naš tednik
LETO XXXX. Štev. 30 Cena 8,— šil. (200 din) petek, 29. julija 1988
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
Reportažo o ljubljanskem procesu objavljamo na straneh 8/9/10.
MeSam pevski Zbor „ROZ in nlegov zborovodja LaikoMIHsavUe-
vič sta o Dnevu vstaje slovenskega naroda prejela posebno priznanje za uspeli koncert „Ponižani in razžaljeni“, izveden v času kulturnih dnevov koroških Slovencev v Cankarjevem domu. V utemeljitvi žirije je med drugim rečeno: „ Koncert je pomenil izpoved v nam nepozabnem jeziku dežel ter ljudi v okolju, kjer živijo. Koncert je lahko dozorel le ob vztrajnem, neprekinjenem triletnem delu zborovodje Milisavljeviča in članov celotnega zbora ter drugih sodelavcev. Ustvarili so zares umetniški in kulturni dosežek“.
Lajku Milisavljeviču in vsem, ki so doprinesli k uresničitvi tako zahtevne koncertno-gledališke zamisli, k visokemu priznanju iskreno čestitamo in želimo še mnogo ustvarjalnih uspehov. Dobitnik letošnjih Nagrad vstaje slovenskega naroda so Janez Vipotnik, Drago Novak, Ana Benedetič, Djuro Šmicberger in Jolka Milič.
Proces: Protest proti
visokim kaznim
V četrtek je vojaško sodišče v Ljubljani obsodilo Ivana Boršt-nerja na štiri leta, Janeza Janšo in Francija Zavrla na leto in pol ter Davida Tasiča na pet mesecev zapora. Izreklo je, da so obtoženi krivi izdaje vojaških tajnosti — menda je šlo za načrte za vojaško intervencijo v Sloveniji, če bi tam prišlo do nadaljnjih nemirov. Vendar sojenje še ni končano, šli bodo v naslednjo instanco. Solidarnost Slovencev z obtoženimi se je po procesu spet pokazala, saj je nad 8000 ljudi pričakovalo priprte pred vojaškim sodiščem. Na dan vstaje, 22. julija, se je na solidarnostnem mitingu v Mostah pri Ljubljani zbralo nad 15.000 ljudi.
Vrsta slovenskih ustanov je ponovno protestirala proti načinu sojenja. Glavne zahteve so, da javnost ne sme biti izključena, da morajo obtoženi imeti možnost, da se branijo v prostosti, da dobijo civilnega odvetnika in da morajo proces voditi v slovenščini. Mnogi dvomijo o smislu vojaških sodišč sploh, saj ta-
ko predstavlja vojska državo v državi.
V tiskovni izjavi je proti razsodbi ostro protestiral tudi državni poslanec Karel Smolle. Rekel je, da so obtoženci bili obsojeni za izdajo načrtov, katere je vojaščina sama stalno demontirala, in da je odklonitev zagovora v slovenščini
afront proti vsem Slovencem, še posebej proti boju manjšin v Avstriji in Italiji za narodno enakopravnost.
Proti procesu, zlasti, ker ni bil v slovenščini, je tudi ostro protestiral predsednik Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan. Na Koroškem se je z obsojenci solidariziral sindikat koroških žurna-listov.
Pred nedavnim so NSKS, ZSO in Komite za obrambo dvojezičnega šolstva pri Zvezi-bank (konto štev. 33050) odprli sklad za pravno samopomoč. Ta sklad naj služi financiranju stroškov za pritožbe in druge pravne korake za uveljavitev pravic naše narodne skupine. Doslej smo le redko spravili kak slučaj pred ustavno sodišče, čeprav bi, kakor je to pokazalo spoznanje ustavnega sodišča v zadevi uradnega jezika za gradiščanske Hrvate, vsekakor obstajala možnost za uspeh. Prvi vzrok te neaktivnosti je gotovo finančne narave: stroški za en sam postopek pred ustavnim sodiščem utegnejo znašati tudi do 100.000 šilingov (ki jih v slučaju uspeha seveda povrnejo). Druga stvar pa je riziko neuspeha, saj bi v tem primeru mogli zelo težko nasprotovati niti še tako slabim in restriktivnim določilom.
O tem in drugih problemih smo se pogovarjali z dr. Sep-pom Bruggerjem, ki trenutno preverja možnosti za pritožbe v zvezi z dvojezičnim šolstvom. Dr. Brugger: „Doslej najbrž tudi zato ni bilo toliko pritožb, ker manjšina, katero stalno tlačijo z restriktivnimi zakoni, s časom zgublja tudi zaupanje v pravne ustanove. Riziko je seveda precejšen.“
•	Dvojezičen pouk v četrtem razredu in v glavni šoli: člen 7 odstavek 2 ADP govori o pravici do „elementarnega pouka v slovenščini“. „Elementarni pouk“ pa po soglasnem mnenju pravnikov pomeni ljudsko in glavno šolo, vključno posebne šole, verjetno tudi vključno politehničnega tečaja. Doslej imamo dvojezični pouk samo v prvih treh razredih ljudske šole, nato se poučuje slovenščina kot tuj jezik. Precej jasno je, da manjšinsko-šolski zakon tudi v tej točki ne odgovarja členu 7. Drugo vprašanje je seveda, če si naši učitelji takšnih sprememb sploh želijo. Obstaja pač možnost, da bi potem tudi v četrtem razredu in v glavni šoli obveljal novo sprejeti „ločitveni model“ z asistenčnimi učitelji itd. Ali pa, kar je bolj verjetno, bi se vsa šolska debata pričela znova — že samo, ker ločevanja na vseh osmih šolskih stopnjah ne bi mogli financirati in ker je pouk na glavnih šolah povsem drugačen kakor na ljudskih šolah. Če bi se na tako novo šolsko debato temeljiteje pripravili, kot je to bilo sedaj, bi se takšen korak utegnil splačati.
•	Problem zase je možnost dvojezičnega pouka v Vetrinju.
Po šolski odredbi iz leta 1945
no, da so narodnostno mešane. Priznati moramo, da bi v zadevi uradnega jezika lahko že zdavnaj kaj storili; doslej smo spali in so nas šele gradiščanski Hrvati zbudili.
•	Topografski napisi: kjer je dvojezični uradni jezik, bi morale stati tudi dvojezične table
—	člen 7 ne razlikuje med kraji, kjer je slovenščina dopuščena kot uradni jezik, in kraji, kjer bi naj stali dvojezični topografski napisi. To razliko je
—	proti besedilu člena 7 — uvedel Zakon o narodnih skupinah. Vendar nobena trditev brez vprašanja: kdo ima pravzaprav pravico do dvojezičnih tabel? Ce na občini ne smem govoriti slovensko, sem neposredno prizadet v svojih pravicah in se lahko pritožim. Vprašljivo pa je, če sem neposredno prizadet tudi tedaj, če krajevna tabla mojega kraja ni dvojezična. Druga zadeva je, da „topografski napisi“ niso samo krajevne table, temveč tudi kažipoti itd.
•	Velikovec — „Neue Burg“: splačalo bi se premisliti, če ve-likovški mestni svet s svojim zapiranjem „Neue Burg“ za slovenska društva ne krši § 9 EGVG, ki prepoveduje, da bi kdo nekomu samo zaradi njegove narodnosti, rase ali jezika branil dostop do za javnost
Imamo več pravnih možnosti“
POGOVOR Z DR. SEPP0M BRUGGERJEM
V pogovoru z NT je dr. Brugger nakazal sledeče možnosti: • Dvojezična šola v Celovcu: člen 7 odstavek 2 Avstrijske državne pogodbe, ki nam daje pravico do elementarnega pouka v slovenščini, ne predvideva nobene teritorialne omejitve za posluževanje te pravice, medtem ko manjšinsko-šolski zakon za Celovec ne predvideva možnosti za prijavo k dvojezičnemu pouku. Za manjšinsko zaščito na splošno velja teritorialni princip, to pomeni, da se sme na dvojezičnem ozmelju vsak posluževati manjšinskih pravic. Celovec je že historično dvojezično mesto, za sedanjost pa to mdr. jasno dokazujejo raziskave Franca Merka-ča. Ampak celo tedaj, če Celovec ne bi spadal k dvojezičnemu ozemlju, bi morali imeti tudi v Celovcu možnost za prijave k dvojezičnem pouku, ker vsebuje pravica do elementarnega pouka v slovenščini po mnenju vodilnih pravnikov tudi elemente personalnega principa: medtem, ko ima na dvojezičnem ozmelju pravico do elementarnega pouka v slovenščini vsak, ima zunaj tega ozemlja to pravico samo, kdor se priznava kot pripadnik manjšine. Pri tej pravici namreč ne gre za ohranjevanje neke krajevne strukture, temveč za ohranjevanje jezika. Kaže torej, da manjšinsko-šolski zakon v tej točki ne odgovarja členu 7.
je v Vetrinju bil dvojezičen pouk, odkar pa so Vetrinj priključili občini Celovec, te možnosti ni več. Kratenje manjšinskih pravic s spremembami občinskih mej je vsekakor pravno vprašljiv postopek.
•	Otroški vrtci: evropsko sodišče meni, da mora država nositi stroške za privatne vzgojne ustanove, če drugače ni možnosti za vzgajanje otrok v materinščini. To bi pomenilo, da bi Avstrija morala prevzeti stroške za naše privatne otroške vrtce, morda tudi za glasbeno šolo. Vendar to vprašanje še ni docela razčiščeno, takšnega postopka ne bo tako kmalu.
•	Uradni jezik: kaj pomeni spoznanje ustavnega sodišča v zadevi gradiščanskih Hrvatov za nas? Kar se tiče uradnega jezika, je člen 7 odstavek 3 neposredno izvedljiv, to pomeni, da imamo v vseh upravnih in sodnijskih okrajih z mešanim prebivalstvom pravico do slovenskega uradnega jezika, do slovenskih formularjev itd. Vprašanje je samo, kaj pomeni „upravni in sodnijski okraji“ — so to politični okraji, ali so to lahko tudi občine? Ce to lahko pomeni tudi „občina“, potem bi morali uvesti postopek za vsako občino posebej, kar bi bilo zelo mučno. Vendar je precej občin, v katerih slovenščina ni dopuščena kot uradni jezik, za katere pa je precej jas-
namenjenih krajev. Stvar je sicer precej komplicirana, toda hecno bi bilo, če bi mestni svet moral plačati upravno kazen.
Čeprav je riskantno, se torej utegne le splačati — posluževanje pravnih možnosti.
Če se v zadnjem času piše o pravnopolitičnih postopkih pri ustavnem sodišču v zvezi z dvojezičnim šolstvom, potem nekateri ustvarjajo vtis, da gre tu za pritožbo proti ločevanju po jezikovnih kriterijih. To pa ne drži, kar dokazuje tudi pogovor z dr. Bruggerjem.
Člen 7 nam daje pravico do elementarnega pouka v materinem jeziku, ne pove pa, kako se naj ta pouk vrši. Skupno ali ločeno — o tem ne piše nič. Pri nameravanih pravnopolitičnih postopkih pred ustavnim sodiščem naj bi šlo za možnost prijave k dvojezičnemu pouku v Celovcu in za dvojezični pouk v 4. razredu in v glavni šoli. Za ti dve pritožbi pa smo že imeli trideset let možnost, le, da je doslej še nismo izrabili.
Rudi Vouk
STRAN q petek,	STRAN o petek,
__________29. julija 1988	O 29. julija 1988
Politika
Kopenhagen: 11jonferenca evropskih regij
Osrednja tdia vprašanje centra lizma—šlstvo bilo ob robu
Pred nedavnim je bila v danski metropoli Kopenhagen 11. konferenca evropskih regij — pod patronanco generalnega sekretarja Evropskega sveta Macelina Preje. Osrednja tema je bilo vprašanje boja proti centralizmu ter pospeševanje federalizma in regionalizma v Evropi. Pri tem so udeleženci še posebno izpostavili vlogo narodnih manjšin. Govora je bilo tudi o koroških Slovencih.
Predstavnik Flamov v Belgiji Vvo J. Peeters je poročal o koroškem pedagoškem modelu ter v tej zvezi kritiziral avstrijsko politiko. Kakor poroča prof. Theodor Vei-ter, so ostali udeleženci — med njimi tudi zastopnik Slovenije — k temu vprašanju molčali.
Je pa več članov Stalne konference občin in regij pri Evropskem svetu poročalo, da sta se koroški deželni glavar Wagner in predsednik deželnega zbora Schantl marca t. I. izrekla proti Evropski char-ti o zaščiti manjšinskih jezikov; to je bilo v StraBburgu, kjer so osnutek te charte kljub temu z veliko večino sprejeli. Izrekla pa sta se Proti taki charti zato, ker bi „Slovencem lahko služila kot podlaga 2a uveljavljanje raznih zahtev“. Udeleženci konference so to zadržanje koroških politikov registrirali s primernim začudenjem.
Wagnerjevo in Schantlnovo odklonilno stališče seveda ne bo moglo preprečiti dokončnega sprejetja charte od pristojnega
ministrskega komiteja Evropskega sveta, predvidoma letos jeseni. Charto samo bo predstavila tudi Federalistična unija evropskih narodnih skupin (17. septembra v Antwerpnu) in jo komentirala. Kakor nam je predsednik FUENS dr. Vospernik povedal, predstavlja Charta kompromis med narodnimi skupinami in evropskimi vladami.
Na konferenci Evropskih regij so se vsi govorniki izrekli za doslednejšo odklanjanje centralizma. Zastopnik Slovenije je v tej zvezi nedvoumno poudaril, da more Jugoslavija obstajati samo kot federalistična država. Zato je tudi obsodil nove centralistične tokove, ki trenutno prihajajo iz Beograda.
Soprireditelj konference je bil mdr. Mednarodni institut za narodnostno pravo in regionalizem iz Münchna: le-ta bo oktobra 1988 na Dunaju (Juridicum) priredil veliko zasedanje o narodnostnih problemih z udeleženci iz vseh predelov sveta.
Edina občina, ki Slovence sploh omenja, je Pliberk. Pišejo, da se v dvojezičnem obmejnem mestecu prepletata nemška in slovenska kultura. Omeniti je še treba občino Globasnica, ki je na svojemu prospektu dodala besedi „Globas-nitz“ tudi še „Globasnica“ — pa čeprav v dosti manjših črkah.
Sicer ni nič. Seveda se zavedamo, da prospekti sestojijo predvsem iz slik in da v nekaj vrsticah ni možno napisati vsega. Ampak, če se kljub temu povsod omenjajo „das Kärntner Lied“ in „Heimata-bendi“, zakaj potem ni možno z eno samo besedo omeniti „dragi gost, naša občina je dvojezična“?
Posebni prireditveni koledarji omenjajo tudi prireditve naših društev. Vendar niti v tem koledarjem priključenem obširnem zgodovinskem pregledu ni povsod omenjeno, da na Koroškem že zelo dolgo živijo tudi Slovenci. Občina Žitara vas npr. se je šele na naše vprašanje spomnila, da bi pravzaprav naslednje leto lahko omenili tudi to. Ob takšnem stanju je že skoraj „prevzetnost“ zahtevati tudi kakšno slovensko besedico ali pa vsaj dvojezično imenovanje kraja. Zakaj „Ludmanns-dort“ tudi ni „Bilčovs“, pa nas prav tako čudi.
Da gre drugače, kažeta npr-prospekt hotela Obir v Železni Kapli, ki je dosledno trojezičen (nem-
Turistični prospekti: Ali Slovencev ni?
Občine vsako leto izdajo turistične prospekte, s katerimi pač hočejo privabiti čim več tujih gostov v naše kraje. Seveda v ta namen hvalijo predvsem naravne lepote naših krajev, gore, jezera itd. Kljub temu nas je zanimalo, v koliko omenjajo posamezne občine tudi dvojezični značaj južne Koroške.
Preteklo soboto je bil kulturni bus v Pliberku
Kulturni bus spet vozi
Kakor že v prejšnjih letih, se bo tudi letos pojavil v turističnih centrih in v mestih južne Koroške kulturni bus, da bi turiste, pa tudi domačine, seznanil z zgodovino, s kulturo in problemi koroških Slovencev. Kulturni bus vozi s sabo razstavo, knjižno mizo in letake s podrobnejšimi infor-
macijami, sodelavci pa so na razpolago za vprašanja. Preteklo soboto je kulturni bus prvič stal — ob priložnosti jazz-festivala — v Pliberku, ta teden pa je v Celovcu in Velikovcu. Žal je kulturni bus ves mesec turistične sezone že zamudil — obstajale so težave pri financiranju.
ško, slovensko, angleško) ali pa gostišča Koren, ki je bilčovškemu nemškemu prospektu na lastno iniciativo dodalo slovenski list. Ob robu še to: kajpada je večina prospektov dvojezičnih — nemško-angleških namreč.
Gotovo je tudi dvojezičnost južne Koroške turističnega pomena in bi se dobro dala izkoristiti v na-
men turistične reklame. Ravno nemški gostje, ki pridejo v Avstrijo, ker se tukaj počutijo domače, si dostikrat želijo spoznati tudi košček njim tuje kulture. Nenazadnje dokazujejo to zmeraj dobro obiskani kulturni večeri naših društev. Čas bo, da se naše občine začnejo zavedati pomena dvojezičnosti tudi za tujski promet.
Pisma bralcev/Politika
Gost v Našem tedniku
Počitnice od volne: sahravski otroci bili na Koroškemy
Lani poleti je štiričlanska parlamentarna delegacija, v kateri je bil tudi naš poslanec Smolle, obiskala severnoafriško vojno področje v zapadni Sahari. Tam je že 15 let vojna, v kateri se bori sahravski narod pod vodstvom Polisaria za neodvisnost svoje države.
Pod geslom: Počitnice od vojne so sahravski otroci preživeli 14 dni na Koroškem. Med bivanjem so se s podporo ÖDK povzpeli tudi na 2236 m visoki Reißeck, kamor vodi posebna žičnica. Na naši sliki: otroci iz puščave s spremljevalci dr. Robertom Kobauom (ÖDK), Milanom Wuttejem in dr. Borutom Sommereggerjem.
Bogo Samsa šel v pokoj
Dolgoletni glavni urednik Primorskega dnevnika in Agencije Alpe Adria Bogo Samsa je z zadnjo nedeljo šel v pokoj. Tako sta sklenila izvršni odbor SKGZ in založništvo tržaškega tiska, ki sta za njegovega naslednika imenovala Marka Waltritscha. Novi glavni urednik Primorskega dnevnika je mdr. že več let občinski odbornik v Gorici, izvoljen na listi socialistov.
Bogu Samsi, ki uživa pri svojih
kolegih visok ugled, želimo, da bi — kljub zasluženemu pokoju — še naprej aktivno pomagal slovenskemu časnikarstvu v zamejstvu. Njegove dragocene izkušnje so lahko nam v veliko korist in podporo.
Novemu glavnemu uredniku Marku Waltritschu pa za imenovanje iskreno čestitamo in mu želimo mnogo uspeha pri novem ter odgovornem delu.
Kakor povsod, so v vojni najbolj prizadeti otroci. Na obisku begunskih taborišč v Algeriji so parlamentarci sklenili, da se bodo zavzemali za politično in humanitarno pomoč Sahrav-cem. Ni ostalo le pri lepih besedah. S pomočjo organizacije Volkshilfe, ki že leta pomaga na tem področju, so povabili 15 otrok s spremljevalci za en mesec na zdravstveni oddih v Avstrijo. Tako so ti otroci tudi bivali 14 dni na Koroškem, bivanje pa so omogočili razne organizacije ter osebniki, med njimi tudi koroški Slovenci. Tako je Karel Smolle organiziral zelo uspešno nabirko zdravil, Milan Wutte iz Vesel pa je s pomočjo Posojilnice Bank Podjuna zbral šolske pripomočke ter igrače za vrtce, ki jih imajo Sahravci v svojih begunskih taboriščih. V akcijo se je vključila tudi turistična agencija Cartrans, da so otroci med bivanjem na Koroškem lahko spoznali del naše domovine.
Politični problem Polisaria je Naš tednik predstavil že obširno lani, letos pa lahko ugotovimo, da je po zaslugi Karla Smoileta informacija o naših vprašanjih na visoki ravni tudi na tem delu afriške celine.
Objavljamo tudi prošnjo organizatorjev: za bivanje v Avstriji so morali nabrati nad 180.000,— šilingov. Imajo še nekaj odprtih računov. Kdor želi akcijo podpreti, lahko to stori po Zvezi slovenskih zadrug, konto štev. 31757, oznaka: „Otroci Sahare“.
PISMA BRALČEVO
Spoštovani gospod Kulmež, dragi sodelavci Našega tednika
Oglašam se z zamudo, žal pogojeno z mojo boleznijo. V duhu sem praznoval z Vami. Če bi bil mogel, bi rad osebno stisnil roko vsakemu posebej in se zahvalil za trud, skrb in žrtve, ki jih doprinašate v zvezi za nastajanjem Našega tednika.
Veliko delo ste že opravili in lepe so zasluge, ki Vam pripadajo. Bog daj, da bi tudi Vaša bodoča prizadevanja padla na rodovitna tla.
Z Vami bom trpel in se veselil!
Toplo Vas pozdravljam Helmut Hartman, Poden
AS
S predsednikom Zveze slovenske mladine F. Furjanom se je pogovarjal Rudi Vouk
GOST
Fridl Furjan, absolvent Slovenske gimnazije, je na zadnjgm občnem zboru postal predsednik ZSM. Zaposlen je v prodaji pri. IPH. Z njim smo se pogovarjali o problemih mladinske organizacije ZSO.
NAŠ TEDNIK: Na zadnjem občnem zboru ZSM pred dvema letoma in pol si postal predsednik mladinske organizacije ZSO. Kaj je ZSM odslej delala?
FURJAN: Bili smo eden od glavnih organizatorjev srečanja narodnih skupin na Rebrci pred dvema letoma, pri Peršmanu smo izgradili prostore za ležišča in udeležili smo se nekaterih seminarjev v Jugoslaviji.
NAŠ TEDNIK: Kakšnih prireditev ni bilo?
FURJAN: Ne, prireditev ni bilo.
NAŠ TEDNIK: Torej kaže, da ZSM ni bila preveč aktivna. V krizi so tudi druge slovenske mladinske organizacije. Kje so vzroki in kakšne poti vidiš iz te zagate?
FURJAN: Vzrok je predvsem nezainteresiranost mladine. Pa tudi naše ponudbe morda niso ravno takšne, da bi mladino zanimale. Vrhu tega so naši člani raztreseni po podeželju, tako, da delujejo pravzaprav predvsem krajevni odbori.
„Jeseni je občni zbor ZSM. Imamo težave najti odbornike“
NAŠ TEDNIK: Nezainteresiranost, raztresenost po podeželju — ni morda vzrok tudi ta, da jih ne znate zainteresirati?
FURJAN: Seveda. Ampak saj niti v odboru ni prave pripravlje-
NAŠ TEDNIK: Včasih se čuje, naj bi se KDZ in ZSM fuzionirali.
FURJAN: Ne bi imel nič proti, razdvojenost se je preživela. Smo za zdrav ideološki pluralizem, ni prav, če so stalno vsi istega mnenja. Seveda bi nekateri bili proti sodelovanju s „klerikalci“ in drugi bi svarili pred „komunisti“. Ampak tega se ne bojimo, znotraj takšne organizacije bi vladala konstruktivna konkurenčnost in bi se več bavi-li s problemi. Ta generacija bi ne delala več teh napak, katere delajo sedaj naši politični papeži. Seveda bi tudi ne smeli delati bogvekakšne „svetovne politike“, brigati bi se morali predvsem za probleme mladine.
NAŠ TEDNIK: To ja že zveni kot predlog za fuzioniranje.
FURJAN: Zakaj ne? Prišlo bi tudi do potrebnega zbližanja in boljših kontaktov med podeželsko mladino in gimnazijci.
NAŠ TEDNIK: Se je ZSM kaj vključevala v debato o dvojezičnem šolstvu?
FURJAN: Posamezni člani so bili povsod zraven.
NAŠ TEDNIK: Ampak kakšnega „oficialnega“ stališča ZSM ni bilo?
FURJAN: Ne. Morda je bilo celo prav, da nismo bili zraven.
NAŠ TEDNIK: Tudi sedaj nočete zavzeti stališča?
FURJAN: Smolletu je uspelo nekaj, za kar se je Heimatdienst zaman pomujal: razbil je enotnost koroških Slovencev. Kar je Smolle delal, je bil nevaren poker, saj bi moral vedeti, da ima nasprotnik ase v rokah.
proti Janši in drugim?
FURJAN: ZSM odklanja to postopanje, v naslednjih dneh bomo še posebej objavili naše stališče.
berku pa je pravzaprav prenehal delovati.
NAŠ TEDNIK: Kaj pa Rož in Zilja?
da sodelovala. Ampak ustanovitev ni problem ZSM, to bi morali storiti drugi..
Kulture imamo kvantitativno preveč, kvalitativno pa premalo. Zelo nam manjka mladinska kultura. Vsak, ki se šteje Slovenca, je prisiljen, da deluje v kulturnem društvu, če noče veljati za odpadnika. Vsi zavedni Slovenci so se torej vključili v kulturna društva, tako pa zakrknejo druge, nove ideje. Dober primer je ansambel „Zmeda“, ki je skušal igrati malo drugače — pa ga starejši niso hoteli akceptirati. Sedaj je „Zmeda“ pač spet postala pridna.
„Imamo sedež v upravnem odboru ZSO, a rezultatov nikoli ni bilo“
NAŠ TEDNIK: Kako pa ste zadovoljni z ZSO?
FURJAN: Kar se tiče šolske politike, je ZSO šla najbolj pošteno pot. V tem oziru se z njo povsem strinjamo.
Kritizirati pa je treba, da pri ZSO ni interesa in podpore za mladinsko delo. ZSO se očitno ne zaveda, da bo lahko enkrat brez kadrov. Morda je zaenkrat res več drugih problemov, ampak dolgoročno bo to zanjo postal problem.
NAŠ TEDNIK: Ali ZSM nima sedeža v upravnem odboru ZSO?
FURJAN:	Imamo sedež v
upravnem odboru in smo se tam tudi že večkrat pogovarjali o težavah mladinskega dela, ampak konkretnih rezultatov nikoli ni bilo.
NAŠ TEDNIK: Lahko torej re-
„Osredrf organizacije nam morajo pomagati“
nosti. Mi delamo, imamo poklic, pri ZSM ni tako enostavno, kakor pri študentskih klubih ali pri KDZ. Če ima nekdo full-time job, ga je le težko spraviti tako daleč, da bi se po delu udejstvoval še v organizaciji. Ponekod tudi društva menijo, da jim hoče ZSM samo delati konkurenco. Nekatera društva bi raje videla lastne mladinske krožke. Ljudje ne sprašujejo, kdo dela, glavno je, da sploh kdo.
NAŠ TEDNIK: Jeseni imate občni zbor?
FURJAN: Ja, imamo pa težave najti odbornike. Poskusili bomo mladinsko delo prenesti na mlajše, na vajence in šolarje. Seveda pa bi tu lahko nastal problem s KDZ.
NAŠ TEDNIK: Zakaj ZSM prej nič ni povedala?
FURJAN: Če bi dali kakšne izjave, bi tudi nič ne spremenili. ZSM je sodelovala pri vseh demonstracijah, nato pa je Smolle Vse gibanje demobiliziral.
NAŠ TEDNIK: Kakšno je vaše sodelovanje z ZSM Slovenije?
FURJAN: Imamo dobre stike z ZSMS, čeprav zadnje čase kakšnega uradnega srečanja ni bi-lo- Stike držijo predvsem naši krajevni odbori, ki so pobrateni s posameznimi občinami, tako nPr. s Celjem ali z Dobrovo pri Ljubljani.
NAŠ TEDNIK: Kaj pa praviš k dogodkom v Sloveniji, k procesu
----
NAŠ TEDNIK: Omenil si krajevne odbore. Bi kaj povedal o njihovem delovanju?
„Vsak, ki se šteje za Slovenca, je prisiljen, da deluje v kakem kulturnem društvu“
FURJAN:	Krajevni odbor v
Šentprimožu se precej uspešno ukvarja s športom in ima tudi nekaj družabnih prireditev, v Železni Kapli pa obstaja sklep, da krajevni odbor ZSM deluje v okviru „Zarje“. Krajevni odbor v Pli-
FURJAN: Tam nimamo krajevnih odborov, razmišljamo pa o možnostih. Vendar še ni nič konkretnega.
NAŠ TEDNIK: Za ZSM, ki združuje predvsem podeželsko delavsko mladino, morajo biti še posebej zanimivi gospodarski problemi in tudi delovanje kulturnih društev na podeželju.
FURJAN: Nujno bi bil potreben boljši servis naših gospodarskih struktur, npr., da bi pomagali brezposelnim slovenskim mladincem najti delo ali da bi mladinske organizacije zvedele, kje so delovna mesta prosta in bi lahko posredovale. Potrebovali bi neke vrste mini-delovni urad za Slovence, ZSM bi pri tem ra-
čemo, da je predlogov za delovanje ves kup, da pa jih nihče ne uresničuje in da mladinsko delo že kar hudo hira?
FURJAN: Prav imaš. Apeliramo na obe osrednji organizaciji, da tako ne gre več naprej. V lastnem interesu bosta morali pospešiti mladinsko delo. Saj trenutno obstajamo samo še na papirju! Ni važno, kdo dela, važno je, da se sploh kdo ukvarja z mladinskim delom. Zato bi bilo tudi pametno, združiti ZSM in KDZ v eno samo močno mladinsko organizacijo. Če že kaj drugega ne bi delali, bi se vsaj kregali.
NAŠ TEDNIK: Prav lepa hvala za ta pogovor.
Rož, Podjuna, Zilja
Bili smo na žegnaniu na Veškem stanu
Postala je že prava tradicija, da se na nedeljo sv. Ane podajo številni ljubitelji gora — predvsem pa kmetje, ki imajo živino na paši — na Veški stan na Peco, da tam ta dan dostojno in veselo praznujejo s svojimi prijatelji.
Šmihelski dedi, pomagata pa jim dipl. trg. Joža Habernik in g. Kordež iz Podjune (prvi z leve)
Čeprav je pot do Veškega stanu precej dolga, pa se zadnja leta, odkar stojita tam lična kapelica, posvečena sv. Ani in sv. Hubertu, in na novo in sodobno zgrajena planinska koča, udeležuje tega žegnanja vedno več ljudi.
Pri sv. maši, katero sta darovala šmihelski dekan zlatomašnik Kristo Srienc in vogrški zlatomašnik župnik Vinko Zaletel, je šmihelski dekan v pridigi poudaril, da bogata Evropa trpi pomanjkanja duhovnega kruha.
Po lepo oblikovani maši, kjer so peli veški cerkveni pevci, so jo nekateri mahnili gor na vrh Pece, drugi pa so ostali pod visoko smreko, kjer je bilo pijače in jedače v obilni meri na razpolago. Predvsem je bilo dovolj prave družabnosti, katere na glasnih in bučnih zabavah ni. Po potrebnem okrepčilu so se „Šmihelski dedi“ in drugi pevci postavili v krog in krepko zapeli. Drugi pa so medse-boj „pohavžvali“, saj je vsak lahko srečal, koga je hotel.
Razume se, da sta se žegnanja na Peci udeležila „hišna gospodarja“ globaški župan Albert Sad-jak in podžupan Janez Hudi. Prišla pa sta seveda tudi predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Fric Kumer in podpredsednica NSKS Valentina Kušej.
Proti večeru pa so se pevci podali v planinsko koči in tam nadaljevali svoj „koncert“, da je kar odmevalo. Vidno zadovoljen nad dobro uspelim žegnanjem na Veškem stanu je bil seveda predsednik planinske zadruge občinski odbornik Franc Fera, ki že dela načrte za naslednje žegnanje.
Mladi ljubitelj Pece
Predsednik Franc Fera
Šentpeter: Kravcerjevega očeta ni več
V	ponedeljek, 25. julija 1988, nas je po hudi bolezni v 76. letu starosti za vedno zapustil Karl Kravcer iz Šentpetra pri Šentjakobu. Kdo ga ni poznal?
Po smrti svojega očeta pred vojno je moral doma prevzeti posestvo in se skozi življenje prebijati s težkim delom. Dosti lesa je prevozil iz strmih Karavank, da si je prislužil nekaj krajcerjev. Ker so bili časi takrat težki, je moral v pravem pomenu besede garati. Prišla je druga svetovna vojna, ki tudi rajnemu Kravcerju ni prizanesla: moral je na fronto. Končno se je le srečno vrnil domov. Poročil se je in si ustvaril družino.
Rajni Kravcerjev oče je bil zaveden Slovenec, vendar se nikdar ni silil v ospredje. Tudi je bil zelo veren. Čeprav že hudo bolan, se je še udeležil no-vomašniškega posvečenja Janka Krištofa v Krki. Še približno teden dni, preden je umrl, pa je ob priložnosti mojega obiska pri njem na domu bilo njegovo prvo vprašanje, kdaj gremo spet na izlet. Občudovala sem ga, ker je imel tako močno življenjsko voljo — vendar vsa volja ni pomagala, nit življenja se mu je iztekla.
V	sredo, 27. julija, se je ogromna množica ljudi poslovila od rajnega očeta na šentjakobskem pokopališču. Pogrebno mašo je ob somaševanju še treh duhovnikov imel globaški župnik, domačin Peter Sticker. Pred mrliško vežico in na grobu je rajnemu zapel pevski zbor „Rož“, v cerkvi pa je prepeval šentjakobski cerkveni zbor.
Zelo ga bomo pogrešali vsi, ki smo ga poznali. Rajni se naj od truda polnega življenja odpočije v domači zemlji, za katero se je ves razdajal. Otro-
kom in sestri Mici pa izrekamo naše iskreno sožalje.
V torek, 26. julija, smo pospremili vse prezgodaj umrlo Učažavo mater, Pavlo Rasinger iz Srej pri Šentjakobu, k večnemu počitku. Šele v 59. letu starosti je nepričakovano podlegla zavratni bolezni. Nihče ni mogel verjeti, da je to res, ker se je rajna udeležila še vožnje v Krko na posvečenje novoma-šnika Janka Krištofa.
Rajna Pavla Rasinger je bila doma s podgorjanskih Rut in se je mlada poročila z Hanzi-jem Rasingerjem, pd. Učažom. Bila je samo kratko časa poročena, ker ji je mož vse prezgodaj umrl. V zakonu se jima je rodila hčerka, za katero je rajna živela; njena posebna skrb pa je veljala tudi vnukom in priletni tašči.
Rajna Pavla je bila zelo priljubljena med prebivalstvom in je vedno rada pomagala, kjer je bila pomoč potrebna. Kakor je gospod župnik mag. Pepej Marketz v svoji pridigi dejal, je bila rajna globoko verna žena in je skrbela tudi za to, da so se v majniku pred kapelico v Srejah obhajale šmarnice — kar danes ni tako samo po sebi umevno. Dolga leta je bila tudi cerkvena pevka in se je od nje na pogrebu poslovil tudi cerkveni pevski zbor, ki je pred mrliško vežico, v cerkvi in na grobu prepeval. Za njeno splošno priljubljenost je pričala ogromna množica pogrebcev, ki jo je spremljala na zadnji poti na pokopališče v Šentjakob.
Rajna Pavla naj se odpočije v domači zemlji, katero je tako ljubila. Hčerki z družino, tašči in vsem sorodnikom velja naše iskreno sožalje.
Mi
Kulturni večer na Breznikovem campu
Lepo število gostov kakor tudi domačinov se je zbralo v petek, 22. julija, na Breznikovem kampu na kulturnem večeru, ki gaje priredilo SPD „Danica“ v Sentprimožu. Koncert je bil letos posvečen umrlemu narodnjaku in kulturniku Štefanu Brezniku, saj je on dal pobudo, da so pred več ko 20 leti na njegovem kampu začeli prirejati koncerte.
Kulturni večer sta oblikovala MePZ „Danica“ iz Šentprimoža in MoPZ „Vinko Poljanec“ iz Škocijana. Oba zbora sta pretežno pela slovenske narodne
pesmi, na sporedu pa je bilo tudi nekaj nemških pesmi, ki so bile namenjene predvsem gostom. Kot gostje so nastopili tamburaši Slovenskega prosvetnega društva iz Šentjanža, ki so s svojimi melodijami še posebej očarali poslušalce. Med posameznimi nastopi pa je Mirko Wakounig v izbranih besedah predstavil gostom naš narodni problem. Še po prireditvi so se gostje z različnimi vprašanji obračali nanj, kar je znamenje, da se tujci resnično zanimajo za naš narodnostni položaj.
Rož, Podjuna, Zilja
Sele-Šajda: tradicionalni kozji bal spet lepo uspel
Letos že drugi tradicionalni kozji bal preteklo soboto pri Trklu je privabil mnogo ljudi. Bal je organiziral „Alpski klub Obir“. Predsednik Alpskega kluba Rudi Mačk je lahko pozdravil sodelujoče, med njimi „Selško harmonijo“ društva „Planina“, bilštanjski trio („Wildensteiner Trio“) in še neko nemško skupino iz zgornje Koroške.
Višek je bila predstava žlahtne molzne koze, ki jo je spremljal naš znani bradati Al-bej. Seveda je Albej kozo tudi
pomolzil kar na odru in malo mu je še pomagal ter stisnil nekaj mleka predsednik „Planine“ Marjan Olip. Pisker mleka so nato ponujali tistim, ki so bili pri pitju kozjega mleka najbolj korajžni — pa še zmanjkalo ga je. Medtem se je koza na odru celč poka .. . Niso pa mogli ugotoviti ali od veselja ali od strahu.
Nato so plesali — med njimi tudi podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank — pozno v noč, saj Selani imajo za ples vroče podplate ...
ČESTITAMO
Pri Zgoncu v Rinkolah so pred kratkim dobili naraščaj. Zakoncema zdravnici dr. Heleni in dipl. inž. Štefanu Domeju se je minuli teden rodila ljubka hčerka, katero bodo krstili na ime Marija-Ana. Srečni mamici in očku iskreno čestitamo k veselemu dogodku, mali Mariji-Ani pa želimo vse najboljše na njeni življenjski poti.
Pred kratkim je praznoval Igor Kraut, Poltnikov oče na Bistrici pri Pliberku, svojo 70-letnico. Slavljencu k njegovi okrogli obletnici iskreno čestitamo in mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
*
Zdenko Leitgeb je na dunajski univerzi zaključil študij medicine. Mlademu „dohtarju“ iskreno čestitamo in mu želimo čimveč uspeha v odgovornem poklicu.
Te dni obhaja 55-letnico gospa profesorica Tatjana Angerer iz Kotmare vasi. Iskreno čestitamo in ji kličemo na mnoga in zdrava leta.
*
Olgi in Jörgu Lindenthal iz Kočuhe pri Šmarjeti v Rožu se je rodil sinček Štefan. Iskrene čestitke.
*
Posebne čestitke veljajo članici deželnega vodstva KEL Lizi Hobel iz Vogel ob rojstvu njene hčerkice.
*
Irena Černut in Vinko Kokot sta pred kratkim stopila v zakonski stan. Želimo jima obilo sreče, zadovoljstva ter veselja na njuni skupni življenjski poti. Voščilu Našega tednika se pridružujejo tudi društveniki SPD „Jepa-Baško jezero“.
+
Pred kratkim je na celovški univerzi zaključila študij slavistike in angleščine Inge Romano-Čertov iz Celovca. Mladi magistri iskreno čestitamo in ji želimo veliko uspeha na poklicni poti.
Slovensko prosvetno društvo Srce
'i*
Fantje z vseh vetrov
prisrčno vabijo na
mednarodni
INSTRUMENTALNI KONCERT
v torek, dne 9. 8. 1988, ob 20.30 v samostanu Dobria vas
(ob slabem vremenu v avli glavne šole v Dobrli vasi)
Železna Kapla: Praznik domače folklore
Že leta prireja SPD „Zarja“ v Železni Kapli srečanje folklornih skupin iz Koroške in sosednih dežel. Letos pa so to srečanje spremenili v praznik folklore, ki je bil minulo soboto, 23. julija, pred občinskim kopališčem.
Tamburaši skupine KUD „Slava Klavora“ iz Maribora.
Gostom, ki so napolnili pripravljeni prostor, je v pozdrav igral ansambel „Jevšek“ iz Kranja. Obe folklorni skupini SRD „Zarja“ sta se za ta praznik skrbno pripravili. Kot prva je zaplesala otroška folklorna skupina, katero vodijo Zdravko Haderlap, Helena Novak in Sonja Maloveršnik. Otroška folklorna skupina je prav fletno zaplesala „Spancirwalzer“ in še druge plese. Starejša skupina, katero že leta uspešno vodi Travdi Uršič, pa je še posebej navdušila s plesom s klobukom in s kotals-ko polko.
Višek večera pa je bil gotovo nastop folklorne skupine KUD „Slava klavora“ iz Maribora. Ta
svetovno znana skupina, ki obstaja že nad 15 let in je gostovala že po vsej Evropi, je gledalcem postregla s prekmurskimi in z drugimi jugoslovanskimi plesi.
Na sporedu je bil še bogat srečelov, glavni dobitek — kolo — pa je zadel neki Belgijec, ki je poročen z domačinko-Kapelčanko.
Razume se, da je bilo za hrano in pijačo odlično poskrbljeno, saj je že od daleč dišalo po specialitetah na žaru. Ansambel „Jevšek“ iz Kranja je igral poskočne viže za ples, nakar so se vsi veselo zavrteli.	__________________
Besedilo in slike: Jozej Perč.
„Starejša“ folklorna skupina SRD „Zarja“ (vodi Travdi Uršič)
Reportaža
STRAN o petek,
O 29. julija 1988
Reportaža
Vojska molči — in ukrepa
Odnos med vojsko in prebivalstvom je od konca maja, ko so civilne oblasti priprle Janšo in Tasiča (in ju predale vojaškim pravosodnim organom), vojaške oblasti pa priprle vojaka Borštnerja, zelo napet.
Od prvega dne pripora se je v Sloveniji dvignil doslej nesluten val solidarnosti in prizadetosti. Ustanovljen je bil Odbor za varstvo človekovih pravic, ki si je zadal nalogo podpore in pomoči priprtim in to njegovo poslanstvo je doslej s podpisom podprlo nad 70.000 oseb in okoli 500 društev, organizacij in podjetij; društvo slovenskih pisateljev in slovenski PEN center sta organizirala solidarnostne literarne večere za priprte in doslej je teh večerov bilo že okoli 40. V četrtek, 21. julija, so med drugim brali koroški pisatelji Kokot, Haderlap, Ferk, Lipuš Cvetka in pa Messner; v frančiškanski cerkvi so bile solidarnostne božje službe in kot centralne zahteve demokratične slovenske javnosti so se izcimile sledeče: priprti naj si lahko izberejo civilne zagovornike, branijo naj se s svobode in proces naj bo javen. Te zahteve je z vso avtoriteto podprla slovenska skupščina in pa predsedstvo Slovenije.
Izkazalo pa se je, da je vojska za te zahteve gluha, da se zanje sploh ne zmeni. Sploh je vojska v teku preiskav in tudi sedaj med procesom pokazala izredno moten odnos do javnosti: nobenih sporočil — in če je le kako sporočilo bilo, potem s pozicije moči in pa užaljenosti. Zato tudi ni čudno, da ji javnost očita nadutost, oholost in podobno in sploh zelo hud očitek na njen račun je ta, „da jugoslovanska ljudska armada za narod nima posluha,“ kakor je v razgovoru z Našim tednikom dejal sam predsednik Slovenije, dr. Janez Stanovnik.
Novo dimenzijo pa so ti očitki dosegli v trenutku, ko je vojaški senat pod vodstvom sodnika Vlai-savljeviča sporočil, da se bo proces v Ljubljani proti Slovencem odvijal v srbohrvaščini, in ne v slovenščini, kakor to ustava Slovenije jasno določa.
Po ustavi Slovenije, § 212, 2. odstavek so vsi državni organi na njenem območju zadolženi poslovati v slovenščini, ki je uradni jezik. To velja tudi za vojsko. Zato nomeni sklep vojaškega senata, da )e prouaa «..srbohrvaščini in da igra slovenščina pouTO)„nt, v|ogo pomožnega jezika, kršenje usia. nih načel in določil republike Slovenije, od „katerih ne moremo odstopati, ker so bistvo slovenske narodne suverenosti,“ kakor je poudaril predsednik Stanovnik.
Proces na roški cesti je pokazal, da razkorak med vojsko in ljudstvom (pa čeprav je vojska „ljudska armada“) ni neka neosnovana fikcija. Proces je bil tajen, potekel je za hermetično zaprtimi in zastraženimi vrati, vojska o procesu ni dala nikakršnih informacij. Edine informacije o procesu je dajal Franci
Pot do civilne družbe ie trnjeva
V ponedeljek, 18. julija, zjutraj se je na vojaškem sodišču v roški kasarni v Ljubljani začel proces proti Janezu Janši, Davidu Tasiču, Ivanu Borštner-ju in Franciju Zavrlu (odgovornemu uredniku Mladine), vsi obdolženi in obtoženi izdaje vojaških tajnosti. Trije od četverice — Janša, Tasič, Zavrl — so civilisti, Borštner je poklicni vojak v činu podoficirja (zastavnik). S svobode se je edinole Franci Zavrl branil, ostali trije so bili več ko 50 dni v preiskovalnem zaporu. Kljub temu, da so trije civilisti, je vsem sodilo vojaško sodišče, kar je po jugoslovanski ustavi, ki pozna civilna in vojaška sodišča, možno tudi v mirnodobnih časih, če gre za prekrške proti vojaški tajnosti.
Zavrl, ki je pod zdravniško kontrolo in zato ne v priporu; zato se lahko tudi relativno svobodno giblje. Dostop v sodno dvorano je bil možen edinole najožjim sorodnikom obtožencev. Obtoženci so morali sprejeti vojaške zagovornike, oz. se morajo, kakor Zavrl,
braniti sami, ker je vojaški senat njegovega civilnega zagovornika Rada Demšaria vrgel iz sodne dvorane. Čeprav so bili celo vojaški zagovorniki za ukinitev pripora, se je vojaški senat izrekel za njegovo nadaljevanje, čeprav ni nobene kolizijske nevarnosti.
Iz teh in še drugih razlogov je Odbor za varstvo človekovih pravic že takoj na začetku procesa izjavil, da je „vsaka sodba, ki bo v imenu ljudstva izrečena na tem procesu, za nas nelegalna in nelegitimna“.
To je vojnemu senatu dejal tudi obtoženec Zavrl in poudaril, da sodišče nobenega dokaza nima v rokah.
Vzajemnost raste
Roška cesta 2 — to je bilo v dneh procesa alternativno središče Ljubljane. Dnevno se je tam zbiralo precej naroda, da bi izkazal solidarnost z obtoženci. Prva dva dneva so ljudje prepevali Zdravljico, skandirali imena obtožencev, vozila so trobila — vse v znak podpore obtoženim. Vojaški senat je nato zagrozil s preložitvijo procesa drugam — nakar se je izražanje solidarnosti in podpore pač prilagodilo okoliščinam: sko-
(dalje na strani 10)
Proces
v Ljubljani:
Branje je bilo v okviru literarnih solidarnostnih večerov, ki jih že od začetka pripora Janše, Tasiča in Borštnerja prirejata Društvo slovenskih pisateljev in pa slovenski PEN-center in jih je doslej že bilo okrog 40.
Na začetku večera je njegov moderator Andrej Kokot izrazil in izpovedal solidarnost pisateljev s priprtimi oz. obtoženimi. Med branjem je predstavnica Odbora za človekove pravice Alenka Puhar na kratko opisala potek sojenja tega dne in kako je narod pred zaprto roško kasarno izkazoval solidarnost in vzajemnost z obtoženimi in tudi poudarila pomen solidarnosti koroških slovenskih Pisateljev s priprtimi in pa SOIlUc.T'--«' .“'.	«.
venci v naših naporih in prizadevanjih za enakopravnost.
Kot zadnji je bral Janko Messner.
*
Na žalost moramo zapisati, da prav on, ki je tudi predsednik DSPA, očitno ni dojel pomena so-lidarizacije z ljudmi, ki se borijo za najosnovnejše človeške in pa politične pravice pod represivnim
V četrtek, 21. julija 1988, so slovenski koroški pisatelji Maja Haderlap, Cvetka Lipuš, Janko Messner, Janko Ferk in pa Andrej Kokot brali v znak solidarnosti in podpore štirim Slovencem, ki so bili obtoženi izdaje vojaških tajnosti (katerih, ni bilo povedano) in jim je vojska sodila v tajnem pro-cesu.
Solidarnostna
izjava skupine
slovenskih
koroških
pisateljev
z obtoženci
Podpisani koroški avtor ji/avtorice, ki smo nekateri že z li-torarnim branjem na sedežu °SP v Ljubljani izrazili solidar-nosf s priprtimi Janezom Jan-Davidom Tasičem, Ivanom Borštnerjem in s Francijem Zavrlom to še enkrat izrecno Potrjujemo. Zelo zaskrbljeni in *9roženi zasledujemo vojaško s°jenje za zaprtimi vrati in Zahtevamo, da se priprte takoj Opusti, da se jim omogoča obramba s prostosti in svobodna izbira civilnega advoka-ta, da je sodna obravnava jav-°a in v skladu z mednarodnimi oačeli človekovih pravic ter da Poteka v materinem jeziku Pdprtih in v smislu enakoprav-n'b in suverenih odnosov med Porodi in republikami SFRJ.
Naša iskrena podpora velja Odboru za varstvo človekovih Pravic in vsem demokratičnim sllam v SRS in SFRJ, ki se Poutrudno borijo za demokra-ojio, enakopravnost, osnovne r-tovekove pravice in uve-lovijanje civilne družbe.
Upamo, da SFRJ zaradi go-pPodarske in politične krize ne °0 skušala še naprej uporab-toti represivnih metod proti *r'tičnim in drugačemislečim Planom družbe, ki le-to tudi izdajo.
'-Plovec, 22. 7. 1988
APdrej Kokot, Cvetka Lipuš, 'jPPi Oswald, France Merkač, “a/a Haderlap, Janko Ferk
Janko Ferk
pritiskom vojaškega aparata, za katerega velja, da je država v državi. Napadati „Novo revijo“ (ki ji beograjski državni tožilec grozi s procesom zaradi 57. številke) smo zato, ker ni objavila njegovega članka, torej iz zgolj sebičnih razlogov, ne pa vsebinsko-političnih, očitati „Mladini“ neserioznost in
Maja Haderlap	Andrej Kokot
senzacionalizem, čeprav je ne be-^UJki, k/ tako represijo dopušča re, kar je sam priznal, ni nič dr o- 'n vse to v imenu nekega so-gega, kakor za vsako ceno, PaM^ZrriP, ki ga je Messner prav to-najsi bo še tako nizka, spravljat1^ ^definiral kakor pa vojaško samega sebe v središče pozorno-^sče „obtožnico“ proti Janši, sti in v pozicijo žrtve in zatirane^ rlu, Tasiču in Borštnerju.
Prav groteskno pa je, če na prirč le'a večer je razkril, da je Mess-ditvi, ki je namenjena podpori žrl')o. s°lidaren edinole s samim sevam represije, spevljaš hvalnico ■	Fra„c wakounig
Tisoče ljudi je spremljalo proces; resignacija jim je tuja — kljub obsodbam.
Ljubljanski proces v slikah
Solze — v znamenju solidarnosti obsojencem.	Franci Zavrl — „obkoljen“ od cvetja in fotografov.
Rože za vojaka-stražnika pred vojaškim sodiščem v Ljubljani.
Reportaža
Slovo do Rižnarjeve matere Marije Zdovc
V torek, 19. julija, smo ob veliki udeležbi sorodnikov, vaščanov in faranov položili na šmihelskem pokopališču Riž-narjevo staro mamo Marijo Zdovc k večnemu počitku. Dočakala je lepo starost; ravno pred dvema tednoma je izpolnila 87. leto. Kakor je bilo njeno življenje mirno in tiho, tako je tudi tiho in mirno v noči na nedeljo, 17. julija, za vedno zaspala.
Rajna Rižnarjeva mati se je rodila leta 1901 na Doleh v fari Golševa pri Žihpoljah. Leta 1927 se je poročila s Pavlom Zdovcem, uglednim kmetom iz Rinkol. V zakonu so se jima rodili štiri otroci, katere sta vzgajala v ljubezni do Boga in naroda. Njeno življenje je bilo delo in molitev. V zadnjih letih, ko ni več zmogla težjega dela, pa si je z molitvijo in boguvda-nim trpljenjem nabirala zaklade za večnost.
Kakor bi slutila, da jo bo Bog kmalu poklical k sebi, se je pred tednom udeležila celodnevnega češčenja v Rinko-lah in z veliko ljubeznijo in s spoštovanjem sprejela Njega kot popotnico v večnost.
Naj rajna Rižnarjeva mati mirno počiva in prejme zasluženo plačilo pri Večnem plačniku, žalujoči družini in sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Vili Vuk novi ravnatelj mariborskega muzeja
Mariborski muzej dobi novo vodstvo: od 1. septembra dalje bo kot novi ravnatelj vodil mariborski muzej diplomirani etnolog Vili Vuk.
Vili Vuk, ki bo nasledil dr. Sergeja Vrišerja, je doslej delal pri dnevniku „Večer“, kjer je vodil kulturno redakcijo. Koroški Slovenci ga poznamo kot izvrstnega poznavalca koroških Slovencev, zlasti njihove kulturne ustvarjalnosti. Da je mariborski „Večer“ precej izčrpno in stvarno poročal o nas, za to velja zasluga prav tudi njegovemu uredniku za kulturo.
Uredništvo Našega tednika kolegu Vuku iskreno čestita k imenovanju za ravnatelja in mu želi obilo uspeha. Prepričani smo, da bomo tudi v bodoče nadaljevali pot plodovitega sodelovanja.
4
m NI
'C.f
"j
^ h
LJUBLJANSKI PROCES
Med množico, ki je stala pred kasarno, so bili stari borci, obrtniki, nastavijenci, veliko mladine — si-
cer vznemirjeni, zaskrbljeni, a ne malodušni.
raj nič petja in trobljenja, zato pa šopek pri šopku, solidarnostna straža, papirčki z napisom: „Svoboda“, „OF“, dvignjene roke z znakom „V“, pismeni pozdravi štirim v sodni dvorani in vmes pesniška zbirka. Med množico, ki je stala pred kasarno, so bili stari borci, veliko mladine, obrtniki in nastavljen-ci, vznemirjeni, zaskrbljeni, a ne malodušni, temveč enotni v prepričanju, da so zdajšnji dogodki usodni za razvoj slovenskega naroda.
Predstavnik Odbora za človekove pravice Igor Bavčar je zadržanje ljudi imenoval „občudovanja vredno“.
Odbor za zaščito človekovih pravic po njegovih besedah ne bo prevzel novih primerov, ampak te bo odslej obravnaval in spremljal „Iniciativni odbor za ustanovitev sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri RK SZDL", ki ga vodi znani pravnik dr. Ljubo Bavcon. O zadržanju vojske je v posebni izjavi „Iniciativnega odbora“ med drugim rečeno, da vojaško sodstvo svoje diskrecijske pravice uporablja dosledno v škodo obtožencev in da se s tem samo izpostavlja v javnosti že močno izraženim sumom, da gre za proces s političnim ozadjem.
Prejšnji teden se je sestala tudi slovenska skupščina in na pobudo pesnika Toneta Pavčka so delegati družbenopolitičnega zbora obsežno razpravljali o zadevi Janša, Tasič, Borštner, Zavrl. Pavček je na pobudo Odbora za varstvo človekovih pravic predla-
gal enominutni molk v znak solidarnosti, kakor je Odbor sploh mnenja, da bi ta molk naj pred vsako prireditvijo izvedli. Skupščina pa je na kritiko Odbora za varstvo človekovih pravic, da ni storila tistega v primeru aretacij, kar bi bilo potrebno v tem primeru, izjavila, da je sprejela konkretne sklepe iz svoje pristojnosti, da pa ne more in ne bo ocenjevala ravnanja pravosodnih organov,
Predsednik Janez Stanovnik
ker takšno oceno oblikujejo le pravni teoretiki in strokovnjaki. Od predsedstva Jugoslavije pa bo, kar se tiče jezika, v katerem poteka obravnava, zahtevala, naj zagotovi spoštovanje ustavnosti in zakonitosti.
Če je molk res najbolj primeren način protesta, je vprašljivo, ker v trenutku bi bolj odgovarjalo kričanje, kajti „slovenski narod je v preteklosti preveč trpel in molčal
Dalje z 8. in 9. strani
in izraz njegove zaskrbljenosti ne more še enkrat biti molk“ (predsednik Stanovnik).
Kaže, da bi nekateri slovenskega molka, najsi v taki, podobni ali čisto drugačni obliki, bili zelo veseli. Kajti državni tožilec v Beogradu je že izjavil, da pripravlja proces proti Novi reviji, štev. 57, zaradi izdaje vojaških tajnosti..
Franc Wakounig
Napis, ki priča o solidarnosti z obtoženimi.
Razno
ANSAMBEL «RENDEZ-VOUS»:
Krstna predstava nove plošče v Globasnici
Ko je lani ansambel „Rendez-vous“ na benefičnem koncertu Glasbene šole prvič nastopil na Koroškem, mu je večina udeležencev obetala uspešno bodočnost. Ta prognoza je bila potrjena na nadaljnjih nastopih tega priljubljenega ljubljanskega ansambla. Nekatere njihove uspešnice so že prav ponarodele, tako npr. „Debela deklica“, „O ne cherry“ ali „Vesela Francika“. Sedaj pa sta na vrsti njihova nova kaseta in plošča. Vrhu tega bodo z našimi mladinci potovali v Budimpešto k „Formuli I“ (6. in 7. avgusta). Tam bodo — brezplačno — oblikovali večerni program in zabavali mladince, turiste in domačine.
O novi kaseti in plošči pa je
vodja ansambla Miro Čikeliš povedal Našemu tedniku: „Prepričani smo, da bosta pri publiki dobro odjeknili. Izšle sta v slovenščini in hrvaščini, posneli pa smo ju v študiju SIM v Zagrebu pod vodstvom aran-
žerja in producenta Rajka Duji-miča, ki je glavni komponist in vodja ansambla „Novi fosili“. Kakor je znano, je ta ansambel lani sodeloval pri evropskem Song Contestu in bil med najboljšimi.“
DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV V AVSTRIJI:
Tajnik Franc Merkač je odstopil
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, ki mu predseduje Janko Messner, je brez tajnika. Franc Merkač, ki je od zadnjega občnega zbora naprej opravljal tajniške posle društva, in to po splošnem mnenju članov zelo dobro in prizadevno, je na zadnji seji odstopil.
Vzroke za ta korak je Merkač v razgovoru z Našim tednikom formuliral zelo strnjeno. Odstopil je Zaradi predsednika oz. njegovega vedenja v tej funkciji, ugotavlja Pa, da to ni nikakršen afront proti °sebi oz. pisatelju Janku Mess-
nerju. Odstop naj bi bil signal za DSPA, da se kaj spremeni oz. da se nekaj premakne in da bo prišlo do izrednega občnega zbora, ki naj bi smernice za bodoče delo društva uravnal. Merkač je dejal, da so mu kot tajniku bile roke
zvezane, da bi lahko prinesel novega vetra v društvo in upa, da se bo sedaj nekaj spremenilo na bolje.
Kdaj in če sploh bo sklican nov oz. izredni občni zbor, se bo videlo kaj kmalu. Dejstvo pa je, da se odgovorni v društvu in s tem za društvo ne bodo mogli kar tako otresti položaja, ki je v društvu nastal z odstopom tajnika in se bojo pač morali odločiti za konsekvence, ki bojo v prid Društvu slovenskih pisateljev v Avstriji.
-wafra-
Meseca oktobra se bo ansambel „Rendez-vous“ odpravil na turnejo po Jugoslaviji, določena pa je tudi krajša turneja po Koroški ter v glavna mesta Avstrije. Od pesmi na novi plošči še posebno izstopata — zaradi aktualnih dogodkov — „Shopping in Graz“ (le-ta prepeva doživetja na avstrijsko-jugosiovanski meji) in pa „Jon-ny“. Miro Čikeliš: „S to pesmijo sprva nismo imeli namena izpovedati resnejše vsebine. Koncipirali smo jo kot zabavno pesem. Dogodki v zvezi s procesom proti Janši, Tasiču in Borštnerju pa dajejo tej pesmi sedaj aktualno politično vsebino.“ Tekst pesmi „Jonny“ (Janez) se med drugim glasi: „Janez, Janez, še si živ, srce ti še bije, Janez, Janez, še si živ, sonce zate sije. Jonny, ti si naš superstar... “
Zelo radi nastopajo tudi na Koroškem. Kakor že zgoraj omenjeno, so med drugim sodelovali pri benefičnih koncertih za našo Glasbeno šolo, in to spontano in brez nobenega honorarja. Sicer pa je njihov koroški manager Bernard Sadovnik iz Globasnice, pri katerem lahko vsi ljubitelji ansambla „Rendez-vous“ dobijo kasete, plošče, nalepke itd.
Kako močno so vzljubili Koroško, dokazuje tudi to: krstno predstavitev nove plošče bo ansambel „Rendez-vous“ imel 10. septembra 1988 — v okviru Globaškega žegnanja in hitpa-rade slovenskega sporeda avstrijskega radia.
ROKO
Iz drugih časopisov—Iz drugih časopisov—Iz drugih časopisov— Iz drugih časopisov—Iz drugih časopisov
Pojem »Jugoslovan« je dobil domovin-sko pravico tudi kot opredelitev naših državljanov o narodni pripadnosti. Skozi stranska vrata se je prerinil v statistično obdelavo podatkov po zadnjih popisih Prebivalstva in zdaj postaja vrednostna kategorija z natančno določenim pozitivnim političnim predznakom. Z njim Pogosto manipulirajo nekateri politiki "t sredstva javnega obveščanja.
Zdaj, ko pripravljajo nov zvezni in republiške zakone za popis prebivalstva 1991.
vani«. Pri predzadnjem popisu so jih uvrstili pod ta pojem 300.000, pri zadnjem pa že kar milijon več. Zanimivo je, da v nekaterih zveznih enotah tega pojma niso upoštevali.
Še bolj pomembna od zaslug za to. da je novi pojem prišel med popisovalce, je opredelitev njegovega izvora. Temelj zanj izhaja iz Stalinove teorije o stapljanju narodov v socializmu, ki jo je po revoluciji sprejela tudi jugoslovanska teoretska misel. K sreči je kmalu spoznala, da se za njo skrivajo hegemonistični interesi socializma
Slovana, da bi tako dali pojmu pozitiven politični atribut. V zadnjem času pa je znani beograjski humorist ob primerni asistenci sredstev javnega obveščanja obiskal v imenu opredeljenih Jugoslovanov s posebnim pismom donedavnega predsednika skupščine Jugoslavije. V pismu je zapisano, da so Jugoslovani brez svoje krajevne skupnosti, občine in republike in zato terjajo svoj družbeni prostor.
Jugoslovani naj bi bili nadnacionalna kategorija občanov, ki da ni obremenjena s parcialnimi interesi, nosilci nove enotno-
narodno opredeljujejo. Za mnoge je statistični pojem »Jugoslovan« pomenil rešitev iz zadreg. Toda neki slovenski strokovnjak je te dni opozoril, da je statistika nož z dvema reziloma, ki ga je treba znati previdno uporabljati. Objektivno podobo različnih podatkov je mogoče dobiti šele s primerjavo tistih podatkov, ki so si soodvisni. Vprašanje pa je tudi, ali so bili popisovalci ob zbiranju podatkov dovolj usposobljeni, da bi prizadete natanko poučili o vseh možnostih v zvezi z narodnim opredeljevanjem.
Po popisu Jugoslovan	Lo,ze (-Dehn
,c|a. bi bilo nujno natanko povedati, kak-Serl namen so imeli tisti, ki sč) ta pojem Uvedli v rubriko popisnih pol, nanašajočo »a narodno pripadnost občanov. Stro-"tevnjaki, ki so analizirali zadnje popise, latnreč ugotavljajo, da so v pripravah na-n)e statistiki popustili pragmatičnim zahte-vam politike v škodo stroke. To se je godilo tudi v zvezi z narodnim opredelje-Vatijem občanov. Popisovalci so dobili na-v°dilo, naj uvrščajo občane razen pod poj-^ pripadnosti k posameznim jugoslovan-sMm narodom, k etničnim skupinam in ileopredeljenini tudi pod pojem »Jugoslo-
sovjetskega tipa in jo je opustila. V Sovjetski zvezi pa so jo kar zavzeto uveljavljali v praksi z zatiranjem in preseljevanjem posameznih narodov in narodnih manjšin. Prav sedaj imajo opravka s posledicami dušitve narodnih pravic v nekaterih azijskih republikah, kjer množice terjajo odpravo posledic starih zapiranj in rehabilitacijo prizadetih narodov. Pri nas se je pred leti vrnil k teoriji o stapljanju narodov pokojni general Kosta Nagy, ki je govoril in pisal o bodočem »jugoslovanskem narodu«. Ob njem so še drugi enostransko uporabljali Titovo izjavo, da se čuti Jugo-
sti v državi ter spodbujevalci bratstva in enotnosti, torej nekakšna nadnacionalna avantgarda. Tako spolitizirane jih kon-frontirajo z občani, ki se opredeljujejo po narodni pripadnosti. Odveč je poudarjati, da se za tem skrivajo pogledi etatističnih struktur, ki se spogledujejo z unitaristično državo in z realnim socializmom.
Seveda pa si ob vsem tem ne gre zatiskati oči pred tem, da so velike povojne migracije v državi povzročile mnoge stiske ljudi Nastajali so in nastajajo novi narodno mešani zakoni, v katerih se včasih zakonca, še večkrat pa njuni otroci, težko
V prvih razpravah o zasnovi novih zakonov v zvezi s prihodnjim popisom prebivalstva se v Sloveniji zavzemajo, naj bi sploh opustili narodno opredeljevanje. Le-to namreč sodi v izključno pristojnost republik. Zainteresirani pa lahko dobijo potrebne podatke o narodni pripadnosti občanov v registrih občanov po občinah, ki so zagotovo veliko bolj verodostojni kot tisti iz popisov. Pripadniki italijanske narodne manjšine so na skupščini Unije Italijanov za Istro in Reko pred tedni v Bujah celo zagrozili, da bodo bojkotirali popis, če jih bodo silili, naj se narodnostno opredelijo.
Pri reditve/Razno
Sifl
I35b
Petek, 29. julija
Narodopisna oddaja (A. Peinig).
Sobota, 30. julija
Duhovni nagovor (Toni Opet-nik). — Voščila (D. Urschitz).
Nedelja, 31. julija
Ni vsak dan nedelja. Spored za dobro voljo.
Pon., 1. avgusta
„Živeti z naravo“ — ekskurzija na Radišah.
Torek, 2. avgusta
Halo, prijatelji! Partnerski magazin.
Sreda, 3. avgusta
Narodno-zabavna glasba. Večerna 21.00—22.00 Nova pesmarica Antona Nageleta — zborovsko petje.
Četrtek, 4. avgusta
Rož — Podjuna — Zilja.
3. 8. 88 — Večerna Oddaje 21.00-22.00
Vigredi letos je Krščanska kulturna zveza v Celovcu srkbela za natis zborovskih pesmi Aniona Nageleta, starešine slovenskih koroških skladateljev, ki se je rodil 16. januarja 1911 pri Toniju v Šentjakobu. Po osnovni šoli se je vpisal v orglarsko šolo na celovškem konzervatoriju, nato pa študiral na Dunaju na akademiji za glasbeno umetnost. O svojih glasbenih začetkih pravi Anton Nagele med drugim: „Mama, ki so mi umrli leta 1975 v 96. letu svoje starosti, so bili skozi petdeset let organistka in so učili zbor cerkvene in ljudske pesmi ter tako bogatili šentjakobsko pevsko kulturo. Veselje do petja mi je raslo iz leta v leto in tako so mama učili še moški zbor. Ko sem dorastei, sem ga prevzel jaz. Peli smo v cerkvi, pa tudi pri igrah in. drugih prireditvah“.
Pesmarico Antona Nageleta, v kateri so zbrane pesmi za mešani zbor ter priredbe ljudskih pesmi tako za mešani kakor za moški zbor, je uredil dr. Mirko Cuderman. Oddajo o pesmarici, ki je vigredi izšla in seveda o liku Antona Nageleta bo pripravil posebno dober poznavalec Nageletovega dela, dr. Anton Peinig.
PRIREDITVE
Izlet skupaj z znano skupino Rendezvous
V	soboto, 6. avgusta 1988: Vožnja do Blatnega jezera/Plat-
tensee — Madžarska
Zabaven večer v Budimpešti s skupino ..RENDEZVOUS“
V	nedeljo, 7. avgusta 1988: Obisk formule I — Hungariaring
Ogled mesta Budimpešta
Cena: 1000,— šil. (vožnja, prenočitev, zajtrk, vstopnica za formulo I)
Prijave do najkasneje 22. 7. 1988 pri Bernardu Sadovniku, tel. 04 63 / 35 9 85 ali 0 42 30 / 340.
Prijava je veljavna z vplačilom 600,— šil.
Ker je prostih samo še 15 mest, odloča dan vplačila prijavnine za sprejem prijavnice!
Izlet je v sodelovanju s turistično agencijo Cartrans in z av-topodjetjem Sienčnik!
•	Pečnica
Katoliška otroška mladina vabi na počitniški teden na Pečnico TEDEN V NARAVI... za vse, ki radi hodijo; ki so radi v naravi; ki radi opazujejo, ki se ne utrudijo preveč hitro Čas: od 1. avgusta 1988, ob 16. uri, do 5. avgusta 1988, do 14. ure
Starost: od 10. do 14. leta Prijave do 15. julija 1988 na Katoliško otroško mladino v Celovcu, 9020 Celovec, Viktrin-ger Ring 26, tel.: 0463/51 11 66 Cena: 300,—
Za počitniški teden na Pečnici so potrebne tele stvari: spalna vreča in podlaga, krožnik, skodelica in pribor, žepni nož, nahrbtnik, posoda za pijačo, dobri čevlji (dva para), zaščita proti dežju, kopalke, praktična obleka; potrebščine za umivanje.
•	Rožek
Razstava del KIKI KOGELNIK
Razstava je na ogled vsak dan od 15.00 do 19.00 ure, razen ob ponedeljkih Kraj: galerija Rožek
•	Celovec
ZORKA L. WEISS akvareli in gvaši Čas: od 18. julija do 15. avgusta 1988
Kraj: v kavarni v domu umetnikov v Celovcu
•	Loče
4. MEDNARODNI KROS -TEK NA STARI GRAD Štart: v nedeljo, 14. avgusta 1988, ob 10.00 v Ločah Cilj: na Starem gradu — 950 m Prijave: Jožko Wrolich, 9582 Loče
Prireditelj: SPD „Jepa Baško jezero“
•	Obirsko
POHOD NA OBIR
Čas: nedelja, 31. julija 1988 Zbirališče: vrh Ojsterca ob 11.00 uri
Nazaj grede piknik pri Marofu Prireditelj:	SPD „Valentin
Polanšek“ na Obirskem
•	Loče
FOLKLORNI VEČER
Čas: ponedeljek, 1. avgusta 1988, ob 20.30
Kraj: gostilna Wrolich v Ločah Prireditelj:	SPD „Jepa-Baško
jezero“
Nastopajo: tamburaški ansambel Loče, ansambel Drava in folklorna skupina KPD „Planina“ iz Sel
•	Šteben
TEKMA KOSCEV
Čas: nedelja, 7. avgusta 1988,
ob 14.00 uri
Kraj: pri gostišču Juena v Če-pičah
Prireditelj: SPD „Edinost“ v Štebnu
Na prireditvi sodelujejo tudi društveni moški zbor Franc L. Lesičjak in domači ansambli
•	Djekše
KONCERT
Čas: nedelja, 7. avgust 1988, ob 10.00 uri (po sv. maši)
Kraj: ljudska šola na Djekšah Prireditelj: Prosvetno društvo „Lipa“ v Velikovcu Nastopajo: družina Lipusch, Plazniška dekleta, ansambel Korenika
•	Šentprimož
KABARETNI VEČER
Čas: 28. julij 1988, ob 20.30 Kraj: kulturni dom v Šentpri-možu
Prireditelj: SPD „Danica“ iz Šentprimoža
Nastopila bo znana kabaret skupina GIMPEL iz Gradca
•	Globasnica
Planinsko društvo Celovec in Kulturno društvo Globasnica — planinski odsek vabita na izlet v Koprivno k sv. Ani: v nedeljo, 31. julija 1988; sv. maša bo ob 11.00 uri.
Zbirališče pri gostilni Juena, odhod ob 9.00 uri.
Planinci prisrčno vabljeni!
•	Rebrca
RIBIŠKA SV. MAŠA
Čas: nedelja, 31. julija 1988, ob
10.00 uri
Kraj: na Rebrci
Pri maši bosta pela rebrški cerkveni zbor in sekstet iz Rot-tensteina
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in iz-dajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28.
•	Celovec
Slovenska študijska knjižnica
brezplačno izposoja knjige — svoje prostore ima v Mladinskem domu, Mikschallee 4, 9020 Celovec. Knjižnica posluje: ob ponedeljkih in torkih od 10. do 18. ure, ob sredah, četrtkih in petkih pa od 8. do 16. ure
KNJIŽNA ZBIRKA „SPREHODI V NARAVO“
•	DIERL Wolfgang Metulji: kako spoznamo in določimo metulje in njihove gosenice. — V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1988. — 79 str., barvne ilustr.
•	HOCHLEITNER Rupert Kamnine: zaneljivo prepoznavne strukture posameznih kamnin. - V Lj.: CZ, 1988. - 79 str., barvne ilustr.
•	HOCHLEITNER Rupert Rud-
nine: kako jih določimo in kako kristalizirajo. — V Lj.: CZ, 1988.	79 str., barvne ilustr.
•	NEUKAMP Ernst Oblaki in vreme: oblake in vremenske pojave prikazuje 60 slik in barvnih grafikonov. — V Lj.: CZ, 1988. — 80 str., barvne ilustr.
•	LIPPERT Wolfgang Travniške cvetice:	prepoznavajmo
cvetje na travnikih in pašnikih. — V Lj.: CZ, 1988. — 79 str., barvne ilustr.
•	NICOLAI Jürgen Ptice pevke: prepoznavajmo ptice pevke v gozdu, na polju in v vrtu. — V Lj.: CZ, 1988. — 79 str., barvne ilustr.
•	NICOLAI Jürgen Ujede in sove: slike ptic v naravnem okolju. - V Lj.: CZ, 1988. -78 str., barvne ilustr.
•	ZEI Miroslav Jadranske ribe: kako prepoznamo ribe, ki žive v Jadranskem morju. — V Lj.: CZ, 1988. — 72 str., barvne ilustr.
•	ZEI Miroslav Življenje v morju: živali in rastline, ki naseljujejo Jadransko morje. — V Lj.: CZ, 1988. — 79 str., barvne ilustr.
Veselimo se Vašega obiska
DOPUSTNIŠKA DOŽIVETJA z Našim tednikom
skupaj s KKZ, z Družino in domom in s Cartransom
štiri dopustniške dneve ob ogledu krajev MEDJUGORJE — MOSTAR — SARAJEVO — PLITVICE
Varianta A — avtobus TERMIN: 23.-26. oktober 1988 Spored:
23.10. CELOVEC - LJUBLJANA - ZAGREB - BANJA LUKA -JAJCE — SARAJEVO; večerja, zabava, nočitev.
24.10	ogled Sarajeva (Gazi-Husrevbegova mošeja, muzeji, cerkve, olimpijsko mesto)
turško kosilo v restavraciji MORICA HAN
popoldne prosto za osebni ogled mesta; večerja, zabava,
nočitev
25.10	po zajtrku vožnja v Mostar, skupno kosilo s skupino B; ogled MOSTARJA, MEDJUGORJE: ob 18.00 zahvalna maša ob 40-letnici NT; nato večerja, nočitev
26.10	po zajtrku odhod domov na progi SPLIT — ŠIBENIK — ZADAR - KARLOBAG — PLITVICE — KARLOVAC — NOVO MESTO — LJUBLJANA — CELOVEC
Cena variante A I960;— šil.
doplačilo za enoposteljno sobo 680,— šil.
VKLUČENO: avtobusni prevozi po navedeni progi — namestitev s polnim penzionom v hotelih sredje kategorije — vodnik
Varianta B — avtobus in ladja
TERMIN: 24.—27. oktrober 1988 Spored:
24.10	CELOVEC — LJUBLJANA — POSTOJNA — RIJEKA;
ob 17.00 odhod ladje iz Rijeke, večerja, zabava, nočitev na ladji
25.10	približno ob 7.00 prihod ladje v pristanišče SPLIT; zajtrk, nato ogled Splita in prevoz z avtobusom v MEDJUGORJE, kjer se srečamo s skupino A; nadaljnji program kakor pri varianti A
26.10	po zajtrku odhod avtobusa preko MOSTARJA (ogled) v SPLIT; ca. 17.00 odhod ladje iz SPLITA; večerja, nočitev na ladji
27. 10. ob 8.00 prihod ladje v RIJEKO, nato avtobusni prevoz v Celovec
Cena variante B 2850;- šil.
VKLJUČENO: avtobus Celovec — Rijeka — Celovec in Split
— Medjugorje — Split
prevoz z ladjo Rijeka — Split — Rijeka
polni penzion — vodnik
• Tinje
l petek, 29. julija, ob 20. uri KONCERTNI VEČER Nastopata: Ferdinand Neges ~~ kitara in Johann Scherr — kitara______________________
^ soboto, 6. avgusta, od 10. do '6- ure
Masaža za napredujoče, nem.
Roditeljica: Ingeborg Siegert,
Dunaj
v četrtek, 11. avgusta, ob 20.
uri
^ONCERT SLOVENSKIH NARODNIH PESMI Nastopajo: „Družina Lipusch“ iH.,Plazniška dekleta“
NAPOVED:
0cl nedelje, 28. avgusta, od 18.
do sobote, 3. septembra, 2° 13. ure
SLOVENSKE počitnice
R°dijo: Marija Perne, mag. An-El^iaVrbinc, Renate Kraut
^ sobote, 10. septembra, od 4-30 ure do nedelje, 11. sep-'J-nibra, do 16.30 ure J'nlPRAVA NA ZAKON pPfemlja: Jože Kopeinig tedavatelji: zdravnik, mati, ggjnik, duhovnik______________
Valerija tinje:
Razstava del Blaža Župančiča
biografije)
Razstava bo odprta do 19. sep-6rnbra 1988
IMPORT-EKSPORT DRUŽBA V CELOVCU
IŠČE
sodelavca z odsluženim vojaškim rokom, ki ima veselje do dela v skladišču oz. prodaji.
Predpogoj: znanje obeh deželnih jezikov in osnovno znanje EDV; šolska izobrazba: trg. akademija.
Prijave pošljite na: Import-eksport IMPATEX, Ebentaler Straße 147, 9020 Celovec, tel.: 04 63 / 37 1 42
Nagradno tekmovanje za mesec julij
PODARI PODJETJE
SIENČNIK
DOBRLA VAS
1. nagrada IZLET V PORTOROŽ
Za tiste, ki želijo biti ves teden na morju
Moščenička Draga
Termin: 24.9.—1.10.1988 hotel MARINA
(B kategorija)
Moščenička Draga — mala vas, 15 km južno od Opatije, čista voda, peščena plaža, lepa promenada ob morju, stalna avtobusna zveza z Opatijo.
HOTEL MARINA: tik ob morju, ve-likvrt, igrišče, bazen, plaža je plitva (idealno za otroke), dobro vodstvo hotela
SOBE: vse imajo prho in WC, nekatere tudi balkon, zelo prostorne sobe
CENA VKLJUČUJE: avtobusni prevoz Celovec — Moščenička Draga—Celovec. Namestitev v dvoposteljnih sobah na bazi polpenziona. Pijača dobrodošlica
Cena za osebo: 2780;- šil.
doplačilo za enoposteljno sobo 665,— šil.
PRIJAVE SPREJEMATA:
NAŠ TEDNIK tel. (04 63) 51 25 28-21
CARTRANS tel. (04 63) 51 25 80
STRAN
-I J petek,
IH 29. julija 1988
STRAN
petek,
29. julija 1988
Liubisa Dalanovic vratar iz Bearove šole
3-krat (1976/77/78) so izbrali novinarji Ljubišo Dalanovića za najboljšega vratarja Jugoslavije. Dalanović je igral tudi 2-krat za jugoslovansko reprezentanco in 16 let v I. zvezni ligi. Dalanović, ki je po rodu Romun, igra danes za Slovenski atletski klub.
Ljubiša Dalanovic je rojen 6. februarja 1953 v Radujevcu (blizu Bora) nekaj kilometrov od romunske meje. S svojimi starši govori Dalanovič izključno romunsko, pa tudi v njegovi domači vasi govorijo danes še pretežno romunsko.
Dalanovič je le slučajno po-
stal vratar. Sprva je igral namreč desno krilo. Ker pa je v moštvu v domačem kraju izpadel vratar, je šel v gol Dalanovič. Trener je takoj spoznal talent mladega fanta. Ljubiša Dalanovič je potem šel k I. li-gašu Bor. V Splitu je bil Dalanovič na specializaciji pri sve-
tovno znanem vratarju Vladimirju Beari. V dveh mesecih, tako Dalanovič, sem se naučil osnovne šole, ki je bila osnova za mojo nadaljnjo kariero. 2 Dalanovičem je bil tedaj na specializaciji tudi znani vratar Katalinič, ki je pozneje igral v Angliji. Dalanovič je potem 5 tet branil v I. ligi za Bor, nato Pa ga je kupila ljubljanska Olimpija, za katero je branil kar 11 let (550 tekem).
Pri Olimpiji je vratar dose-9el višek svoje kariere. 3-krat so ga novinarji ob koncu sezo-ne izvolili za najboljšega vra-terja Jugoslavije, 6-krat pa je teral za ekipo novinarjev. (Ob koncu leta v Jugoslaviji novinarji sestavijo najboljšo ekipo, ki igra proti reprezentanci.) Leta 1979 so Dalanoviča vpoklicali v jugoslovansko reprezentanco. Igral je proti Poljski P;2) in proti Romuniji (3:3). Še jstega leta pa je moral k vojakom, zato ni igral naprej v reprezentanci. V tem času je Ppel izredno veliko ponudb od tjTvene zvezde, Dinama, Haj-ruka, pa tudi od Bordeauxa, f-lona in celo celovške Austri-Je- Toda Dalanovič tudi po pdsluženem vojaškem roku ni potel zapustiti Olimpije in je 9° zadnjega dneva Olimpije v ■ ügi igral za ekipo. Nato pa Se je preselil v Celovec, kjer ^paj igra že drugo leto za sAK.
Na katero tekmo se Dalano-te najraje spominja? Leta 929 je Olimpija igrala v zad-Jl tekmi doma proti Dinamu neodločeno, Olimpija je ostala
'■ ligi, Dinamo pa ni postal Prvak. Posebej v spominu pa ma Dalanovič tudi pokalno
Sm?0 SAK ~ LASK’ k0 i® AK senzacionalno zmagal.
Dalanovič je visok 179 cm
in je s 35 leti dobro treniran, seveda pa v prvi vrsti šteje pri njem velika rutina. Po njegovem mora vratar imeti dober odriv, mora biti elastičen, mora imeti dobro tehniko (postavljanje, lovljenje žoge), najbolj važna pa je dobra koncentracija. Vsak vratar mora začeti vsaj s 13 leti, če hoče postati res vrhunski vratar. Na žalost pa manjka danes dobrih trenerjev za vratarje, pravi Dalanovič, ki se je vedno zgledoval po velikem Bearu.
35-letni Ljubiša Dalanovič bo igral verjetno še eno ali dve leti, potem pa misli postati trener naraščaja pri Olimpiji, kjer ga še danes častijo in spoštujejo. V Ljubljani ima stanovanje, ob robu mesta pa si je zgradil še lepo hišo, kjer s svojo ženo Vero in dvema otrokoma preživi konec tedna.
Pozneje se misli Dalanovič vrniti v Radujevec, kjer živita njegova starša na 10 ha veliki kmetii. Ali bo tudi on kmetoval, ne ve, trenutno pa se polno posveča Slovenskemu atletskemu klubu, kjer se že skoraj čuti bolj domačega kakor v najlepših časih pri Olimpiji.
Ljubiša Dalanovič
roj. 6. 2. 1953 v Radujevcu Kot 17-letni fant v šoli pri Vladimirju Beari 5 let pri Boru (I. liga)
11 let pri Olimpiji (I. liga)
2 leti SAK
2-	krat A-reprezentanca
3-	krat najboljši vratar Jugoslavije
2-krat najboljši vratar Koroške (izbrali koroški trenerji)
Ljubiša Dalanovič v slavnem moštvu Olimpije Ljubljane, ki je igrala še v i. ligi.
Ljubiša Dalanovič v stadionu za Bežigradom, kjer je igral 11 let v !■
ligi.
a\/sfr.—- -iwti- ■_W: »»^juhui.	_____• '	,, m	T
"'iškem pokalu je SAK z Dalanovičem senzacionalno prema-
gal I. Ugaša LASK.
Šport
Avstrijski pokal — 1. kolo
Uspehe bo zelo težko ponoviti!
Uspehe prejšnjih let v avstrijskem pokalu bo Slovenski atletski klub le težko ponovil. V 1. kolu čaka sicer premagljiv nasprotnik, toda že v 2. kolu pride 2. ligaš Alpine Donawitz. Trener Jagodič pa je že svaril svoje nogometaše, da na noben način ne smejo podcenjevati moštva iz Matreia.
Slovenski atletski klub bo verjetno igral v sledeči postavi:
Dalanovič
Stern
F. Sadjak	A. Sadjak
Blajs Kunčič Jovičevič Hanser
Kreutz
Galo(Kert?)
Burger
Rezerve: Luschnig, Čertov, Kert, Gorenšek
Sobota, 30. julija — igrišče Annabichl
Začetek: 17.15
Druge tekme koroških moštev: SVG Pliberk — ATSV Wolfsberg; Breže/Friesach — Rapid Lienz; Trg/Feldkirchen — FC Mölltal.
Selani imajo težave
Oktobra se bo pričelo za žensko ekipo DSG Sele v državni B-ligi prvenstvo, moštvo pa trenutno še ni kompletno. Selani so sprva hoteli pridobiti koroško prvakinjo Hofmeister-jevo, ki pa trenutno nima ravno največ zanimanja. Selani imajo kot alternativo Carmen Travnik, ki pa letos iz zdravstvenih razlogov ne bo mogla vedno trenirati.
Koroški prvak Werner Lett-kemann je sicer že podpisal za Selane, ki bodo letos igrali v koroški ligi, toda ni še dobil od svojega kluba izpisnice. Na Koroškem pa bodo s prvenstvom pričeli že septembra.
Vabilo na
IZREDNI OBČNI ZBOR Slovenskega atletskega kluba v petek, 29. julija, ob 19. uri v Mladinskem domu (Mikschallee 4) Članom sporočamo, da osebnega vabila ne dobijo in da so po tej poti prisrčno vabljeni, da se udeležijo občnega zbora. Vabi odbor
Nova ELO števila so tu!
Da v spodnji ligi veje drug veter kakor v nižjih razredih, so morali spoznati predvsem šahisti na sprednjih deskah šahovskega moštva SŠZ Cartrans. Justin Polanšek, ki pa je medtem nehal šahirati, Gal-lob, Franc Rulitz in Živkovič so vsi po vrsti izgubili Elo-točke. Zadnji trije pa so z dobro igro na raznih turnirjih (bekštanjsko in celovško oziroma dunajsko prvenstvo) škodo le še zmanjšali v znosni meri. Ostali šahisti so točke pridobili, staro število je obdržal MK Jurij Deisinger (Post-SV), ki pa v prvenstvu ne igra več (2155). Pri pošti se je zboljšal predvsem mladinec Mario Oraže 1508 (1482).
Novi ratin: A. Gallob 1906 (staro število: 1942), F. Rulitz 1891 (1905), G. Živkovič 1883 (1899), I. Ferm 1856 (1843), H. Rulitz 1765 (1702), J. Amrusch 1760 (1716), P. Waldhauser 1718 (1699), B. Kolter 1714 (1693), I. Lukan 1565 (1653), R. Hedenik 1503 (1552), T. Einspieler 1489 (1471) itd.

Okoli 60 otrok se je letos odzvalo povabilu Krščanske kulturne zveze in so prišli za teden dni v Mladinski center na Rebrco, kjer je letos že desetič Teden mladih umetnikov. Začel se je pretekli ponedeljek, 25. julija, in bo trajal do jutri, 30. julija. Veseli in navdušeni obrazi pričajo o navdušenju mladih umetnikov, ki se te dni ukvarjajo z umetniškim delom.
Ze desetič „Teden mladih umetnikov“ na Rebrci
rr
Medtem, ko je začetka prihajalo na Rebrco le okrog 20 otrok, raste to število iz leta v leto, pa tudi prireditelji se trudijo leto za letom za novo ponudbo.
Namen tega Tedna mladih umetnikov je pospeševati kreativnost otrok. Poleg tega zapustijo otroci za nekaj dni svoje družine in se tako nekoliko osamosvojijo. Otroci v starosti od šest do dvanajst let navezujejo prijateljske stike, ki pogosto držijo še dolga leta in se navadijo na družabno življenje.
Letos so organizatorji in voditelji skupin poskrbeli za obširno novo ponudbo: otroci imajo možnost risanja na svilo, marmorira-nja in izdelovanja venecianskih plošč. Poleg tega poživijo stene Mladinskega centra na Rebrci in otroške slike, ki so polne fantazije.
Z otroki slika znani umetnik Valentin Oman, ki je letos že desetič na Rebrci, da z njimi dela. Skupina otrok pa izdeluje s Sašo Kum-
pom lutke in pripravlja tudi predstavo. Prav tako od prvega Tedna mladih umetnikov dalje sodeluje Anica Fugger, ki skrbi za najboljšo kuho.
Poleg tega delajo, rišejo, pojejo in plešejo z otroki Barbara Möse-neder, Tanja Zgonc, Rožica Pušnik, Ilse Möller, Drago Druškovič, Hermi Pavlič, Marjanca Jemen-Bo-žič in Janez Bitenc.
Na Rebrco pa prihajajo tudi otroci, ki ne znajo slovensko; tako je pogovorni jezik slovenski in nemški. Kljub dvojezičnosti in morda prav zaradi nje pa vlada
med otroki duh prijateljstva 1 spoštovanja.
V soboto, 30. julija, pa bo$ otroci zopet šli domov in boö vzeli s sabo svoje izdelke. Te ume nine jih bodo skozi vso leto sp0 minjale na lepe dni na Rebr^, Mnogi od njih pa bodo drugo 1®* prav gotovo spet prišli, da b°° srečali svoje prijatelje na Rebr®1
Pripravila Heidi Stingler