prevzel upravne stroške tečajev, poleg tega je za predavanja prispeval 1.000 dinarjev in za taj- niške posle 300 dinarjev. Zanimivo je, da si je agilni krajevni odbor RK v Guštanju že v prvem desetletju stare Jugoslavije za pribli- žno 100.000 dinarjev kupil rešilni avto in da si je zidal »Dom Rdečega križa«. Kot primer resnične prizadevnosti Rdečega križa ob elementarnih nesrečah moramo ome- niti podporo, ki jo je dal ljubljanski oblastni odbor RK prebivalcem v okolici Ljubljane, Logatca, Kranja, Litije, Laškega in drugih krajev, ko so jim poplave jeseni 1926 in 1927 porušile domove, gospodarska p>oslopja ter uničile obdelano zemljo in nasade. Prizadetim se je razdehlo nad 1,500.000 dinarjev v gotovi- ni in blagu. V ta namen so organizirah nabi- ralne akcije v obeh oblasteh, ljubljanski in mariborsld. Ameriški rojaki so prispevah nad 100.000 dinarjev. Prav tako je glavni odbor v Beogradu nakazal 2 milijona brezobrestnega posojila tistim, ki so jim poplave porušile do- move. Posojilo je prejelo 107 posestnikov v znesku od 4.000 do 40.000 dinarjev. Kjer so ležale ^ruševine domov, so po treh letih s po- močjo Rdečega križa zrasle mične hišice. Oblastni odbor RK je izposloval prizadetim cement po produkcijski ceni in od uprave državnih železnic zanj brezplačen prevoz. Tu- di v hudi zimi 1929 je oblastni odbor RK med gladujoče razdelil niad 100.000 dinarjev pod- por v gotovini in blagu, glavni odbor pa je v ta namen prispeval 90.000 dinarjev. Ti primeri, ki zajemajo samo večje akcije, zgovomo pričajo o humanosti in dobrodelnosti Rdečega križa v mirnem času. Propagiral je to ustanovo na Slovenskem znani kvartet Matičarjev (Skalar, Završan st., Završan ml. in Pelan), ki je v prvih desetih letih Jugo- slavije priredil na območju ljubljanskega oblastnega odbora RK po trgih in mestih kar 25 pevskih koncertov. Vehko spremembo v organizaciji jugoslo- vanskega Rdečega križa je prinesel zakon o društvu Rdeči križ kraljevine Jugoslavije leta 1933. Temu zakonu so sledila pravila dmštva. Struktura je bila doslej naslednja: Glavni odbor v Beogradu, banovinski odbori RK v kraju sedeža banovin, okrajni odbori, občinski odbori — poverjeništva, šolski od- bori Podmladka Rdečega križa in skupščine. V Ljubljani je bil sedež Dravskega banovin- skega odbora RK kraljevine Jugoslavije. Upravo banovinskega odbora RK sta vodila upravni odbor pod predsednikom dr. Vilje- mom Krejčem in dvema, podpredsedinikoma ter nadzorni odbor s predsednikom Francem Pretnarjem, ravnateljem Mestne hranilnice v pokoju. Za reševanje posebnih nalog so bile ustanovljene sekdje. Dravski banovinski od- bor RK je imel administrativno, finančno- ekonomsko, žensko in organizacijsko sekdjo ter sekcijo Podmladka. Upravni prostori ba- novinskega odbora RK so bih na Gosposvetski cesti št. 2, v drugem nadstropju. V Ljubljani je deloval tudi pododbor RK z naslednjimi sekcijami: propagandna, sodalraa, samaritan- ska, prireditvena ter sekdja za dom Rdečega križa. Ta pododbor je živahno deloval ter se udejstvoval v tednu Rdečega križa in nabira- nju prostovoljnih prispevkov. Vsako leto je v juniju prirejal kresne večere. Nabrana de- narna sredstva so namenili predvsem revnim Ljubljančanom. Leta 1937 je pododbor RK razdehl 7 vagonov premoga in 1200 kg moke med 700 ljubljanskih revežev; tudi leta 1938, 1939 in 1940 je dajal pomoč v premogu ubož- nejšim prebivalcem Ljubljane. ; 107 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Banovinski odbor RK je imel 23 okrajnih odborov (Ljubljana, Brežice, Celje, Črnomelj, Dravograd, Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Lendava, Litija, Ljuto- mer, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Radovljica, Slovenj Gradec, Slov. Konjice, Skofja Loka) in eno okrajno pover- jeništvo v Šmarjah pri Jelšah. V letu 1938 je bilo 115 občinskih odborov in 170 občinskih poverjeništev. V istem času je imela dravska banovina 13.912 članov Rdečega križa (višjih 60, rednih 5300 in podpornih članov 8552). V letu 1941 se je članstvo dvignilo na 18.460 (61 višjih, 7043 rednih in 11.356 podpornih članov). Na Glasnik Rdečega križa je bilo na- ročenih okoli 276 članov. Tudi v drugem desetletju stare Jugoslavije ni zaspalo prizadevanje Rdečega križa. Tako je pomagal najubožnejšim poplavljencem v Murski Soboti in Lendavi. V letu 1939 so po- plave prizadele brežiški in dravograjski okraj. Oškodovancem je Rdeči križ nakazal 12.300 dinarjev, podprl pa je tudi 9 posestnikov v Zitkovdh v lendavskem okraju. Naslednje leto ni bilo večjih poplav, kljub temu je ba- noviinski odbor RK prispeval ogroženim pre- bivalcem in pogorelcem pomoč v skupnem znesku 7550 dinarjev. Ko je na Češko vdrla Hitlerjeva ;soldateska, so mnogi češki rodoljubi morali bežati iz do- movine. Češkoslovaškim beguncem je banovin- ski odbor RK priskočil na pomoč z denarnim zneskom 10.000 dinarjev. Okrajni in občinski odbori RK po dravski banovini so za begunce zbrah okoh 15.000 dinarjev, mariborski okraj- ni odbor pa je v ta namen priredil naibiralno akdjo in zbral 10.000 dinarjev. Ce je jug.o- slovanski Rdeči križ namenil pribežnikom okoli 70.000 dinarjev, je samo dravska bano- vina s svojimi 35.000 dinarji prispevala po- lovico celotne podpore jugoslovanskega Rde- čega križa. S Hitlerjevim napadom na Poljsko 1. sep- tembra 1939 se je vnel drugi svetovni požar. Mnogi poljski rojaki so aaipuščali svoje domo- ve. Tem je že 1939 dravski banovinski odbor RK nudil denarno pomoč. Dobrodelna akcija se je ponovila tudi v naslednjih dveh letih. V zadnjih letih kraljevine Jugoslavije so postajale v Ljubljani vedno bolj žive želje po zgraditvi lastnega doma Rdečega križa. Akd- jo je vodil ljubljanski pododbor in 6. decem- bra 1939 so na seji banovinskega odbora RK imenovali poseben odbor pod vodstvom Miro- slava Gregorke, ki si je naložil breme, da do- končno reši to važno vprašanje. V propagandne namene je banovinski odbor RK kupil že dolgo zaželeni projekdjski apa- rat. Zal pa odbor ni imel primernega shkov- nega gradiva; obvezal se je, da tudi tega na- bavi, upoštevajoč domače razmere. Banovinski odbor RK je prirejal najrazhčnejše prireditve; te bi razdehli v prireditve krajevnega znača- ja, splošne prireditve v tednu Rdečega križa in razna zdravstvena predavanja. Tovrstnih prizadevanj je bilo tohko, da jih ne gre našte- vati. OmeniH bi samo uspeh tedna Rdečega križa, ki je prinesel odboru 31.324,86 dinarja. Zanimiva so bila zlasti zdravstvena in stro- kovna predavanja o obrambi pred napadi iz zraka in o bojnih strupih. Skladišče na Ljubljanskem polju je bilo vredno z zemljiščem skupaj okoh 70.600 di- narjev. Vrednost sanitetne opreme, nabavlje- ne pred letom 1934, je znašala 80.000 dinarjev; po tem letu do začetka druge svetovne vojne so kupih še za 55.290 dinarjev sanitetnega ma- teriala. Od glavnega odbora RK poslana opre- ma je bila cenjena (1937) na 44.251 dinarjev. Prišteti pa moramo še velike kohdne tovrst- nega materiala, ki jih je glavni odbor RK po- slal v letih 1939, 1940 in 1941. Omeniti velja le kompleten rešilni avto. Ne malo tega ma- teriala so razdehh med odbore RK, ki so usta- navljali v svojih krajih in ob cestah »postaje za prvo pomoč v sili«. Mimo tega pa so ti od- bori vzdrževah razne zdravstvene in kultume ustanove. Okrajni odbor v Konjioah je imel lastno bolnišnico, obdnski odbor RK v Gušta- nju kopališče in rešilni avto, okrajni odbor RK v Črnomlju in občinska odbora v Sloven- ski Bistrici in Črni kopahšče, okrajni odbor RK v Ptuju hiralnico in obdnska odbora RK v Dobavi in Fall (Selnice) lasten gledališki oder. Pozaibiti ne smemo, da je nameraval kupiti rešilni avto okrajni odbor RK v Murski Soboti in da so pripravljah kopahšče v Ma- renbergu. Ker je bilo v zadnjih letih zaradi izrednih pohtičnih razmer zelo napeto vzdušje, se je delo v sanitetni stroki osredotočilo v glavnem na dve nalogi: 1. izvežbati potrebno osebje za prvo pomoč ter v negi bolnikov in ranjencev; 2. pripraviti sanitetni, zdravstveni in bolni- ški material, ki naj bi bil v primeru potrebe na razpolago. Za usposabljanje bolniškega osebja so se v mestih in na podeželju jnirejali bolničarski in samaritanski tečaji. Od leta 1929, odkar je prirejal Rdeči križ v Sloveniji tečaje, pa do leta 1940, je bilo 128 samaritanskih tečajev, ki se jih je udeležilo 1672 mioških in 2129 žensk, ter 65 bolničarskih tečajev z 802 tečaj- niki in 1627 tečajnicami. Bolniško-sanitetni, obvezovalni in zdravniški material so dopol- nili deloma iz svojih sredstev deloma pa s po- močjo glavnega odbora RK. Banovinski odbor 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika RK v Ljubljam je v ta namen določil 150.000 j dinarjev, od glavnega odbora pa je /prejel sia- j nitetnega materiala v vrednosti 475.948 dinar- ; jev in neposredno pred vojno še za 745.312 ] dinarjev. Za morebitne elementarne nesreče j je imel banovinäki odbor RK v pripravljenosti ! dve poljski kuhinji. I Sredi veHMh priprav je Dravski banovinski j odbor RK zatekel 6. april 1941, ko se je za- i čela tudi za Jugoslavijo vojna. ¦ PODMLADEK RDEČEGA KRIŽA 1922—1941 Podmladek Rdečega križa je bil ustanov- ljen s sklepom skupščine Lige društev Rdeče- ga križa v Parizu 20. marca 1922. Že v prvi svetovni vojni so poleg odraslih tudi otroci sodelovali v društvu Rdečega križa in s tem pomagali pri lajšanju vojnega gorja. Ko je Liga sklenila, da ustanovi Podmladek Rdečega križa, je storila to zato, ker je sodila, da je to^Tstna organizacija še posebej ugodno sredstvo za pouk in vzgojo bodočih pokolenj v duhu Rdečega križa. Še istega leta, ko je bila Liga sklenila usta- noviti Podmladek, so ziačeli z njegovo orga- nizacijo v naši državi ter vpisali veliko število učencev vseh šol za člane. Kmalu potem je Podmladek Rdečega križa ibil ena najmočnej- ših mladinskih organizacij ne samo v Jugosla- viji, temveč tudi na svetu. Pred drugo sve- tovno vojno je ta organizacija mladih obsta- jala v več ko 50 državah in je imela nad 12 milijonov članov. V stari Jugoslaviji je bil Podmladek sestav- ni del društva Rdečega križa in je bil kot nje- gov del organiziran na osnovi pravilnika Pod- mladka. Glavna naloga mu je bila priprav- ljati mladino na dolžnosti članov Rdečega kri- ža, spoznati njegov nastanek, vzvišene in ple- menite naloge ter podpirati to delo po svoji zmožnosti in spoisobnosti. Za proučevanje in reševanje vseh vprašanj, ki zadevajo upravo, razvoj, organizacijo in vzgojo Podmladka Rde- čega križa, za njegovo delovanje v miru in vojni, je obstajala sekcija Podmladka Rdeče- ga križa pri glavnem in banovinskem odboru, okrajnih in občinskih odborih RK. Predsed- nika sekcije Podmladka RK je volil iz svoje srede banovinski 'odbor. Pri okrajnih in ob- činskih odborih RK je bil predsednik sekcije Podmladka predsednik šolskega odbora Pod- mladka. Sekcijo Podmladka pri banovinskem odboru RK so sestavljah predsednik in trije člani tega odbora in sekcijo pri okrajnih in občinskih odborih RK predsednik in dva čla- na odbora. V šolskem letu 1937/38 je bil pred- sednik banovinske sekcije Podmladka Kuno Hočevar, ravnatelj III. idrž. gimnazije v Ljub- ljani in kasneje Ivan Doienec, ravnatelj drž. učiteljske šole v Ljubljani. V šolskem letu 1935/36 je bilo v Podmladku organiziranih 182 osnovnih šol, v letu 1936/37 290, leta 1937/38 289, leta 1938/39 329 in 1939/40 345 osnovnih šol. V zadnjih letih pred drugo sve;tovno voj- no je bilo organiziranih pri Podmladku 67 srednjih strokovnih šol z okoh 10.500 člani. Vse osnovne šole so imele 1940. leta 17.210 članov. Ce to izrazimo v procentih, je bilo včlanjenih 87«/» srednjih šol in 44'"/» vseh osnovnih šol. Podmladkarji so skrbeli zia svoje zdravstve- no utrjevanje s tem, da so pogoji »igro za do- bro zepecvje« in z rednimi telovaidnimi in di- halnimi vajami. Med šolskim letom so bila številna zdravstvema predavanja, samo v letu 1940 jih je bilo več kot 321. Sekcija Podmlad- ka je posvečala dobršen idei pozornosti higi- enskim tečajem. V zadnjem letu pred drugo svetovno vojno je bilo v dravski banovini 18 takih tečajev. Higienski tečaji so bili dvojni: za prvo pomoč in nego otrok. Tečaje za prvo pomoč je 1940. leta končalo 407 dijakov in teča- je za nego otrok 196 dijakinj. Tečajnild so pre- jeli posebno tiskano diplomo. Med važne naloge Podmladka je prišteti tudi prirejianje počitni- ških kotonij in ne nazadnje ustanavljanje šol- skih lekarn. Tu so se pokazali kar lepi uspehi; število teh je bilo vsako leto večje. Leta 1934 jih je bilo 102 in 1939 kar 147. V svojem pet- letnem načrtu si je sekcija naložila posebno nalogo: povečati število šols;kih kuhinj, koli- kor je mogoče. In trud ni bil zastonj. Medtem ko se je v šolskem letu 1935/36 hranilo v 39 šolskih kuhinjah 2234 podmladkarjev, se je v šolskem letu 1938/39 v 58 kuhinjah hranilo že 3828 učencev. Skrbela pa je sekcija itudi za kopališča in igrišča. Do leta 1940 je zraslo 51 kopališč in 129 igrišč. Svojo človekoljubnost so podmladkarji izkazovali z medsebojno po- močjo. V prvi vrsti so ^pomagali sošolcem ali učencem drugih šol v naši idomiovini in ob elementaimih nesrečah priskočili na pomioč tovarišem v tujini. Tako je 1938. leta prejelo pomoč 5950 učencev, v naslednjem letu pa 5759. Med proslavami, ki jih je pirirejal Pod- mladek RK, je najvažnejša proslava dneva Podmladka RK. Poleg te so proslavljali še »Dan miru«, »Materinski dan« in »Teden Rdečega križa«. Glavni odbor Rdečega križa je za podmladkarje izdajal dva časopisa: za srednješolsko mladino »Glasnik Podmladka RK« in za osnovnošolsko pa »Dobro dete«. Knjižnice Poidmladka RK je imelo v letu 1939 kar 84 šol. Premoženje podmladkarjev so se- stavljali dohodki članarine, prodanih ročnih izdelkov, prireditev, aaibav in koncertov ter prostovoljni prispevki. (Se nadaljuje) 109 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OBRAMBA NA SOCi 1915—1917 j (Ob petdesetletnici) " JURIJ MUSIC ; (Nadaljevanje) TRETJA IN ČETRTA SOSKA BITKA" (18. X. DO 5. XII. 1915) Ti dve jesenski biitki sestavljata celoto, ker se je četrta začela samo pet dni po koncu tretje (5. XI.) v splošnem z istimi operativni- mi cilji. Za tretjo bitko je bil planiran najprej na- pad iz mostišča pri Plavah in na vrh Sv. Mi- haela, zatem glavni napad na goriško mostišče zaradi zavzetja Goirice s pomožnimi napadi na tolminsko mostišče in v območju Krna. Za to bitko so Italijani razpolagali med Rombonom in morjem s 25 pehotnimi in 4 konjeniškimi divizijami ter s 1372 topovi, od tega je bilo 305 srednjih in težkih. Pravi dlj teh dveh bitk ipa je bil predvsem politične narave, ker je italijanska vlada za- htevala od svojega vrhovnega poveljstva ven- dar že kak večji uspeh, da bi se zadovoljilo javno mnenje, ki ni bilo zadovoljno z več ka- kor skromnimi dotakratnimi rezultati in ne- sorazmerno velikimi izgubami. Čeprav je bil v drugi polovici avgusta, pre- peljan iz Galicije na soško fronto naš domači III. kor,2^ ki je še pred začetkom bitke z 28. PD in polovico 22. DD prevzel obrambo kra- ške planote od vasi Doberdoba do morja, je bil branilec ob začetku bitke po številu enot slabši kot pri koncu druge bitke. To pa zaradi tega, ker so se bue enote cesarskih lovcev in strelcev vrnile na Tirolsko, razen tega pa sta bili v septembru dve in pol divizije vrnjeni na balkansko fronto, kjer se je 5. oktobra za- čela ofenziva proti Srbiji. Tako je Borojevič, ki je 14. septembra operativni del svojega šta- ba preložil v Postojno, razpolagal ob ziačetku tretje bitke z 12 divizijami in 634 topovi, od tega je bilo 108 srednjih in težkih. si. 33. Avstrijske rezerve pod vrhom Sv. Mihaela Po tridnevni topniški pripravi, ki so se ji prvič pridružila tudi močna zračna bombar- diranja mnogo močnejšega italijankega zrako- plovstva, so se začeh 21. oktobra napadi itah- janske pehate, ki so bili posebej usmerjeni proti navedenim objektom in so trajaU s krat- kimi presledki do 4. novembra. Najhujši boji so zopet besneli za vrh Sv. Mihaela, za odsek Podgora—Oslavje na goriškem mostišču in pri Plavah. Konec te bitke je začela prihajati na bojišče tudi 6. PD III. kora, ki se je kot armadna rezerva zbirala pri Sempasu. Borojevič je 28. oktobra stavil 17. pp iz te divizije na razpo- lago poveljstvu XVI. kora v Dombergu, ki ga je pa smelo uporabiti samo za protinapadalne akcije na goriškem mostišču. Ko je bitka do- segla svoj višek, je bila 6. PD pomaknjena v Renče. II. bataljon tega polka pa je bil poslan kot okrepitev 18. PD, ki je na odseku Glob- na—Piave—Zagora odbijala trdovratne napa- de Italijanov, medtem ko sta I. in III. bataljon tega polka sodelovala v krvavem bojnem me- težu pri Oslavju od 2. do 4. novembra, kjer sta izgubila več kot polovico svojega moštva. 3. novembra so 7., 8. in 9. lovski bataljon 6. PD prevzeh od honvedov odsek med Sočo in vrhom Sv. Mihaela, kjer so prav tako takoj po prevzemu tega odseka pretrpeli hude iz- gube. Težke izgube sta imela tudi 26. in 3. dpp 22. DD pred Doberdobom, kjer sta ves čas bitke branila tamkajšnje postojanke med koto 111 in koto 118. Navajam pretresljivo poro- čilo poveljnika 22. DD poveljstvu VIL kora: »Sovražnik je 100 do 200 korakov pred nami, na nekaterih mestih samo 40 ido 50 korakov, a na enem mestu celo samo 3 korake. Vojaki zaidnjih šest dni sploh niso mogli več spati. Vtisi s postojank so tudi za najmočnejše živce prehudi. Ne glede na težki topniški ogenj, ki ga vedno spremlja kamenita toča in ki nepre- nehoma podnevi in ponoči udriha po postojan- kah, še druge okolnosti pogubno vphvajo na moštvo. Vojaki pogostokrat leže več dni poleg ranjenih in mrtvih. Težke granate odkrivajo plitke grobove, ki so dostikrat tik za posto- jankami ter razmetavajo dele že razpadajočih trupel po postojankah, v katerih gomazi od podgan. Ljudem se že v dveh, treh dneh pri- studi vsaka jed in želja po njej. Zaradi po- manjkanja vode je onemogočena najosnovnej- ša osebna higiena, dokler so v postojankah. Da bi mogh priti do zavetja, se mnogi ranjenci zatekajo v bližnje kotanje in če jih ne morejo 110 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika takoj najti, umiraijo tiam v največjih mukah, j Ko sta domobranska polka prevzemala posto- j Janke, ponekod sploh niso našli nobene po- J sadke več. Njeni o;stanki so v obupu oepeü v j posiameznih kotanjah in jamah. Neki stiotnij- ] ski poveljnik je imel pri sebi samo še šest i mož svoje stotnije. V eno zamenjano polsitotni- i jo, ki je iskala zavetje v neki kotanji, je uda- \ rila težka granata in na mestu ubila 19 mož, i a 26 ranila, ostanek je begal obupan sem ter j tja, kričal ali se pa popolnoma zbegan valjal j po tleh ... itd.« Detajlneje sta pa, opisala to j mučeništvo naših vojakov Prežihov Voranc in j Ivan Matičič ... j SI. 34. Postojanke avstrijske pehote izpred Doberdoba Po petdnevnem samo relativnem zatišju, med katerim pa italijansko topništvo ni pre- nehalo obstreljevati branilčeve postojanke, so začeli 10. novembra svojo četrto ofenzivo, ki je trajala vse do 5. decembra. Glavni italijan- ski napor se je v tej ofenzivi osiredotočil na odsek Piave—vrh Sv. Mihaela (ca. 33 km), a posebno so hoteli na vsak način zavzeti goriško mostišče in Gorico, kar so hoteli doseči s pre- bitjem centra tega mostišča ob cesti Stever- jan—Pevma. Do konca te ofenzive so s prispe- limi okrepitvami angažiral 28, a branilec 15 pehotnih idivizij. Obramibo vrha Sv. Mihaela je nekaj dni pred začetkom te ofenzive okrepila 6. PD (brez 17. pp), tako da sta to važno postojanko branili kar dve diviziji. 17. pp. pa je bil zo- pet rezerva za goriškim m-ostiščem. Hudi boji so divjaU na Podgori, a še hujši okoli vasi in cerkve v Oslavju, kjer so Itali- jani angažirali tri divizije na samo 2 in pol kilometra fronte. Tu so v teku te bitke na- padli štiridesetkrat Podgoro, tridesetkrat Oslavje in petnajstkrat Sabotin... V teh iz- redno hudih bojih so 'se posebno odlikovali Dalmatinci 4. GB in naš 17. pp, ki so, kakor tudi Italijani, pretrpeM v teh bojih ogromne izgube. Ta polk je ponoči na 22. november prevzel obrambo med potokom Piumioo in Oslavjem, a hrbet s cerkvijo deh 37. dpp. Na koncu -bitke je bila obramba na Soči okrep- ljena z eno in pol divizije iz Gahcije, ki je bila takoj dirigirana na kraško planoto in za Gorico. Med to bitko so Italijani 18. novembra za- čeli sistematično s topništvom in zrakoplov- stvom rušiti Gorico. Takrat je bilo v mestu še kakih 2500 od 30.000 prebivalcev. To rušenje ni doseglo nobenega vojaškega, rezultata, ker so branilčeve enote in štabi tudi še nadalje ostali v mestu in njegovih predmestjih. SI. 35 a Civilno prebivalstvo stalno bombardirane Gorice se je zatekalo v Kleti SI. 35 b Zaklonišče civ. prebivalstva v kleteh med obstreljevanjem Gorice Od 26. novem'bra do 1. decembra je še levo krilo 2. italijanske armade stopilo zopet v akcijo ter obnovilo svoje napade na tolminsko mostišče in na odsek Mrzli vrh—Vodil vrh, da bi preprečilo branilcu odvzemanje enot s te- ga odseka. V tem času so Italijani posebno močno tolkli tudi na tem odseku mesta v ozadju, posebno Tolmin. V obeh teh bitkah so Italijani dosegli samo neznatne uspehe in sicer: saah. od Dol j a in pri Zagori nekoliko jarkov, zavzeH so hrbet s cerkvijo med Oslavjem in cesto, ki vodi iz Steverjana v PevmiO, prednje postojanke na Podgori, kjer je branilec zasedel postojanke na samem grebenu, ki so bile ugodnejše za obrambo, nekaj prednjih postojank na szah. pobočju vrha Sv. Mihaela, pred zoh. (robom 111 kronika CASpPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Sv. Martina in nekaj prednjih postojank med koto 111 in koto 118. Te pridobitve niso šle nikjer več kot en kilometer v branilcev ob- rambeni sistem in niso imele nobenega vpliva na celotnost obrambe glavnih branilčevih postojank. SI. 36. Bosenski stražar v okopu pri Gorici V sedmih tednih teh dveh bitk so Itahjani izgubih 116.000, a branilec 71.000 mož. Straš- ne izgube niso bile v nobenem razmerju z več kot skromnimi uspehi. Branilčeve izgube so bile v resnici še težje, ker je 'bil tudi v teh bitkah številčno mnogo slabši. Sredi decembra je III. kor v celoti prevzel postojanke VII. kora na severnem odseku kra- ške planote, a 17. in 27. pp sta bila vrnjena v sestav svoje 6. oziroma 28. PD, tako da je III. koru manjkala samo še 44. PB 22. DD (4. in 27. dpp). 10. decembra je poveljstvo jzah. fronte skrajšalo fronto 5. armade na ta način, da je pripojilo odsek XV. kora armadni skupini ge- nerala Rohra. Borojevič je pa dal naslednjo oceno o teh dveh bitkah: »Ti dve bitki sta se vodili s posebno divjostjo. Skovali sta soško fronto v najtrše jeklo in privedli Italijane do jasnega spoznanja, kako težavna je bila nalo- ga, ki so jo prevzeh.«^* V to dobo šteje prihod bataljona št. 100 na vrh Sv. Mihaela.^' ZIMA 1915/1916 In SLABLJENJE SOSKE FRONTE" Italijansko vrhovno poveljstvo je v teku zime znatno povečalo in okrepilo svoje arma- de, da bi bilo še bolj pripravljeno za operacije v 1916. letu. Uredilo m samo sohdne fortifi- kadje zavzetega ozemlja, temveč tudi gradilo za vsak primer rezervne postojanke za fronto. Čeprav ni v tem obdobju prišlo do operacij večjega obsega, ni bUo dneva, da ni bilo prask med ipatruljami, izvidniških akdj in delovanja topništva, kar je imelo za posledico vsako- dnevne žrtve na obeh straneh. Niti snežna odeja na planinskem sektorju ni popolnoma umirila fronte. Vsakodnevnim krvavim žr- tvam so se pridružile na tem delu fronte še žrtve od lavin. Samo skupina generala Rohra je do srede marca izgubila zavoljo »bele smr- ti« 600 mož. SI. 37. Avstrijski vojaki v obrambi od »bele smrti« na področju Krna V podvzemanju lokalnih napadalnih akdj je bil posebno aktiven branilec. Tako je de- cembra spet osvojil postojanko jzah. od Dolja pri Tolminu, ki j'o je bil izgubil septembra meseca. Začetek februarja je spet zavzel v av- gustu izgubljeno postojanko na zah. pobočju kote 588 na tolminskem mostišču. Na južnem pobočju Rombona je bila ponovno zasedena Cuklja (1776), ki je bila tudi v avgustu izgub- ljena. Pri Oslavju se je branilcu posredlo, da je v januarju potisnil Itahjane s kote 188 in »cerkvenega hrbta« ter da je tu vzpostavil stanje, ki je biLo pred jesensko ofenzivo. Uspeh branilca na tej najbolj nevnalgični točki je izzval močno povečanje italijanskega topni- škega ognja in njegove protinapade, kar je vse imelo z bližajočo se pomladjo za posledico vsakodnevne žrtve, posebno na kraški planoti in pri Gorici. Januiarja 1916 je AOK odločila, da se začne spomladi ofenziva iz južne Tirolske z daljno- sežnimi cilji in najboljšimi četami. Zaradi tega so bile 10. armadi^* O'dvzete 48. PD in 44. DD ter 8. GB, a 5. armadi III. kor z njegovimi tremi divizijami in 18. PD, kar pomeni, da se je obramba Koroške in na Soči oslabila za 6 in pol pehotnih divizij. Razen tega se je tudi topništvo oslabilo na tem sektorju jzah. fron- te za eno petino. Pred tem so bile (še v de- cembru) 5. armadi odvzete 9. PB za Gahcijo in 14. GB za ofenzivo proti Cmi gori. Odsek 44. DD med Rombonom in Krnom je marca meseca prevzela 27. GB, ki je bua na novo formirana od 4. bhpp, prepeljanega z ruske fronte, 20. lovskega bataljona in črnovojm- 112 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika ških enot, odvzetih z drugih odsekov 10. ar- made. Postojanke III. kora na kraški planoti pa je zopet prevzel VII. kor, a postojanke 18. PD je prevzela 62. PD, prepeljana z balkanske fronte. V marcu so bile vse te enote prepelja- ne na Tirolsko. Zavoljo tega je konec marca 10. armada štela siamo še 13 aktivnih bataljo- nov, vse drugo so bile črnovojniške čete. Pri 5. armadi se je takrat zmanjšalo število ba- taljonov od 147 na 100, od katerih je bilo več kot polovica čmovojniških, a število topov sa- mo pri tej armadi od 693 na 467. , PETA SOŠKA BITKA'" (11. do 16. III. 1916) Cadoma ni bil za to, da se začno prezgodaj ofenzivne operacije na Soči, ki jih je bil dol- žan začeti na podlagi sklepa antantnih gene- ralnih štabov na konferenci v Chantillyju ju- nija 1915. Za začetek te ofenzive že v marcu ga je predvsem prisihla zahteva francoskega vrhovnega poveljstva zaradi nemškega napa- da na Verdun (21. februarja) ter tudi potreba, da se z napadom odkrijejo avstrijski načrti, ker mu ni ostala prikrita koncentracija moč- nih avstrijskih čet na Tirolskem. Tako se je začela ta bitka pravzaprav tako zgodaj proti volji itahjanskega vrhovnega poveljstva. Ca- dorna je prepustil poveljnikom 2. in 3. arma- de, da sama izbereta operativne cilje, pred- vsem seveda že od prej obstoječe glavne cilje: Gorico in Tolmin. Zato je bua ta bitka se- stavljena od lokalnih napadov, ki sta jih ne- povezane planirala oba armadna poveljnika. Dne 11. marca je začelo itahjansko topni- štvo obstreljevati branilčeve postojanke na vsej fronti od Krna do morja. Slabi napadi na tolminsko mostišče so bili z lahkoto odbiti. Na goriškem mostišču se je Italijanom posre- čilo zavzeti branilčevo postojanko pri Ločniku, Ig pa jo je branilec zopet osvojil. Najbolj žila- Sl. 38. Ureditev za obrambo kmečke hiše na tolminskem mostišču vi so bili boji na kraški planoti za posamezne : nevralgične točke na branilčevem glavnem : položaju, a so bili tudi tu vsi itahjanski napa- ! di odbiti. ' Glavni dlj, da se avstrijske čete prikujejo : na Sočo in se tako onemogoči njihov prevoz na Tirolsko, ni bil dosežen, ker so ne glede na to italijansko ofenzivo mogle biti vse enote po planu tja prepeljane. Tudi ni uspelo s to ! ofenzivo olajšati situacijo zaveznika pri Ver- dunu. Izgube so bile v primeri s prejšnjimi bitka- : mi malenkostne, ker se to ipot napadalec nt ; trudil v polni meri. SESTA SOŠKA BITKA" (4. VIII. do 17. VIII. 1916) Čeprav med peto in šesto soško bitko ni bilo ob Soči večjih operacij, orožje tudi v tem obdobju ni popolnoma mirovalo. Najprej so Avstrijci v drugi polovici maja podvzeh nekaj dem'Onstrativnih lokalnih napadov, da bi Ita- hjanom onemogočih premestitev enot na Ti- rolsko. Konec junija so podvzeh akcijo z boj- nim plinom na sevemem delu kraške planote, da bi na ta način Itahjane zopet potisnili do Soče, kar pa se -ni posrečilo. Potem so se pa v juliju na kras'ki planoti vrstile lokalne itahjan- ske napadalne akdje, ki so zahtevale na obeh straneh obilo žrtev. Hoteli so namreč izkori- stiti številčno slabost branilca in zavzeti ugod- ne izhodiščne položaje za svojo naslednjo ofenzivo. Dne 15. maja se je začela avstrijska ofenzi- va na južnem Tirolskem, v kateri je sodeloval tudi naš domad III. kor. To ofenzivo, ki se je sicer uspešno toda prepozno začela, so morah Avstrijci prekiniti zaradi ofenzive generala Brusilo va na .ruski fronti, ki se je začela 4. ju- nija. V tej ofenzivi so doživeili Avstrijd hud poraz in so izgubih takoj v prvem tednu čez 300.000 mož. Od takrat je bila vsa pozornost nemškega in avstrijskega vrhovnega povelj- stva usmerjena na vzhod, kamor so morale biti odposlane mnogoštevilne divizije, ki so se vzele z zahodne in italijanske fronte. Ra- zen tega so tudi Francozi in Angleži začeh 1. julija veliko ofenzivo na Sommi, kar je polo- žaj centralnih sil še bolj komphciralo in ipo- slabšalo. Po ustavitvi avstrijiske ofenzive na Tirol- skem in velikem mskem uspehu, ki je vendar enkrat prožil možnost za koordinadjo z rusko vojsko, je italijansko vrhovno poveljstvo zo- pet usmerilo težišče svoje akdje na soško fronto in se je lotilo pospešenih priprav za novo veliko ofenzivo. Njihov načrt za to bitko 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je bil, da se najprej osvoji goriško mostišče, a potem da se napad razširi na sek/tor: vrh Sv. Mihaela—Sv. Martin. SI. 39. Avstrijski minometalec na sev. poboCju vrha Sv. Mihaela Zaradi tega je italijansko vrhovno povelj- stvo okrepilo svojo 3. armado (poveljnik Duca d'Aosta) z 10 divizijami, mnogoštevilnim top- ništvom in minometalci največjih kalibrov. Vse te okrepitve, ki so jih večidel dobih s tirolske fronte, so bile šele neposredno pred začetkom ofenzive med 27. julijem in 4. av- gustom, prepeljane na Sočo, da bi s tem do- segh čim večje presenečenje, kiar je itahjan- skemu vrhovnemu vodstvu tudi popolnoma uspelo. Tako je bilo za to novo italijansko ofenzivo zbranih 203 bataljonov in 1250 topov proti 78 avstrijskim bataljonom s 384 topovi. To ofenzivo, posebno pa osvojitev goriškega mostišča in Gorice, sem opisal v svojem član- ku: Boj z'a Gorico, Kronika, 1960/111. Da ne bi tega tukaj ponavljal, navajam samo to, česar ni v tem članku omenjeno, oziroma kar je potrebno zaradi povezave z dogodki, ki sle- dijo. Kot že omenjeno v tem mojem članku, se je Borojevič odločil, ker ni razpolagal z nobeni- mi rezervami, da se po padcu goriškega, mo- stišča in vrha Sv. Mihaela umalcne na drugi položaj: Sv. Gora—Sv. Gabrijel—Sv. Katairi- na—Panovec—Sv. Marko in dalje ob levem bregu Vrtojbice s priključkom čez Mirenski grad na nove položaje na kraški planoti, ki so potekali čez koto 212 (nad Logom)—Lokvi- co—Opatje selo—kota 144 do ustja Timave. Ta umik je sledil ponoči od 8. na 9. avgusta, ne da bi ga napadalec kaj motil. V drugi fazi te bitke so od 10. do 16. avgu- sta med Plavami in morjem v neprestanih naskokih ne glede na žrtve s 17 divizijami in nadmočnim topništvom Itahj^ani poskušali Avstrijce potisniti tudi z njihovega drugega položaja. Posrečilo se jim je samo, da so jih potisnili na kraški planoti z bastiona Nad Lo- gom in iz popolnoma porušenega Opatjega sela. SI. 40. Branilec v novih postojankah na Sv. Marku Dne 17. avgusta so Italijani prekinili svojo ofenzivo, v kateri so izgubili 51.000, Avstrijci pa 41.000 mož, od tega čez 19.000 ujetih. Z zavzetjem Gorice in vrha Sv. Mihaela so Italijani po štirinajstih mesecih od vojne na- povedi dosegli na, Soči svoj prvi večji uspeh. Ta uspeh je bil predvsem moralnega značaja, ker sta ga italijainska armada in narod z veh- ko nestrpnostjo pričakovala. Vendar v voja- škem pogledu ni prekoračil taktičnega okvira, ker se jim ni posrečilo, da bi ga spremenih v strateškega, čeprav so bih za to dani nadvse ugodni pogoji glede na takratno zelo težko si- tuacijo njihovih sovražnikov. Borojevič navaja: »Tedaj je bilo stanje av- strij sike soške fronte do sikrajmosti kritično. Številčno slabe čete, zavoljo hudega boja iz- mučene in izčrpane na slabo utrjenih polo- žajih, brez upanja, da bodo okrepljene z izdatnimi novimi rezervami, so dajale mož- nost, da se sovražnik v najkrajšem času pre- 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika bije v Vipavsko dolino, in to tem prej, ker so Italijani že naipadali te nove položaje od Sol- kana do morja z močnimi silami. Oslabljeni branilec je bil primoran, da pri- pelje med samo bitko oziroma po njenem koncu okrepitve s Tirolskega, iz Koroške, Galicije in Bialkana, vsega skupaj okoli 5 di- vizij (65 bataljonov in 53 baterij), med njimi tudi 28. PD in 44. SD. Tako so prišli na soško fronto zopet naši domači polki, in sicer v se- stavu 28. PD celjski 87. pp in karlovški 96. pp, a v sestavu 44. SD 1. in 2. gfpp."' Tato so Bio- rojeviču vrnili približno toliko divizij, kolikor so mu jih odvzeli v začetku tega leta, toda šele po izgubljeni bitki... SEDMA, OSMA IN DEVETA SOSKA BITKA" (14. IX. do 4. XI. 1916) Te tri zelo krvave soške bitke so se zvrsti- le v kratkih časovnih presledkih med morjem in Gorico predvsem na kraški planoti ter predstavljajo zaradi tega celoto. Cadorna je v teh bitkah določil glavni po- udarek v osvojitvi severnega roba kraške pla- note čez Fajti hrib na Trstelj. Po osvojitvi le- tega je bilo možno s sunkom na sever omogo- čiti napredovanje enot vzhodno od Gorice ali pa ogroziti obrambo kraške planote s sunkom na jug proti Grmadi. Demonstrativne akcije so se predvidele v Julijskih Alpah in na Tirolskem. Kot že omenjeno, je branilec po svojem umiku avgusta na kraški planoti začel ureje- vati svoje nove postojanke na vzhodnem robu Dola med Mirenskim gradom in ustjem Tima- ve. Te postojanke so bile le slabo utrjene in le deloma zaščitene z žično oviro. Kamenita tla in neprestani topniški ogenj so oteževali poglobitev plitkih jarkov. Odsek med reko Vi- pavo in morjem je branilo 59 bataljonov, 284 topov in 255 minometalcev. 28. PD je branila odsek od kote 265 do Nove vasi. V armadni rezervi je bilo za tem odsekom 10 bataljonov, 44. SD okoli Trnovega, 32. PB je bila dodelje- na XVI. koru vzhodno od Gorice, a 10. GB je bila zbrana okoli Dornberga kot rezerva AOK. Sedma soška bitka je besenela od 14. do 17. septembra. Duca d'Aosta je uvedel v to bitko 102 od 186 bataljonov, kolikor jih je bilo zbranih za bitko, a napade njegove pehote je pomagalo 954 topov vseh kalibrov in 586 minometalcev. V štiridnevnih ogorčenih bojih so Italijani p>otisnili branilčeve čete z Miren- skega gradu in postojank aa koto 212 ter med Lokvioo in Opatjim selom, vsega 100 do 200 m, kakor tudi s kot 208 in 144. Italijani so v tej bitki izgubili 17.000, a bra- nilec 15.000 mož, od tega čez 4000 ujetih. Iz- gube napadalca niso bile v nobenem razmerju z doseženim uspehom. V osmi soški bitki, ki je trajala od 10. do 12. oktobra, je Gadoma irazširil napadalno zo- no na sever do vzhodno od Gorice, ali glavni sunek naj bi bil usmerjen kakor v prejšnji bitki na Fajti hrib in Trstelj. Branilec je bra- nil postojanke, na katere je bil potisnjen v prejšnji bitki. Te so bile med reko Vipavo in Novo vasjo popolnoma razdejane in zravnane z zemljo, kajti kar je branilec p'onoci popravil, je bilo podnevi pomšeno. Ker se zaradi tega ni mogla temeljito urediti niti rezervna črta, ki je šla od Vrtoč po zahodnem pobočju vzbočine Pečinka čez Hudi log in Lukatič, koto 235 (vzhodno od Jamelj) in zaselek Flon- dar do ustja Timave, so začeli pospešeno ure- jevati tretjo črto, ki je potekala 'od vzhodnega vrha Fajtega hriba (464) čez Kostanjevico, vrh Stara Lokva in čez Grmado do Devina. Sklenjeno je bilo, da se zaradi zmanjšanja strašnih izgub v prvi črti puste samo slabot- ne čete in da se obramba predvsem nasloni na močne lokalne rezerve. Od morja do Sv. Gabrijela je bilo v prvi in rezervni črti 6 in pol divizij (101 bataljon), a 2 diviziji v armad- ni rezervi. Nekaj bataljonov 44. SD iz armad- ne rezerve je moralo še pred bitko zamenjati popolnoma uničene bataljone divizij prve črte. Med temi enotami 44. SD sta bila tudi 1. in 2. gspp. Pred samo bitko je moral Borojevič od- dati 3 GB za romunsko fronto,'' a v zameno je dobil 10. PD s Tirolskega, ki je pa šele med bitko začela prihajati na kraško planoto. Po uničujoči topniški pripraivi, ki je traja- la nekaj dni in obdelovala celo fronto od Plav do morja, posebno pa seveda zopet severni del kraške planote in branilčeve postojanke vzhodno od Gorice, se je 10. oktobra začel na- pad italijanske pehote, za katerega je bilo pripravljenih 221 bataljonov, toda v resnici je bilo uporabljenih v bitki le 166 bataljonov. Glavna napadalna zona (Fajti—Trstelj) je bila zožena na 4 km in za napad tod so Italijani razpolagali s 46 bataljoni! Zopet je kraško planoto ovila meglena zavesa dima in prahu. V neprestanih naskokih, ki so se izmenjavali s protinapadi branilca, so Italijani 10. in 11. oktobra potisnili branilca na njegovo drugo črto: Lokvica—Hudi log—Lukatič. Na južnem delu kraške planote so prebili avstrijske po- stojanke v smeri Jamelj (Jamiano), toda so bili z velikimi izgubami vrženi nazaj na svoje izhodiščne položaje. Vzhodno od Gorice so osvojih vrh Sober. Borojevič ni več imel na razpolago potreb- nih rezerv, da bi spet osvojil izgubljene po- stojanke med Lokvioo in Lukatičem. 115 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 41. Avstrijska opazovalca v prednjem okopu na kraški planoti Italijani so v tej bitki izgubili čez 25.000, a branilec čez 20.000 mož in čez 8000 ujet- nikov. Domači 2. gspip se je boril v tej bitki na postojankah pri Hudem logu in pretrpel 11. do 12. oktobra vehke izgube." Deveta soška bitka je trajala od 31. oktobra do 4. novembra. Tcipniška dejavnost je od konca osme bitke popuščala samo še ob sla- bem vremenu. 31. oktobra ob 8. uri je začelo bobnanje celotnega itahjanskega topništva. Zopet se je kraška planota zavila v oblak prahu in dima. Italijansko zrakoplovstvo je pa bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Postojanke od vrha Sv. Gabrijela do morja je branilo 7 divizij, od tega 3 divizije odsek od reke Vipave do Lukatiča (28. PD''' in 44. SD v prvi, a 17. PD v drugi črti). V armadni rezervi sta bili 16. PD in preživeli ostanki 20. HD. Pred začetkom bitke je imel Borojevič na tem odseku 91 bataljonov in 543 topov, a 19 bataljonov je bilo v armadni rezervi. Operativni dlj vojvode d'Aosta je ostal isti: prodor k Trstu s težiščem na severnem delu kraške planote. Za dosego tega dlj a sta raz- polagah 3. armada in desno krilo 2. armade z 225 bataljoni in 24 eskadroni, toda v bitki je bilo angažiranih samo 164 bataljonov. Ra- zen tega ISO močno okrepili svoje topništvo. . Dne 31. oktobra dopoldne je italijanska pe- hota krenila v napad med Gorico in morjem. Ob Vrtojbici in na gričevju vzhodno od Gori- ce je branilec odbil vse napade. Na severnem delu kraške planote so itahjonske napadalne kolone že tega dne razbile prednje dele 28. PD in 44. SD in prodrle do branilčevega top- ništva. Ponoči od 1. na 2. november in do- poldne tega dne je bil v teku protinapad re- zerv teh divizij. V protisunku pa je italijan- ska pehota ne le zaustavila ta protinapad, temveč je v nadaljnjem prodiranju popolno- ma uničila 5 bataljonov 28. PD in zavzela v naskoku mali Fajti hrib (432) .'s V tej hudi kri,^ zi za branilca je njegova 17. PD prestregla ostanke teh dveh divizij na tretji črti na od- seku veliki Fajti hrib (464)—Kostanjevica, ki ga je branilec kljub močnemu pritisku 3. no- vembra uspel obraniti. Tega dne je prišla bra- nilcu na pomoč na severni del kraške planote 14. PD in za njo še 24. čmovojniška brigada. 4. novembra so Italijani poskušali razširiti svoj uspeh v južni smeri na odsek Hudi log— Jamlje, v smeri Sela. Žilavo so napadali do pozno v noč, toda branilec, kateremu je ravno tedaj prihajala v pomoč 14. PD, je odbil vse njihove napade. Si. 42. Avstrijske okrepitve gredo v prvo bojno črto V tej bitki so Italijani izgubih čez 32.000, a Avstrijci čez 28.000 mož, po italijanskih vi- rih poleg tega še 9000 ujetnikov. Itahjani so v teh treh bitkah na severnem delu kraške planote sicer potisnih branilca za 3—4 km na odseku, širokem kakih 5 km, toda prodor k Trstu se jim vendarle ni posrečil, čeprav so v teh treh bitkah izgubih 2464 častnikov in 73.000 mož. Edini njihov uspeh je bil v na- daljnjem slabljenju branilca, ki je v obdobju september—november izgubil 2088 častnikov in skoraj 100.000 mož po uradnih avstrijskih poročilih ter bil prisiljen, da pošlje na Sočo še dve novi diviziji. Intereaantno je, da ItaHja- ni niso v nobeni izmed teh treh bitk do kraja angažirah vseh svojih pehotnih enot, najbrž iz strahu pred prevelikimi žrtvami. To dejstvo je bilo za branilca rešilno, ker bi v nasprot- nem primeru utegnil takrat na kraški planoti doživeti hud, mogoče celo usodepoln poraz. Razen tega je bilo število ujetih avstrijskih vojakov vedno večje, kar dokazuje upadanje njihove vojaške morale v strahovitem ognje- nem peklu na kraški planoti. Toda kljub vsem krizam je imel branilec tudi v teh treh bit- kah vendarle obramben uspeh, posebno sever- no od reke Vipave. Kot že omenjeno, je trpelo in umiralo v teh bitkah tudi na tisoče vojakov 116 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika vseh jugoslovanskih narodnosti, a posebno Slovencev v 87. pp in 2. gspp. Sredi septembra so Itahjani napadali tudi v povirju Soče Vršič in Javoršček, posebno pa Rombon, na katerem so Bosanci odbili vse njihove napade. si. 43. Bosanci v rezervi za soško fronto To jesen se je bobnenje s soške fronte sli- šalo globoko v zaledje tja do Novega mesta, medtem ko so tržaški Itahjani vsak dan ne- potrpežljivo pričakovali svoje osvoboditelje. ZIMA 1916/1917» Orožje tudi to zimo na kraški planoti ni po- polnoma mirovalo. Obe strani sta podvzemali lokalne akcije, aktivnost topništva pa tudi ni nikoli popolnoma prenehala posebno na itali- janski strani. To se najbolj vidi po izgubah, ki jih navaja OeULK za obdobje januar—april 1917 pri 5. armadi: 2844 padlih, 12.540 ranje- nih, 371 pogrešanih in 53.270 zaradi bolezni evakuiranih. Na obeh straneh so se pospešeno utrjevale postojanke. Avstrijci so v teku zime okrepili 5. armado s tremi divizijami in dvaj- setimi baterijami ter dopolnjevali svoje enote z novimi maršbataljoni. Po strašnih izgubah leta 1916*" postaja pri njih prvič jako občut- ljiva kriza v dopolnjevanju moštva. Itahjani so v tem obdobju okrepili svojo armado s 151 novimi bataljoni, ki so jih upo- rabih za formiranje osem novih divizij. Ra- zen tega so svoje topništvo okrepili z 262 no- vimi baterijami in mnogoštevilnimi minome- talci. Ni treba posebej naglašati, da je bil večji del teh okrepitev namenjen soški fronti. Kljub temu pa je njihovo vrhovno poveljstvo gledalo z zaskrbljenostjo na razvoj dogodkov v letu 1917. Tudi je bil del njihovega javnega mnenja vedno bolj proti vojni zaradi strašnih izgub in relativno slabih uspehov na fronti. Na dveh sestankih v Chanüllyju je bilo dogovorjeno, da se najkasneje v aprilu 1917 začno močne ofenzive na vseh frontah. Da bi si. 44. Neeksplodirana italijanska granata Itahjo čim močneje povezali s silami Trojne- ga sporazuma, pohtično in vojaško, je bil sklican januarja sestanek antantnih političnih in vojaških šefov v Rimu. Interesantno je, da je na tem sestanku Lloyd George, angleški premier, predlagal, naj se zada monarhiji smrt- ni udarec s skupno anglo-francosko-italijan- sko ofenzivo čez Julijske Alpe na Ljubljano in Dunaj. Gadoma je pa sodil, da bi se že z zavzetjem Julijskih Alp (mislil je pri tem najbrž na črto Triglav—Snežnik—poznejšo državno mejo) močno ogrozila monarhija. Za tako akcijo je zahteval 8 francosko-angleških divizij in 300 težkih topov. Takšne skupne an- tantne ofenzive obramba na Soči in Krasu najbrž ne bi mogla prenesti in Slovenija bi bila v tem primeru popolnoma opustošena. Gadoma je v tem času računal tudi z avstrij- sko-nemško ofenzivo proti Italiji. O tem se je tudi razpravljalo v Udinah (italijansko vrhov- no poveljstvo) v času obiska šefa francoskega generalštaba generala Nivella. Le-ta je pa ostal pri svojem načrtu, da se aprila podvza- me generalna ofenziva v Franciji, ki bi sama po sebi onemogočila pošiljanje nemških enot za skupno ofenzivo proti Italiji. deseta SOSKA BITKA" (12. v. do 5. VI. 1917) V to bitko so Itahjani vrgH polovico vseh svojih enot in jo razširih na sever do Avč na fronti 50 km. 3. armada vojvode d'Aosta naj bi s 16 divizijami in 1300 topovi prodrla k Trstu to pot s težiščem na južnem delu kra- 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKOKRAJEVNO ZGODOVINO ške planorte, a 2. armada generala Capella naj bi z 12 divizijami in 1000 topovi zavzela hrbet Kuk (611)—Vodice (652)—Sv. Gora:—vrh Sv. Gabrijela (646) z istočasnim fron talnim napa- dom na avstrijske posrtiojanke pred Gorico ter tako odprla pot v Vipavsko dohno. Avstrijske postojanke na tem odseku je branilo 10 divizij v prvi črti, medtem ko je 5 divizij bilo v armadni rezervi, od tega 4 divizije za levim armadnim krilom na kraški planoti, kjer je Borojevič tudi to pot predvi- deval glavni napad. Dne 12. maja se je začela topniška priprava od Tolmina do morja, da bi branilca prevarali o smeri italijanskega glavnega napada. V prvi fazi, ki je trajala do 20. maja, je bilo težišče italijianskega napora na odseku Deskla—Gorica. V neprestanih napadih, ki so se menjah s protinapadi branilca, so Italijani uspeli, da so z nadmočnimi četami razširih mostišče pri Plavah in zavzeli Zagoro, Kuk in Vodice. Sv. Gora je nekajkrat menjala gospo- darja, toda je nazadnje kakor vrh Sv. Gabri- jela ostala v rokah branilca. Vsi njihovi na- padi 14. in 15. maja med tem vrhom in Sv. Markom s težiščem proti vrhovom na obeh straneh Rožne doline so bih odbiti. Po OeULK so se tu posebno odlikovali dalmatinski 23. spp in karlovški 96. pp. V tem obdobju bitke je Borojevič 3 divizije iz dela arma dne rezer- ve, ki je bila na kraški -planoti, premestil v rajion Gorica—Trnovo in severno od tod. Na njegovo zahtevo je AOK poslala na Sočo še dve novi diviziji. Druga faza te bitke je trajala od 23. do 28. maja in predstavlja glavni napad 3. italijan- ske armade s težiščem na južnem delu kraške planote, medtem ko je 2. armada imela v tej fazi samo pomožno vlogo. Na kraški planoti je besnela bitka vseh šest dni z nepopisno divjostjo na obeh straneh, dan in noč. Topni- ška priprava je trajala samo 10 ur, toda bila je tako silna, da je takoj zavila bojižče v oblak prahu in dima in do temelja porušila vse branilčeve postojanke. Italijanska pehota je v prvem naletu prebila branilčevo glavno črto med Lukatičem in koto 144 in naslednje dni razširila in poglobila svoj uspeh med Ko- stanjevico in morjem v smeri Grmade. Svzh. od Jamelj je bitka divjala posebno za višine pri Fomazzu (kote 235, 241 in 247), ki so na- vseziadnje ostale v rokah napadalca. Južno od tod so vrgU Avstrijce v novih napadih čez Flondar in Stivan h Grmadi, potem pa so le- ti zadržali njihovo prodiranje pred črto Kla- nci—Medeazza in od tod odbijah vse njihove napade. Na sevemem robu kraške planote so vsi njihovi poskusi, da bi napredovah v smeri Trstelj a, ostali brez uspeha. Tu se je boril SI. 45. Branilčeve prednje postojanke pri Jameljih i tudi 2. gspp.*- Ponoči 27. maja je pa začel po- ; puščati na-padalni elan italijanske pehote in ¦ petdnevna nadvse krvava bitka je na tem od- ; seku začela pojemati. Istočasno so Italijani ¦ obnovili svoje napade vzhodno od Gorice in | na hrbet Vodice—Sv. Gora. Vzhodno od Go- j rice so zopet posebno žilavo napadali odsek j med Panovcem in Sv. Markom, so pa bili ved- ! no odbiti. Severno jim je uspelo v nočnem naskoku vreči branilca, pri Paljevu na njego- ve rezervne postojanke. Kota 652 nad Vodi- cami je nazadnje ostala med obema frontama kljub neprestanim itahjanskim napadom, ki so tu trajali z manjšimi presledki do 29. maja. Tretjo fazo te bitke predstavlja protinapad, ki ga je branilec podvzel na kraški planoti 4. in 5. junija z novimi okrepitvami. Ponovno je zasedel črto Flondar—Fomazza—Vršič in ujel 10.000 Italijanov. Capello omenja v svojih me- moarih, da se je v teh bojih prvič opazilo po- puščanje italijanske pehote in da nekatere njihove enote sploh niso dale nobenega od- pira več. SI. 46. Zbiranje italijanskih ujetnikov pri Štanjelu Italijani so v tej bitki izgubih 159.000 mož vključno 27.000 ujetih od 280.000 mož, uvede- nih v bitko. Ni se jim posrečilo, da bi osvojih zastavljene cilje: Sv. Goro, vrh Sv. Gabrijela, 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Trstelj in Grmado, čeprav so se za njihovo dosego boriU z največjo požrtvovalnostjo. Nia južnem robu kraške planote so naipredovah na odseku 8 km za poprečno 2 km. Večji uspeh so dosegli samo severno od Gorice, kjer so med Zagoro in Sv. Goro čvrsto zakoračih na levi breg Soče ter si na ta način zagotovili dobre izhodiščne postojanke za kasnejše na- daljevanje ofenzive na tem odseku, kar so iz- koristili, kakor bomo takoj videli v enajsti soški bitki. Avstrijci so izgubili 76.000 mož vključno 23.400 ujetih od 165.000 mož, uvedenih v bit- ko. Te izgube so bile zelo občutne glede na njihovo splošno izčrpanost. Vendar je zanje ta bitka predstavljiala zopet obrambni uspeh, ker so onemogočili končno odločitev na tej fronti, za katero so Itahjani angažirah in žrtvovali ljudi in sredstva kakor dotlej v no- beni od devetih soških bitk. ENAJSTA SOSKA BITKA" (17. VIII. do 15. IX. 1917) Ta bitka predstavlja maksimalni itahjanski napor, da bi se dosegla odločilna rešitev na soški fronti. V tem dlju so zbrah na tej fron- ti, slabeč do skrajne meje druge svoje odse- ke, maksimalno število enot: 51 in pol divizije in 3566 topov, havbic in možnarjev, od tega 2400 cevi srednjega in velikega kahbra. Ta ofenziva naj bi se podvzela med morjem in Tolminom s težiščem na obeh krilih: na kra- ški planoti in na odseku vrh Sv. Gabrijela— Tolmin. Na kraški planoti naj bi 3. armada z 18 divizijami in 1200 topovi zavzela Komen- sko planoto, kar bi pomenilo seveda tudi za- vzetje Trsta. Na levem krilu naj bi 2. armada s 26 in pol divizijami in 2366 topovi zavzela planoto Banjščica—^Sv. Duh ter od tod s sun- kom čez Trnovski gozd izmanevrirala avstrij- sko obrambo vzhodno od Gorice, a, z manev- rom čez Lom zavzela Tolminsko kotlino. 7 di- vizij je sestavljalo rezervo vrhovnega povelj- stva. Avstrij d so imeli pred bitko od Krna do morja 21 chvizij z močnejšim grupiranjem na kraški planoti in vzhodno od Gorice. Odsek od Krna do Avč je branil XV. kor z dvema divizijama, odsek južno od tod do vrha Sv. Gabrijela je branil XXIV. kor s štirimi divi- zijami, odsek od Sv. Katarine do reke Vipave je branil XVI. kor s tremi in pol divizijami, a odsek na kraški planoti sta branila VII. in XXIII. kor s po tremi divizijami. Od armadne rezerve je bila ena chvizija za XXIV. korom na Banjški planoti, a tri divizije na Komen- ski planoti na prostoru Opčine—Sežana—Šta- njel. Ena divizija je bila kot rezerva povelj- stva jzah. fronte v okolid Ljubljane. Slovenci so bili zopet na najbolj občutljivih točkah, in sicer na vrhu Sv. Gabrijela celjski 87. pp, na severnem robu kraške planote ljubljanski 2. gspp, a pri Stóvanu mariborski 47. pp. 17. avgusta se je začela vehka itahjanska ofenziva s še močnejšo topniško pripravo ka- kor kadarkoli doslej. Na kraški planoti... 3. italijanska armada je 18. avgusta krenila v napad na vsem odseku kraške planote. Uspelo ji je, da je zavzela avstrijsko glavno obrambno črto južno od Kostanjevice in da je v ogorčenih bojih potisnila branilca čez Selo in Stivan na zahodno podnožje Grmade. si. 47. Branilčeve rezerve V strašni avgustovski vročini so se vodili posebno ogorčeni boji na zahodnih pristopih k tej zadnji barieri pred Trstom. V centru se je fronta po ogorčenih bojih, v katerih so se dan in noč napadi menjavali s protinapadi, nekako stabilizirala med Selom in Kostanje- vico. Vsi itahjanski napori pa, da bi napredo- vali na severnem robu kraške planote od Fajti hriba k Trstelju, so ibih odbiti. 23. lavgusta so Italijani prekinili svoje napade na kraški pla- noti, da bi mogli osredotočiti maksimalen na- por na Banjški planoti, kjer je njihova 2. ar- mada dosegla precejšen začetni uspeh. Brani- ¦ lec je pa s protinapadom 4. in 5. septembra i potisnil napadalce med Flondarjem in Stiva- nom na njihov izhodiščni položaj, to pa se mu ni posrečilo pri Selu, tako da so razvaline te vasi navsezadnje ostale v rokah napadalca. Severno od reke Vipave ... Na odseku od reke Vipave do Tolmina je poveljnik 2. italijanske armade, general Ca- pello, začel 18. avgusta uresničevati svoj dobro zamišljeni načrt in le malo je manjkalo, da • ni dosegel odlodhiega uspeha ne samo za svoj : del fronte, temveč za vso soško fronto sploh. \ Ponod od 17. na 18. avgust je 5 italijanskih \ divizij prekoradlo Sočo med Desklo in Dob- j larji in razbilo enote avstrijskega XXIV. kora, I ki so branile postojanke na levi obaH Soče. i 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V teku petdnevnih ogorčenih bojev, v katere je CapeUo uvedel sveže enote, so Itahjani pre- bili tudi drugo avstrijsko obrambno črto na Banjški planoti in osvojili Vrh, Kuk in Jele- nik (738) ter nadaljevah svoje prodiranje k vasem Biate in Humarji in južno ter severno od tod. Razbitih ostankov dveh avstrijskih divizij ni mogla ziadržati niti 24. PD, ki je bila na tem ogroženem odseku v armadni rezervi. 2e od 19. avgusta so začele avstrijskim eno- tam na Banjški planoti prihajati okrepitve iz Vipavske doline. Koroške in Tirolske, ki pa niso mogle popraviti situacije. Razen tega je poslal Boirojevic na pomoč hudo ogroženim enotam na Banjški planoti tudi 73. PD, ki je bila v armadni rezeirvi na Komenski planoti. Poveljnik te divizije, general Goiginger, je prvotno nameraval s svojo in z ostanki umi- kaj-očih se divizij preiti v protinapad, toda je moral ta svoj načrt opustiti, ker je 73. PD prepozno prispela na bojišče. 22. avgusta so Italijani prebili avstrijske postojanke tudi pri Rutarščah ter napredovali čez odsek Drago- vice—Vodice h Koibileku in Ravniam. Tega dne je dosegla kriza avsitrijskih enot na Banj- ški planoti svoj višek in če bi se Itahjanom posrečilo razbiti še Goigingerjevo divizijo, ne bi bilo več mogoče preprečiti popolnega po- raza. Zato se je Borojevič še isti večer odločil, da umakne enote z Banjiške planote na črto, ki bi potekala od vrha Sv. Gabrijela po sever- nem robu Trnovskega gozda in vzhodnem robu Cepovanske doline, od tod pa po črti Spilenca—Koren—Hoje—Log s priključkom pri Selu na postojanke tolminskega mostišča. Povelje za ta umik je bilo izdano 23. avgusta zjutraj s tem, da se opravi ponoči na 24. av- gust.*" Goiginger pa ni gledal tako pesimisti- čno na situacijo in je še isti dan predlagal obenem s poveljniikoma XV. in XXIV. kora, naj se umiki izvrše samo do črte: Log — Mešnjak — Hoje— Kal — Vrhovec — Madonj ¦—Zagorje—vrh Sv. Gabrijela, kar je Borojevič odobril. Medtem je pa že začela mioč italijan- skega pritiska na Banjški planoti popuščati, kar je Goigingerju omogočilo, da je 23. in 24. avgusta organizired aprilsko kata- strofo dosegel enotnost na ravni strokovnih organizacij. Delavski razred je tako strnjen dočakal okupacijo in že pred napadom nia Sovjetsko zvezo je bila konferenca Delavske enotnosti, ki so se je udeležili predstavniki KPS, JSZ in amsterdamskih strokovnih orga- nizacij. Po napadu na Sovjetsko zvezo so se DE priključili tudi predstavniki socialistov kot politične struje in s tem je bila Delavska enot- nost v vsakem pogledu vzpostavljena. DE je postala srž OF in sklepi, ki jih je sprejela na svoji konferenci 7. novembra 1942, so bili pomembni za nadaljnjo enotnost Osvobodilne fronte. Tako se je npr. JSZ v DE borila proti temu, da bi se OF spremenila v formalno strankarsko koalidjo in se je tesno povezala s KPS. Jože Krall je govoril o rasti slovenskega narodnoosvobodilnega tiska v letih 1941-1945. Zbrano gradivo je pokazalo vso veličino te de- javnosti OF. Ferdo Fischer je razpravljal o oblikah in metodah dela slovenskih kulturnih delavcev v OF. Naslov je zastavil nekoliko preširoko, ker je govoril le o delu kulturnikov v Ljubljani. Zdravko Klanjšček je pjokaaal vlogo parti- zanskih čet v procesu razvijanja države v dr- žavi. 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Dr. Tone Ferenc je podal nekaj doneskov k proiblematiki zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Predvsem je govoril o nači- nu volitev delegatov in ipokazal kako veliko število Slovencev je volilo. Dr. Lado Vavpetič je govoril o nekaterih zna- čilnostih slovenskega narodnoosvobodilnega odbora. Značilno za našo NOB se mi zdi, da se je v teku bojev na poseben način razvijala tudi slovenska pravna misel. Dr. Marijan Brecelj pa je govoril o pomenu razširitve Izvršnega odbora Osvobodilne fronte seiptembra 1944. Od diskutantov bi zaradi tehtnosti njihovih izvajanj omenil le Toneta Fajfarja, ki se je dotaknil situacije spomladi leta 1940, ko bi se enotna fronta delavstva skoro nazbhnila. KPS je na svoji tretji konferenci spomladi 1940 napadla vse, s katerimi je prej sodelo- vala. Res da taka zmeda ni dolgo trajala. Tone Fajfar je dejal, če bi KPS dolgo vztrajala na takih stahščih, bi do OF ne prišlo. Diskutant je govoril še o tako imenovani krščansko-so- cialistični skupini v OF. Rekel je, da v njej ni moč potegniti črte med intelektualci in delav- ci JSZ, ampak med samimi intelektualci tega kroga ločiti dve skupini. Med njima je skupi- na iokoli Kocbeka hotela močneje poudariti nazorsko posebnost krščanskosocialistične sku- pine. Delavci v JSZ se za to niso potegovah, oni so imeli razčiščene pojme s svojo DE. Diskutant je opozoril na nekaj važnih doslej neznanih dejstev in pozval zgodovinarje, naj jih objektivno proučijo. Diskutiralo je še večje število diskutantov, ki So s svojimi prispevki še bolj osvetlili osnovno temo simpozija. Posvetovanje je pokazalo, kako daleč smo že prišh s proučevanjem naše OF, pokazalo pa nam je tudi kakšne naloge nas še čakajo. Pred nami je še ogromno dela s podrobno historič- no dokumentacijo osvetliti tiste procese, ki so v vsej svoji povezanosti tvorili znamenito zgradbo OF. Naj tu omenim neko pozitivno stran, ki se je pri tem proučevanju pokazala ravno na simpoziju. Tako rekoč vsi referenti in disikutanti so povedali kako novo misel, s katero so' nekatere procese osvetlili z doslej neznane strani. Ustavljali se niso niti pred »bolj dehkatnimi« problemi, ki so se jih do nedavna rajši izogibali. In ravno tisti, ki so v to smer odpirah probleme, so bih najbolje sprejeti. Pokazalo se je, da OF samo pridobi na svoji vrednosti in veličini, če se čim jas- neje pokaže spekter sil, ki so v danem času delovale v njeno korist ah proti njej. S tem se samo še jasneje pokaže njen revolucionarni in ljudski karakter. Da pa je naša historio- grafija sposobna takega prijema, je pokazala diskusija na simpoziju. Pri dosedanjem proučevanju OF se je poka- zalo še nekaj. Večinoma se raziskuje le njena družbeno-politična plat, ki je že dokaj dobro obdelana. Zanemarjajo pa se nekatere druge dejavnosti, ki so prav tako važne; npr. eko- nomika in kultura. Na tem področju je doslej narejenega manj. Osvethtev teh vzporednih elementov bi pa pokazala še večjo globino in širino OF. Pokazala bi jasneje, kako se je uresničil program OF, da se na Slovenskem ustvari nova družba v novi palitični formi in da se preobhkuje slovenski narodni značaij.. 127 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZGODOVINSKO BRANJE Vodnik po arhivih Slovenije. Ljubljana 1965. Izdalo in založilo Društvo arhivarjev Slovenije, Ljubljana (615 strani). Kot drugi Jugoslovani smo tudi Slovenci imeli do osvolboditve zelo malo arhivarjev, to je, stroliovnJakov za sipecialno historično pa- nogo, ki se imenuje arhivistika in ki ji je eden izmed poglavitnih namenov prevzemati, hraniti in urejati arhivalije (torej spise in drugo gradivo, iz katerega se črpajo podatki za zgodovinske študije) ter jih prirediti tako, da se olajša delo zgodovinarjem raziskovalcem. Osvoboditev je prinesla tudi na tem področju ogromne spremembe na bolje. Nacionalizacija gospodarskih podjetij, ukinitev dolge vrste raznih organizacij itd. je v nekaj letih po osvoboditvi nagrmadila v arhive velike koli- čine tega pomembnega gradiva. Ceni se, da hranijo slovenski arhivi in druge podobne ustanove nekako za 20.000 tekočih metrov arhivahj. Shranjeno gradivo pa ureja in dru- gače strokovno obdeluje le okrog 25 fakul- tetno izobraženih arhivarjev in približno 20 uslužbencev s srednjo in nižjo izobrazbo, Mnogo arhivskih zibirk pa sploh nima special- nega uslužbenca arhivarja. Zato je toliko bolj hvale vredna pubhka- cija, ki so jo sestavili in z gornjim naslovom izdali slovenski arhivarji, predvsem usluž- benci Državnega arhiva SR Slovenije, Mest- nega arhiva in Inštituta za. zgodovino delav- skega gibanja (vsi v Ljubljani) ter Pokrajin- skega arhiva v Mariboru. Vodnik po arhivih Slovenije pojasni bralcu na prvih 20 straneh najprej problematiko arhivske službe pri nas, potem pa prek kratkega navodila za uporabo tega priročnika preide na popis in opis fon- dov, ki jih hrani 45 različnih ustanov (arhivi, muzeji, knjižnice, inštituti, verske skupnosti). Popis sam obsega za več kot 530 strani naj- osnovnejših podatkov o posameznih arhivskih fondih. Ker sta Državni arhiv SR Slovenije in Mestni arhiv, oba v Ljubljani, že pred leti objavila svoja lastna pregleda arhivskih fon- dov (prvi: Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS, Ljulbljana 1960; drugi: 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana' 1959), sta v Vodnik po arhivih Slovenije pri- spevala le še dopolnila k svojima pregledoma. Na koncu Vodnika je dodan seznam 29 ar- hivov v tujini, ki tudi hranijo gradivo, po- membno za našo narodno zgodovino. Pri ti- stih arhivih, ki so že objavili svoje inventarje, je to zapisano. Kolikor mi je znano, je to prvi pregled ar- hivov in vodnik skozi arhivske fonde določe- ne jugoslovanske republike. Zato publikacija, ki o njej poročam, še nima nobenega seznama domačih jugoslovanskih arhivov. Le iz prakse vemo, da se najde mnogo gradiva, pomemb- nega za slovensko zgodovino', v zagrebških arhivih, na Reki in v Varaždinu, za obdobje 1918—1941 seveda tudi že v arhivih v Beo- gradu. Jože Sorn Ljubljana, podobe iz njene zgodovine — Ljubljana, aspetti di storia cittadina — Ljub- ljana, Bilder aus der Geschichte der Stadt. Ljubljana, 1965. Založila Mestni arhiv v Ljub- ljani in Kronika, časopis za slovensko kra- jevno zgodovino: V prvih dneh marca 1966 je prišla na knjiž- ni trg kratka zgodovina Ljubljane (271 strani) s trijezičnim naslovom in tudi trijezičnim besedilom. Knjiga, torej ni namenjena samo domačim bralcem, ampak tudi tujcem itali- janskega in nemškega jezikovnega področja, to se pravi, našim neposrednim sosedom. Za- to je treba njen izid toplo pozdraviti. Besedilo knjige, o kateri poročam, je pri- rejeno po samo slovenski izdaji, ki je izšla z istim slovenskim naslovom že leta 1962. Os- novno besedilo so sestavili in ga redigirali v glavnem pokhcni zgodovinarji, zato- nima hujših vsebinskih napak. V pravem soraz- merju so si tudi poglavja, ki podajajo po-sa- mezna obdobja zgodovine Ljubljane, vsa pa so izdatno ilustrirana. Kot ni v splošnem be- sedilo nikjer natrpano s suhoparnimi podatki in tudi ni dolgovezno, tako so tudi slike pre- cej primerno izbrane. Zato bo ta knjiga prišla prav ne samo domačim in tujim turistom, temveč tudi šolnikom, javnim delavcem in vsem, ki jih zanima zgodovina. Ljubljane. Lep papir, črke in oprema so po svoji strani pri- pomogli precej k temu, da je knjiga tudi na zunaj privlačna. Publikacija pa vendarle ima brez potrebe na nekaterih straneh nekaj šibkih mest, ki bi jih morda kazalo v bodočih izdajah odpraviti. Na primer: Z imeni se navajajo nekateri zna- ni športniki, v odstavkih o univerzi in zna- nosti pa ni imen akademikov, ki so — vsi že pokojni — Ljubljani in slovenskemu narodu veliko več dali (zastopniki slavistike, elektro- tehnike, kemije, slikarstva, arhitekture); ra- zen vseh treh dimenzij nove športne dvorane v Tivoliju bi se smeli brez sramu našteti na 128 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika primernih mestih nekateri naši mednarodno znani skladatelji in pevski zbori (vsaj Sloven- ski oktet). Prostora je dovolj, kot kažejo stra- ni 162—163, 168—169, 206—207 itd. Dalje bi se mogle reproducirati nekatere najboljše sli- ke naših impresionistov in sodobnih grafikov (ki so tudi znani po svetu) ali potreti vrhun- skih pesnikov in pisateljev (Oton Zupančič je dovolj dolgo prebival v Ljubljani). V takšni publikaciji, ki mora v omejenem obsegu opisati vse, kar je za Ljubljano po- membno, je že tehnično težko, odmeriti do- volj prostora posameznim vejam javnega živ- ljenja, ne da bi pri tem znatneje prešh obseg publikacije. Zato se vračamoi k mish, da bo prej ali slej le treba sestaviti obsežnejšo- zgo- dovino Ljubljane, s čimer bo zadoščeno tudi željam zahtevnejših bralcev. ^^.^ g^^.^ Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski. Glavna uredni- ka: Milan Zevart in Stane Terčak, izdala Mu- zej narodne osvoboditve v Mariboru in Muzej revolucije v Celju. Založila založba »Obzorja« v Mariboru leta 1965, str. 667. Pred nami je delo, ki osvetljuje eno izmed važnih strani zgodovinskega razvoja v času NOB na Slovenskem. Gre za pisma talcev, ki nam dajejo najglobljo izpoved slovenskega človeka v času njegovih najtežjih trenutkov, njihovo usodo in doživljanje, ki so bili obso- jeni na smrt. Pomembnost dela je v tem, da doslej še nismo imeh podobne knjige, razen morda zbirke »Pisma na smrt obsojenih«, ki jo je izdal in uredil 1958 Franček Saje v Ljubljani in je zajela le del slovenskega ozemlja. Knjiga ima na začetku precej obširen uvod Milana Zevacrta, ki pojasnjuje način za zbira- nje pisem in drugih podatkov o usmrtitvah. Nato nam poda tudi kratko zgodovino strelja- nja talcev; kdaj, kje in v koliko skupinah so se dogajala. Razen tega omenja tudi tista streljanja talcev, ki jih Nemci niso objavih. Seveda tu nimamo zbranih vseh pisem talcev, ker so se lotih sistematičnega zbiranja dokaj pozno, marsikatera niso prišla do svojcev, mnogo pa jih je izginilo že med okupacijo, ker so svojce v večini primerov intemirah. Večino pisem so talci napisah v času od sep- tembra 1941 do oktobra 1942, kar priča, da so Nemci dovoljevali pisanje le določen čas in to z namenom, da bi preplašUi svojce in drugo prebivalstvo. Ko so spoznah, da to ni učinkovalo, so pisanje pisem prepovedali. Za- to je izven teh datumov ohranjenih le nekaj primerov. Ilegalna pisma pa so spričo kratke- ga časa od trenutka, ko so talci zvedeli za obsodbo, do njene izvršitve, le težko prišla iz zipporov. Pisma so objavljena po kronološkem redu usmrtitev. Vseh je 194, ki jih je napisalo 190 talcev. Od tega je 187 legalnih in 7 ilegalnih. Večinoma so se ohranila v originalu. Zbiralci niso v ničemer posegah v tekst, razen da so v nekaj primerih izpuščali mesta, katerih objava bi bila zaradi osebnih ali drugih raz- logov neprimerna. Razne nejasnosti ured- ništvo pojasnjuje v pripombah. Ob vsakem pismu je tudi fotografija avtorja in njegov kratki življenjepis. K večini pisem daje tudi podatke o usodi njihovih svojcev. Razen tega so v knjigi po kronološkem re- du objavljena tudi vsa imena talcev, ki so bili usmrčeni na Štajerskem od 30. julija 1941 do 3. aprila 1945. Delo vsebuje tudi izvirne lepa- ke, ki iso oznanjali usmrtitve ter faksimile pisanih dokumentov, ki tako ah drugače pri- čajo o usodi talcev in sploh o zgodovini na- cističnih ubijanj na Štajerskem. Glede vsebine pisem moramo upoštevati dejstvo, da so bila pisana legalno in talci večkrat iz strahu pred gestapovsko cenzuro niso mogh napisati to, kar bi zeleh. Pisci so bili večinoma delavci, obrtniki in kmetje, kar priča o množičnosti NOB v tem delu Slo- venije. Tudi izredno lepa in kvahtetna oprema knjige kaže, da so zbiralci in založba pokazaH lep in pravilen odnos do ljudi, ki so žrtvovah v tem boju svoje največje bogastvo, življenje. Franc Benedik Vojeslav Mole: Umetnost Južnih Slovanov Slovenska matica 1965. Iz poljskega originala prevedel France Vodnik, 557 strani, 412 čmo^ belih ilustracij in 4 barvne priloge. Kot pravi avtor sam, je to prvi poskus pre- gleda umetnosti južnih Slovanov. Pisatelj na- menoma ni pisal zgodovine, zakaj za to je čas še prezgoden. Obdelal je predvsem monu- mentalno umetnost, s čimer so same po sebi odpadle drobne stvari, dekorativna umetnost itd. Enotnost pregleda je bila s to postavko ohranjena, umetnost južnoslovanskih narodov je pa s tem nekohko izgubila. Prav tako v knjigi niso upoštevana dognanja zadnjih let, posebno na področju arheologije. Nič kaj re- prezentativni niso khšeji, ki so že izrabljeni, za kar pa avtorja ne zadene nobena krivda. Pregled začne avtor že pri predslovanskih naseljencih. Nekoliko dlje se zadrži pri rim- ski umetnosti, ki je vsekakor še dolgo vplivala v naših deželah tako v Dalmaciji kot tudi v notranjosti. V prvem delu, »Umetnost bizantinsko.ibal- kanskih Slovanov«, razdeh pisec Balkanski 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO polotok na vzhodni in zahodni del, kar se ka- že tudi v umetnostnih vplivih. Vpliv Bizanca je od VI. stol. naprej veMk in to ne samo v vzhodnem delu Balkana. Pojem Bizanca si moramo v različnih obdobjih različno razlaga- ti. Tako gre lahko le za umetnost mesta Bi- zanca, širše province ali pa aploh vzhodnega imperija. V najširšem obsegu pojma bizan- tinske umetnosti je v zgodnjem obdobju še precej prednjeazijskih in helenističnih vph- vov, ki izzvene tudi na ozemlju južnosiovan- skega Balkana. Vehk mejnik v južnosiovan- ski zgodovini je pofcristjanjenje, ki se konča v prvi polovici X. stol. in izvira iz Rima in Bizanca. Cerkveni vpliv ni dosledno geograf- sko omejen. V arhitekturi je pri Bolgarih na prvem mestu bazihka, poznamo pa tudi centralno stavbo, ki je imela za vzor bizantinsko cen- tralno stavbo ravenatskega tipa ah pa celo Dioklecianov mavzolej v Sphtu. Profane arhitekture ni. Pod Turki arhitek- turni razvoj zamre, živi le v posnemanju sta- rih tipov. Prerod nastopi šele v XIX. stol. Za slikarstvo je značilno, da najvišji dosežki ne nastopajo vedno sočasno z arhitekturo. Podobno se je razvijala arhitektura, v Make- doniji, ki pa ji nanogi avtorji niso priznavah samiostojne umetnosti, gledajoč skozi prizmo imperiahstičnih in nacionalističnih teženj pre- teklega obdobja. V sakralni arhitekturi je prva bazilika, pozneje se pojavi centralna stavba. Značilne so bizantinske poteze, vendar ne manjka karakterističnih specifičnih potez (shkovita zunanjščina, sestavljena iz vzorcev raznobarvnega kamenja in opeke). Kvahteta zaostaja zaradi province. Prefana arhitektura se omejuje na fortifikacijske objekte, kjer se opazi vphv zahodne romanske arhitekture. Kot pri Bolgarih nastopi zastoj za časa tur- ške okupacije. Za vse južnoslovanske narode velja, da umetnost cvete za vlade močnih vladarjev, drugače pa le životari, zato se viški umetnosti vežejo na posamezna dinasrtdč- . na obdobja. Združitev srbskih plemen od Jadrana do starega centra Raške pomeni velik napredek tudi v umetnosti, kjer se zaradi razsežnosti ozemlja javljata vzhodni in zahodni vphv. Za Š1:udij so posebno zanimivi mejniki v razvoju srbske arhitekture. Ze Francoz G. Millet je leta 1919 razdehl to arhitekturo v tii šole, naško, srbsko-makedonsko in moravsko. Te razdelitve se drži tudi obravnavana knjiga. Vmesne faze niso zanimive. Zahodni vidiki so pri srbski arhitekturi večkrat odločilni, po- sebno pri zadužbinah. Talni načrt zadužbine — enoladijske bazilike s kupolo, ki centralno vpMva — se razvija v smislu večje razdroblje- nosti. Profana arhitektura je omejena na trdnjavo, posebno za časa turške nevarnosti. Kiparska umetnost je omejena le na globok rehef, oble plastike skoraj ni. Na kiparstvo vphva Itahja preko Dalmacije. Kakor hitro se udomači, se že pokmeti, tako, da nima svojega lastnega razvoja. Shkarstvo gre v vöhki meri v korak z arhitekturo in deloma ustreza arhitekturnim šolam. V zgodnjem obdobju je še močan poantični vpliv bizantinske umetnoti. Pozneje pa sprejme fresko-slikarstvo tudi zahodne prvine. Pojavijo se že imena umetnikov. Naj- bolj dognana zvrst so portreti vladarjev, ki so velikokrat precej realistični. Z razvojem shkarstva monumetalnost upada na račun drobnega epičnega pripovedovanja. Na freske začne vphvati ikona, s tem pa zaide slikar- stvo v hieraticn'ost. Ikona v svoji konserva- tivnosti preživi turški vdor, kvantitativno raste, v kvahteti pa pada. Rokopisno shkar- stvo je pod romanskim vphvom. Zgleduje se v stenskih shkarijah in ima le zgodovinski pomen. V umetnost zahodnega dela (južnoslovan- skih dežel) prišteva avtor vehko jadransko obrežje. Hrvatsko in Slovenijo. Zahodni vpliv prevlada v cerkvenem in umetnostnem po- gledu. Tradicija antike je močnejša. Bizantin- ski vphv se močneje kaže v notranjosti in slabi v smeri severozahoda. Romanska tradi- cija živi v mestih ob morju, Id se polagoma slavizirajo. Za zgodnjehrvatsko umetnost so značilne majhne enoladijske cerkve z apsido. Pojavi se centralna stavba. Te cerkve svobod- nih obhk (Karaman) so plod province ter so bile pod vphvom vzhoda in zahoda. Pozneje je opazen vphv benediktinske arhitekture, ki že prenaša uvoženo romantiko. V kiparstvu je v tem zgodnjem obdobju razširjen phtev rehef v kamnu v obhki ple- tenine. Izdelan je v stranskem rezu (Kerb- schnitt) in pozna redko figuralno upodobitev. Njegovo bivanje na Hrvatskem še ni docela pojasnjeno. V romaniki se razvije predvsem mestna ka- tedrala. Na severni Jadran vphva Lombardi- ja, na jug pa Apuhja. Phtvi rehef je že v večji meri figuralen. V omamentiki se kaže vphv knjižnega slikarstva. Mojstri so že znani. Za XV. in deloma XVI. stol. je značilna beneška gotika. Umetniki so deloma Itahjani, konec stoletja pa že domačini. V kiparstvu je močan vphv italijanskega quattrocenta, ki pa je tu v provindalnem smislu predelan na račun gotike. Prehod v renesanso ni sunkovit, vendar je ta slog že v večji meri importirana umetnost beneškega državnega upa. Razvija- jo se dvorci na podeželju. 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Fresko slikarstva je malo, prevladujejo ilu- minirani rokopisi bizantinske in m^ontecassin- ske smeri. Omembe vredni so tudi zlat-arski izdelki in vezenje na cerkvenih oblačihh. Ta- belno slikarstvo je inačica beneškega shkar- stva, čeprav domaiči umetniki uspevajo tudi v tujini. Za dobo XVI. do XVIII. stol. pa je sploh značilen import shk iz Benetk. V notranjosti, v Bosni, :so deloma ohranjeni le fragmenti utrdb brez umetniške vredno- sti. Poznejša arhitektura ima islamski značaj (mošeje, hani, kopališča). Specifičnost pokra- jine so stečki s svojo zanimivo zgodovino. Za umetnost severne Hrvatske in Slovenije je značilen zahodni vphv, v času romantike celo francoski, v 'gotiki, renesansi in manie- rizmu nemški, v baroku pa italijanski. Ne- predelane romantike je malo ohranjene, več v Sloveniji kot na Hrvatskem. Iz monumen- talne bazilikalne zasnove se udomači roman- ski tip cerkve s pravokotno ladjo ter polkrož- no apsido ali kvadraitičnim prezbiterijem. Go- tika doda pravokotni ladji triosminsko za- ključen prezbiterij, ki se pri mestnih cerkvah iz praktiičnih potreb podaljša. K estetski zao- krožitvi celote vphva tudi slikarstvo in ki- parstvo. Slovenska gotska plastika je važno dcpol- nilo drugim deželam. Parleiijanski krog je segal vse do Zagreba. Pri fresko s-Mfcarstvu je poudarek na ikonografiji. Na prvo močnejšo strujo je vphvala pogiottovska Italija. Za XV. stol. pa so značilni nemški vphvi. Domača tradicija izzveni v prvi polovi,ci XVI. stol. v konservativizmu. Tabelne shke so skoraj v celoti uvoz. Profana arhitektura, obstoji v gradovih, ki niso več samo starega utrdbenega tipa. Utrd- bena dejavnost pa se zopet poveča v času kmečkih uporov in turških vpadov. Podoben je razvoj na Hrvatskem, kjer pa je nerestaviimnih spomenikov malo. Tudi ce- linsko Istro smemo šteti v tem obdobju pod zahodni vphv. Nejasno je v knjigi pojmova- na renesančna umetnost, ker shkarstvo prve polovice XVI. stol. avtor prišteva kot nada- ljevanje tradidje, kar nedvomno je, ni pa samo to. Z renesanco nekako prične šele v XVII. stol., ko se na tem ozemlju napovedu- je že barok, čeprav še neudomačen. Udomaiči se barok v XVIII. stol. ter sega pri epigonih v vseh vejah umetnosti še tja do srede XIX. stol. Tloris sakralne arhitekture se komphd- ra. Pri kiparstvu, slikarstvu in arhitekturi opazimo v XVII. stol. import del, v XVIII. stol. pa prevzemajo narodla domad mojstri in delavnice. Za XVII. stol. je znadlen nemški vpliv, za XVIII. stol. pa italijanski. Te vphve posreduje Slovenija v tem obdobju tudi na Hrvatsko, tako da se opazi posebno v slikar- stvu s Hrvati nekak paralehzem. Mogoče manjka za to obdobje dobra ilustradja zlate- ga oltarja, ki je vsekakor spedfičnost naše dežele. Tretji del. Umetnost XIX. stol., obravnava avtor skupno pri vseh južnioslovanskih naro- dih. Za to dobo so zna,čilna nadonalna giba- nja, pri narodih, ki so bili stoletja pod Turki, pa obnova države. Poleg istarih, že zasidranih vplivov, prevlada v tem obdobju vphv za- hodne umetnosti. Bizantinizem se je preživel. Umetniki se šolajo v zahodnih središdh. Kar se gradi v arhitekturi,, posnema historič- ne sloge. Zunanja vphvn,a središča so Dunaj, München in Budimpešta. V shkarstvu in ki- parstvu obstajajo razni — izmi, ki se včasih udomače, vehkokrat pa ostanejo deželam tuji. Velika naročnica umetnosti — cerkev je pre- nehalla opravljati svojo mecenskio funkdjo. Profana umetnost daleč prednjad. Avtor za- kljud pregled v začetku XX. stol. Sledi poglavje: Umetnost južnih Slovanov v evropski umetnosti, nato pa opombe in bi- bhografija, seznam ilustradj, imensko kazalo, seznam krajev in spomenikov ter résumé v francoščini. Kot sem že v začetku omenil, je pregled pisan s stališča kvalitete. Tudi če je umetnost uvožena, jo maramo šteti med provincialno, ker je izvedena manj kvahtetno. Poznamo pa pri nas tudi spomenike, enakovredne dosež- • kom visoko razvitih narodov. Milan Zevart Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju. Maribor. Založba Obzorja, 1962. Str. 360. 8". Po svojem namenu je knjiga vodič. Zato je avtor narodnoosvobodilni boj v maribor- skem okraju pri'kazal za vsak kraj po časov- nem zaporedju, posamezne kraje pa je razvr- stil po abecednem redu. Poseben poudarek je dal dogodkom v Mariboru, ki jih je opasal podrobneje po uhcah, prav tako razvrščenih po abecedi. Iz isteg.a vzroka 'avtor ni navajal virov. Posluževal se je predvsem arhivskega gradiva, ki ga hranijo Muzej narodne osvo- boditve v Mariboru, Muzej ljudske revoludje v Slovenjem Gradcu, oddelek ljudske revolu- dje Mestnega muzeja v Ptuju in arhiv Inšti- tuta za zgodovino delavskega gibanja v Ljub- ljani. Avtor nam je dovolj izčrpno prikazal na- stanek in razvoj narodnoosvobodilnega giba- nja v mariborskem oikraju. Omejil se ni sa- mo na politične dogodke in vojaške akdje, ampak je zajel tudi delo partizanskih tehnik. 131 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bolnišnic, kurirskih postaj in pretresljivo pri- kazal vse načine okupatorjevega nasilja: stre- ljanje talcev, (požiganje domačij, pobijanje borcev, aktivistov in njihovih družin ter iz- seljevanje zavednih Slovencev. Hkrati je po- udaril nezlomljivo pripravljenost ljudstva na sodelovanje s partizani in njih'ovo pomoč, brez katere bi bil vsak uipor že vnaprej obso- jen na neuspeh. Zaradi tesne povezanosti in boljšega razumevanja je omenil tudi nekatere važnejše dogodke revolucionarnega boja iz obdobja med obema vojnama. To velja zlasti za Maribor, kjer so že pred napadom na Ju- goslavijo delovali naši znani komimisti in kjer je bila tudi moška kaznilnica p>olitičnih zapornikov — komunistov. V okviru tega pre- gleda je dal avtor še podroben opis stalnih razstav v muzejih narodnoosvobodilnega boja v Mariboru, Slovenjem Gradcu in Ptuju. Knjiga pomeni nadaljevanje dela, ki ga je začel sekretariat za šolstvo SR Slovenije z izdajo prvega takega priročnika za zgodo- vino narodnoosvobodilnega boja, s »Pomni- ki naše revolucije«, ki so izšH leta 1961 pri Mladinski knjigi. Ker ü zajemajo najpo- membnejše kraje in dogodke v Sloveniji, so le okvirni. Prav zato so potrebni še vodiči za manjše zaokrožene teritorije. Tako smo raz- meroma zelo hitro dobih z delom Milana Ze- varta prvi tak zaokrožen in izčrpen vodič za nekdanji mariborski okraj. Med samim tekstom je mnogo fotografij posameznih krajev, spomenikov in spomin- skih plošč, borcev in narodnih herojev. Pre- cej je shkovnega materiala, ki ga hranijo že prej omenjeni muzeji. Na koncu knjige je avtor dodal še seznam krajev pK> občinah, imensko kazalo, kazalo partizanskih vojaških enot, bolnišnic in bunkerjev za ranjence, par- tizanskih tehnik, kurirskih postaj, okupator- jevih taborišč, zaporov in gestapovskih mu- čilnic, 'krajev za streljanje talcev in revoluci- onaimega gibanja med obema vojnama ter še kazalo vodičev po muzejskih razstavah. Pregledno zasnovano delo bo kot dober pri- ročnik za pouk najnovejše narodne zgodovine gpotovo izpolnilo svoj namen, mnoge manj znane podrobnosti pa bodo pritegnile tudi za- nimanje marsikaterega udeleženca osvobodil- nega boja. Jasna Fischer OB GROBU NASEGA SODELAVCA RAFAELA OGRINA Dne 16. januarja 1966 je na svojem domu za Bežigradom umrl 80-letni inšpektor JZ v p., Rafael Ogrin, zaslužni sodelavec naše revije. Rodil se je na Vrhniki 7. oktobra 1885 kot najstarejši izmed desetih otrok slikarja in freskanta Simona Ogrina, mati Ehzabeta pa je bila iz znane vrhniške družine Tomšičev. Po končani ljudski šoli je 4 leta obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani (1896—1900), nato pa je ostal doma. Leta 1903 je vstopil na ljubljansko učiteljišče, ki ga je dovršil z ma- turo 1907. Bil je potem dve leti učitelj v Šent- vidu nad Ljubljano, a ker ga učiteljski poklic ni zadovoljil, je prestopil na železnico. Po opravljenih strokovnih izpitih je bil promet- nik v Kranju in Pulju, se vmes oženil in bil od 1913 dalje prometnik v Stanjelu-Koibdilju. Leta 1920 je bil začasno v Novem mestu in pK)stal še isto leto revident na direkciji držav- nih železnic v Ljubljani. Upokojen je bil kot inšpektor jZ 1. avgusta 1946. Proti čas, ki ga je imel kot upokojenec, je uporabil za proučevanje zlasti domače zgodo- vine Vrhnike in njenih ljudi skozi stoletja. V Državnem arhivu Slovenije, v Mestnem in Škofijskem arhivu je zbral obsežno gradivo, iz katerega je črpal pri pisanju lokalnozgodo- vinskih člankov, ki so izšli povečini v naši reviji. Od 1954 pa skoraj doi smrti je obdelal na osnovi arhivskega gradiva 12 tem, ki go- vorijo o virjanskem rojaku slikarju Jožefu Petkovšku, o gradnji »cesarske ceste« od Vrh- nike do Planine, o Prešernih na Vrhniki, o težkem življenju vrhniških ljudi, o vrhniških mitničarjih in o dajatvah bistriških podložni- kov. Razen tega je opisal glavni oltar pri frančiškanih, ki ga je izdelal Francesco Rob- ba, in obdelal davščine iz XVI. do XVIII. sto- letja. V rokopisu je ostalo obsežno delo o sh- karjih in kiparjih, ki so okrasili frančiškan- sko cerkev v Ljuibljani. Lokalno zgodovino Vrhnike je poznal tako temeljito in nadrobno, da je bil prava živa kronika svojega domačega kraja. Sorodstveno je bil povezan z glavnimi predstavniki vrhni- škega javnega in gospodarskega življenja, ka- terih tradicija je živela v njem. Na grobu se je poslovil od njega tudi član naše redakcije in njegov pokhcni tovariš Jože Jenko. F. D. Tiskano in Izdano v Ljubljani 1966 — Tisk tiskarne »Toneta Tomsica« v Ljubljani — Klišeje izdelala kli- šarna »Ljudske pravice« v Ljubljani — Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Jenko 132 ob jubilejnem prazniku DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA 1941 - 1966 se spominjamo, kako se je slovensko ljudstvo pred pet- indvajsetimi leti zapisalo z zlatimi črkami v knjigo svo- je zgodovine. dan vstaje po- meni za nas rojstvo nove dobe, dan formiranja naše vojske, nosilca mnogih zma- govitih borb in uspešnih po- litičnih akcij, ta dan je zna- nilec prerojenja slovenske družbe, konca starega na- zadnjaškega režima in naj- večji zgodovinski dogodek današnjega časa. ob tej zgodovinski pre- lomnici se je »hlapec jernej« zdramil, uprl nasilju in kri- vici, se dvignil in uvrstil med junake : začela se je vseljud- ska vstaja, obračun in neiz- prosen boj proti barbarskim nasilnežem, boj za zmago, za narodno in socialno osvo- boditev. graditi se je začela nova doba, doba socializma in lepše bodočnosti. uredništvo »kronike« GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov s kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije Gospodarske organizacije, zavodi in ustanove čestitajo vsem tistim borcem' in aktivistom, ki ste prvi razumeli klic vesti, začutili .utrip srca, se povezali v narodno skupnost in z vstajo pričeli boj proti okupatorju, se odrekli suženjstvu, ga premagali in nam prinesli toliko zaželeno svobodo. Vam iskrena hvala ob našem narodnem prazniku 25-LETNICI LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM ki jo proslavljamo vse letošnje leto . SREDNJEROČNI NAČRT RAZVOJA DISTRIBUCIJSKIH PODJETIJ SLOVENIJE v OBDOBJU 1966-1970 ELEKTROENERGETSKA BILANCA ZA OBDOBJE 1966—1970 IN POTROŠNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE Potrebe po električni energiji rastejo v tem obdobju povprečno za 9,860/0 letno, oziroma se bodo potrebe v letu 1970 v primerjavi z letom 1965 povečale za 60*/». Sama potrošnja električne energije bo povprečno narasla v tem obdobju za 10,13"/», oziroma bo le-ta večja v letu 1970 v primerjavi z letom 1965 za 62 »/o. Izgube elek- trične energije rastejo povprečno letno za 8,73 "/0. torej počasneje kot pa sama potrošnja. Padec izgub bodo- omogočile predvsem nove investicije v konsolidaciji obstoječega omrežja. Najhitrejši porast bo pri odjemu na 35 kV na- petosti zaradi predvidevanega vključevanja no- vih industrijskih potrošnikov, predvsem železni- ce. Nizek porast pa je planiran v skupini »go- spodinjstvo« in »ostali odjem na 0,4 kV« pred- vsem zaradi zmanjšanega obsega stanovanjske izgradnje in stagnacije v potrošnji električne energije kot posledice zvišanja cen električne energije v tej skupini. NAČRT INVESTICIJSKIH VLAGANJ V NADOMESTITEV IN RAZŠIRITEV ELEKTRIČNEGA OMREŽJA OD LETA 1966—1970 Planirane investicije v novo distribucijsko omrežje Slovenije znašajo za obdobje 1966—1970 N din 540.106^, za nadomestitev starega omrežja Ndin pa 129.565^. Poprečna letna rast investi- cijskih vlaganj je nekoliko hitrejša od rasti v prejšnjih obdobjih. Ta hitrejša rast je uteme- ljena s tem, da so dosedanje investicije v di- stribucijsko omrežje stalno zaostajale zaradi po- manjkanja sredstev in zato je ponekod omrežje zaostalo, kar sedaj vpliva na kvaliteto dobave Iz pregleda je razvidno, da je v celotnem do- hodku distribucijskih podjetij v obdobju 1966 do 1970 zagotovljeno komaj 50,5"/» sredstev za potrebe enostavne in razširjene reprodukcije v tem obdobju in da znaša primanjkljaj sredstev 332 milijonov novih dinarjev, oziroma 49,5 "/o od planiranih investicij ni pokritih z realizacijo celotnega dohodka. električne energije in večje izgube električne energije v omrežju. Poleg tega bo potrebno do- končati še elektrifikacijo nekaterih naselij ozi- roma gospodinjstev. Načrt za izgrajevanje distribucijskega omrežja za 5-letno obdobje je osnovan na predvidenem, porastu potrošnje električne energije kakor tudi na potrebnih ukrepih za dvig kvalitete pri do- bavi električne energije. Propustnosti distribu- cijskega omrežja ni možno usklajevati s pred- videnimi redukcijami električne energije, saj je znano, da nastopajo redukcije le v mesecih z nizkim vodostajem rek. Ves ostali čas pa mora. biti razdeljevalno omrežje sposobno prenesti pol- no količino električne energije. V načrtih za gradnje in rekonstrukcije je upo- števana zahteva po izboljšanju kvalitete v do- bavi električne energije tako v pogledu kontinui- ranosti kot napetostnih razmer. Zato je predvi- deno povečanje presekov vodnikov omrežja, po- večana gostota transformatorskih postaj, pove- čanje števila napajalnih točk z regulacijo nape- tosti, dvostranska napajanja in izboljševanje za- ščite distribucijskih naprav kakor tudi izboljše- vanje samega omrežja zavoljo znižanja števila izpadov. NAČRT ZA OSTVARITEV CELOTNEGA DOHODKA V OBDOBJU 1966—igiO Načrti za celotni dohodek izkazujejo znatno povečanje produktivnosti, ker se prodaja elek- trične energije povečuje za 62 "/o, celotni doho- dek za 64 % in neto produkt za 28 '/o, a število zaposlene delovne sile se povečuje vsega za 1 "/», vse to v primerjavi leta 1965 z letom 1970. Sumirani proračun potrebnih investicij in raz- položljivih sredstev iz celotnega dohodka za fi- nanciranje investicij po letih ima takole podobo:. Od tega, kako se bo rešilo vprašanje pokritja tega primanjkljaja, je v prihodnosti odvisna kva- liteta pri oskrbi potrošnikov z električno ener- gijo. Pri reševanju tega problema pričakujejo distri- bucijska podjetja pomoč vseh ustreznih gospo- darskih in družbenih činiteljev. Teyrad Ljubljana, Šmartinska cesta 10 telefon h. C. 312440, 310 854, 312855, 312 856 Podjetje TEGRAD je specializirano za grad- beno montažna dela na področju telekomuni- kacijskih prenosnih vodov. Glavno dejavnost podjetja predstavlja gradnja medkrajevnih tele- fonskih kabelskih zvez, mestnih telefonskih ka- belskih omrežij, kabelskih kanalizacij in nad- zemnih telefonskih vodov. V ta namen ima podjetje vrsto specialnih služb, ki opravljajo montažna dela, zemeljska dela, gradbena dela, projektiranje, geodetska snemanja in teleko- munikacijske meritve. Podjetje je nastalo leta 1954 in ima v po- prečju 300 zaposlenih. Ker predstavljajo tele- fonske in signalne zveze živčevje gospodarskega življenja, lahko rečemo, da ni večjega kraja v Sloveniji, kjer podjetje Tegrad ne bi bilo znano po kvaliteti svojih del. V svoji kroniki beleži vrsto velikih gradenj, ki jih je uspešno končalo in ki predstavljajo hrbtenico sodobnega telefonskega omrežja; in to: polaganje koaksialnih kablov na relacijah Zagreb—Ljubljana, Šentilj—Mari- bor—Ljubljana ; polaganje medkrajevnih kablov Ljubljana—Kranj—Jesenice—Kranjska gora, Ma- ribor—Dravograd, Trbovlje—Zidani most ter vrsto gradenj v krajevnih telefonskih omrežjih. Kolektiv si prizadeva izboljšati proces dela, uvesti sodobne metode dela in slediti razvoju stroke v svetu. Zato polaga veliko skrb pred- vsem monterjem in tehnikom. V sodelovanju s tujimi partnerji si obeta izmenjavo izkušenj, uvajanje novih proizvodnih postopkov in s tem povečanje produktivnosti dela. ; si. 1. kapocitivna izravnava medl