P. b. b
kulturno -poUHčno glasilo*
| Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried Anrather
svetovnih in domačih dogo d ko v
foitni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenlurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenluii
LETO XIII/ŠTEVILKA 13
CELOVEC, DNE 30. MARCA 1961
CENA 2.- ŠILINGA
r()eUkonOidia oeena nuj red
Po vsem krščansikeni svetu, kjerkoli vla-tla svoboda, je Velika noč praznik veselja. Pa tudi tam, kjer so razmere hude, je Velika noč ko!t sončni žarek, ki prinese luč in toplino v človeSka srca. Ni jih 'več strah in svetlo upanje jih dvigne proti lepšim obzorjem ... Slovenski narod je velikonočni praznik z veliko 'ljubeznijo in pesniškim' čutom okrasil s prdlepimi 'Starodavnimi šegami in navadami, ki vse — od kresov, ki gorijo po hribih in vaseh, pa do rdečih pirhov in pisank, ki jih darujemo drug drugemu z radostjo v očeh — dihajo sončno razpoloženje v srcih. Zakaj to veselje? Odkod to 'Veselje? Vzrokov za to, bližnjih in daljnih, bi lahko našteli mnogo, toda vsi se dajo spojiti in izpeljati na enega samega, velikega, vesoljnega, ki daje vsebino in smisel velikonočnemu veselju ... Zveličar, ki so ga na Veliki petek pribili na veliko soboto pokopali v skalnati grob katerega so zapečatili, a je na Veliko moč vstal, je bil največji revolucionar, ki so kdaj ali se bodo hodili po tej naši 'zemlji. Njegov evangeli j je leji, a je tudi težak...: Osvo-boditi človeka od posledic greha, ga preroditi v otroka božjega in ga na tej višini njegovega dostojanstva voditi, da Bogu služi, svojega bližnjega ljubi in si s tem vasluži večno življenje. Družbeni red, ki ga je oznanila krščanska revolucija in ga sedaj že dva tisoč let uvaja med človeški rod, je zgrajen na ljubezni, ki naj veže Vse ljudi med seboj in ves človeški rod z Bogom Stvarnikom in Očetom vseh. Krščanski revolucionarni program je lep, a je tudi težak. Če bi bil Kristus zanj umrl, bi s tem zaslužil ime junaka, toda človeški r°d še ne bi vedel, če je tudi resničen. Šele ko je Zveličar premagal smrt An s tem storil nekaj, česar človeško bitje ne more storiti, je prinesel dokaz, da je njegov nauk božjega izvora in zanesljivo resničen, ker Je On sam, ki ga je proglasil — Bog, ki Je 'gospodar nad smrtjo. Za svoje ideale 80 umirali tudi drugi, pa čeprav so bili '^njivi. Toda od smrti je vstal samo Bog. Vstajenje je dalo krščanski revoluciji pečat ^ničnosti in večnosti.
-čakaj torej ne bi bili veseli! Saj od prve ^t'like noči naprej vsak kristjan zanesljivo 'e, ‘kam gre in da je njegova pot prava pot, ga bo pripeljala do cilja ... Prva Ve-noč je razpodila vse dvbme, je napra-Vlb konec vsakemu ugibanju in k ris tj a-110111 razsvetlila pot skozi življenje. Sedaj Ve°o kam gredo in da je cilj h kateremu ■i'b 'ta pot vodi pravi in odrešilni. Naj go-Vorijo okrog njih kar hočejo, naj skušata Prevladovati la/ in hudobija; naj kristjane Uničujejo, pribijajo ha križe in jih mečejo 1 skalnate jame — vse to na resnici, ki jo bj Velika noč razodela, ničesar ne spreme-1,1 •• • Kristjan to ve, ni ga strah in je mi-,C|i, Za prvim Pilatom 'so prišli •drugi, J Vat na 'Kalvariji je sledilo na tisoče dru-jp1 — 'toda krščanska revolucija traja dalje,
Slbrtne
jo vodi božji ustanovitelj z zastavo ne-
zmage
Trava je porasla grobo-
v<_ tiranov; i/ človeškega spomina so izbri-celo njihova imena: pozabljene so hudobije in krivice. Toda zastava °llage krščanske revolucije vihra dalje in Vaka Velika noč jo okrasi z novim zele-
11J etn
in z novo rdečo barvo gore-
- uPanja
tjubezni in požrtvovalne zvestobe ... Za-
-|“ Dr. Alojzij Kuhar
kaj naj ne bi vriskalo srce vsem kristjanom po vsem svetu!? Onim, ki so v svobodi, ker vedo, da jih je evangelij Vstajenja osvobodil in jim svobodo varuje; onim, ki so v verigah, ker vedo, da bo šila velikonočne poslanice te verige strla in bodo zaživeli svobodo božjih otrok, katero je Zveličar odkupil in ji zajamčil nesmrtno trajanje.
Velika noč pa je poleg tega nujslovesnej-ša potrditev najmočnejše sile, ki giblje in usmerja človeka. Človek hoče živeti! Upanje v življenje je najgloblje ukoreninjeno v človekovi, zavesti. Temu upanju vse žrtvuje; človek da vse, da si življenje ohrani. Življenje — to se pravi moč ustvarjajočega dela in trajanja v ustvarjanju novega.
Bog, ki je človeka ustvaril po svoji podobi, imu je dal odsev na jvečje božje lastnosti, namreč lastnost rasti, razvijanja svojih darov telesa in duha, uma in srca, do čilm večje popolnosti. Velikonočna poslanica, velikonočna pesem o 'zmagi življenja nad smrtjo, pa je človeku utešila to njegovo najgloblje upanje, ker mu je odprla obzorja večnosti. Odslej ho živel in ustvar-
jal naprej, brez mejnikov. 'Kajti večno življenje, na katerega pripravlja človeka krščanska revolucija, je večna vigred, ko ne bo nikoli konca življenju in ustvarjanju. Človeški um 'in človekovo srce ne bosta nikoli izčrpala virov za svojo željo, da dosežeta več, boljše in lepše — ker večni Bog je neskončno popoderi ... Zakaj torej naj ne 'bi vriskali od veselja na Veliko noč, ko je vstali Zveličar utešil človekovo željo po neumrljivem življenju in ustvarjanju. Tirani te sile življenja ne morejo ugasniti. Mimo njih dere in jih pod seboj pokopava.
Krščanska vigred je večna, kajti velikonočna zastava zmage življenja nad smrtjo je zastava nesmrtnega božjega jamstva, da krščanska revolucija, ki hoče uveljaviti več-nostne pravice božjih otrok v družabnem redu pravice in ljubezni, ne more biti nikoli in od nikogar premagana. Zatorej, ljubi verni Slovenci, veselite se na Veliko noč! Saj veste, kam pelje vaša pot in kam vodi krščanstvo, ki je vera v življenje An ne pozna smili.
Karl Bauer: VSTAJENJE v spominski kapeli na Križni gori v Celovcu
Vera, upanje in ljubezen
Ksaver Meško
Kristus je vstal. In s tem je Bog pritisnil pečat na oznanilo, da je Jezus njegov Sin, pečat na vse njegovo življenje, na ves njegov nauk. Nič več dvomov, nič več nemirnega iskanja in pričakovanja: Kristus je vstal, kakor je bil napovedal, in vse je resnica, kar je govoril in učil. Resnica je rešen je, resnica pa rešuje in osrečuje, zato: Aleluja, aleluja!
če bi kak človek popisal nauk Jezusa iz Nazareta, bi ljudje brali in občudovali ta nauk. A bile bi besede človeka, velikega misleca, čudovito blagega moža. A vendar samo besede človeka. Morda resnične, morda zmotne. A luč velikonočnega jutra je bila Luč božja, ki je vse ožarila z božjo resničnostjo. In to je veselje in sreča velikonočnega dne, neminljiva sreča.
Pečat je na resničnost naše vere. Napisali so lepe nauke tudi drugi veliki možje. A če vprašamo: »Kdo uči to in to?*, dobimo odgovor: »Ta in ta učenjak, mislec, modrijan.* A če spet vprašamo: »Kdo pa uči to?*, dobimo odgovor: »Jezus Kristus, Sin božji.* Kaj bomo odgovorili? »Tedaj pa se bom držal tega, veroval to, kar nam je Kristus povedal. Saj ne ta, ne oni ni zapečatil svojega nauka s tako bolečo smrtjo, še manj z vstajenjem od mrtvih.*
Vera je luč, Luč božja, ki sveti skozi vse mrakove, temote, noči tega življenja. In Velika noč je božje potrdilo te vere, ki jo je mrak velikega petka hotel zadušiti, a je velikonočno jutro vzplamtela s tako močjo, da so kakor mrtvi popadali vojaki, ki bi naj to luč varovali v temi groba. O Jezus, pomnoži našo vero!
Velika noč je podlaga našega upanja. Zakaj so milijoni mučencev prvih stoletij šli s takim, pogumom, s takim veseljem v smrt? Ker so upali na večno plačilo, na blaženo svidenje z njim, ki je šel v smrt pred njimi in je pred njimi vstal in šel v večno življenje. Njim in vam vsem velja: »Pojdi za menoj!«
Velika noč je dan naše ljubezni. Ljubezni pravičnih, ljubezni zablodlih, ki so se povrnili, vrnili po velikonočni spovedi. Ljubezen je plamen, je ogenj. Ljubezen, kakor je bila ljubezen apostola Janeza, ki je brez strahu stal pod križem.; ki je s hrepenenjem hitel h grobu, prvi stopil v grob. Ljubezen, kakršna je žarela in živela v srcu Marije Magdalene, ki se ni mogla ločiti od groba in je jokala pa slišala osrečujoči glas Gospodov »Marija!« Ljubezen, kakršno je skrival v srcu Peter, ki je Gospoda sicer zatajil, a se mu je Gospod prvemu izmed apostolov prikazal: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu« (Luka 29, 34), so povedali apostoli učencema, ko sta se vrnila iz Emavsa. Največja pa je ljubezen.
Velika noč ni.samo spomin dnevnega dogodka, Velika noč je sedanjost, krvavo potrebna sedanjost. Ko je pa sedanji svet — svet bolnega nemira, svet, ki zanika vse lepo in dobro, svet, ki sovraži luč! Luč je pa Resnica, je Bog — in to je oznanilo, ki smo ga od njega slišali in ga vam oznanjam: Bog je luč in teme ni v njem nobene, piše Janez svojim vernikom. Svet, ki oznanja svobodo, vsiljuje suženjstvo, ki kaže slepilo srečnega življenja, prinaša smrt. V teh dneh nemira in zablod je potreben Kristus vstali, ki je premagal laž — »drugim je pomagal, sam sebi ne more« — ki prinaša mir — »mir vam bodi« — ki pomaga trpečim, ker je sam trpel, ki lajša smrt, ker je sam umiral v najhujših bolečinah, in dokončno zmagoslavno obljubil:
»Zaupajte, jaz sem svet premagal.«
Politični teden
Po svetu...
Pomladanski nemir na Vzhodu
' Laos, kraljestvo v Inidokiini na Daljnem Vzhodu, ki je po ozemlju trikrat večje kot Avstrija, a ima samo 3 milijone prebivalcev, ki žive pretežno od riža, je minuli teden stopilo v središče svetovnega zanimanja. Ta nekdanja francoslka kolonialna posest, ki je po zlomu francoskega imperija postala samostojna država, bi naj po sklepih mednarodne konference v Ženevi leta 1954, ko sta si Vzhod in Zapad razdelila vplivna območja, bila neutralna.
Laos ima nesrečno lego, kajti na severu meji na komunistično Kitaijlsko, na jugu pa na Siam, ki je trdno v zapadnem taboru in tvori en člen zapadine obrambne organizacije na Daljnem vzhodu SEATO. Ta je namreč azijski dvojček evropskega Atlantskega pakta. Ženevska konferenca leta 1954 je sklenila, da bodi Laos neopredeljen, neke vrste blazina med vzhodnim in zapadnim taborom. Posebna 3-članska komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Indije, Kanade in Poljske bi naj nevtralnost nadzorovala. Toda člani komisije so se kmalu med seboj sprli in je zaratli tega njeno delo zašlo na mrtvo točko. Po premirju leta 1954 je ameriška vlada nudila Laosu veliko gospodarsko pomoč, v severnem delu dežele pa komunistični blok ni razpustil svojih partizanov, ki so organizirani v Patet Lao. Boji med vladnimi četami in Patet Lao niso nikdar povsem prenehali, toda ne Moskva in ne Peking nista upala prenapeti strune, kajti vedela sta, da bi ameriški predsednik Einsehovver posegel z oboroženo roko vmes.
V zadnjih mesecih pa je začela Moskva izdatneje podpirati Patet Lao z orožjem in partizanske čete so se začele pomikati proti jugu. Združene države so hotele takoj poseči vmes z oboroženo intervencijo, kajti očitno je bilo, da poskuša Sovjctija s »kra-jevno akcijo« pobasati Laos. Hotela je izrabi ti zamenjavo predsednikov v Združenih državah in razširiti svojo posest. Vključitev Laosa v komunistični blok bi pa bil hud udarec za ameriški obrambni sistem na Daljnem vzhodu. V Moskvi so računali s tem, da novi predsednik Kenne-dy ne bo upal takoj po svojem naistopu riskirati oboroženega spopada. Angleži in Francozi so predlagali, da bi naj bila zopet . vzpostavljena tričlanska kontrolna komisija, kajti oni se niso hoteli zaplesti v nevarno džungelsko vojno na Daljnem vzhodu, ki bi je me bilo zlepa konca.
Ameriške vojne ladje so izplule
Med tem, ko so tekla pogajanja, pa so čete Patet Lao prodirale naprej in mimuli teden je že zglodalo, kot da bodo zasedle večji del dežele. Toda tedaj je predsednik Kennedy zapovedal trem letalonosilkam in eskadrami rušilcev, s 14.000 izbranimi četami »marines« ma krovu, da odplbvejo v indokinske vode. Za vsak slučaj. Obenem pa je izjavil, da bodo Združene države »z vsemi sredstvi« skrbele za to, da ostane Laos samostojen in nevtralen, prav enako kot Avstrija.
Mednarodna diplomatska aktivnost je postala naravnost mrzlična. Britanski ministrski predsednik, ki bi naj šele prihodnji mesec obiskal Washington, je sporočil, da mora takoj govoriti s Kenmedvjem. Oba državnika sta stopila vsak v svoje letalo in se sestala ma ameriškem vojaškem letališču Key West. Po nekaj urah razgovorov je bila dosežena bistvena edinost med obema glavnima zapadnima zaveznikoma. Velika Britanija je podprla ameriško stališče, ameriška vlada pa je izjavila pripravljenost, da se pogaja glede ohranitve laoške nevtralhosti s pomočjo oživitve kontrolne komisije, pod pogojem, da komunistične čete v Laosu ustavijo svojo delavnost.
Nekaj ur mato je sovjetski zunamji' minister, ki se »slučajno« mudi v New Yorku ma zasedamju Združemih marodov, zaprosil za sprejemi pri predsedniku Kenmedyju, češ ida ima zanj nujna sporočila od Hru-ščeva. Kemmedy ga je naslednji dam sprejel na vrtu Bele hiše v Washingtomu. Hrušče-vu, ki je prej pustil dober teden čakati ameriškega poslanika v Moskvi Thompsona, da mu izroči. Kenmedyjevo pismo, se je sedaj naenkrat začelo muditi. Ameriške vojne laldije so pač plule proti Laosu ... Moskovska »Pravda« pa je dan na-vrh prinesla članek, v katerem pravi, da bi bila obnovitev 'kontrolne ‘komisije naj-
primernejša' rešitev bloškega vprašanja. Zopet se je pokazalo, da Moskva najbolje razume govorico moči.
Položaj pa je še vedno napet. V Bang-ikokm, prestolnici na Laos meječega Siama, se je pa sestal svet zunanjih ministrov SEATO. Zbrani ministri so podprli ameriško politiko glede Laosa. V Moskvi pa se je začelo zasedanje Varšavskega pakta. Oba tabora merita in ocenjujeta svoje moči.
... in pri nas v Avstriji
Gorbach je razdelil velikonočne pirhe
Dr. Alfons Gorbach, novi zvezni kancler, 'ki bo 11. aprila namesto odstopivšega ing. Raaba prevzel vodstvo vlade, je pri svojih prvih dejanjih pokazal, da je mož močne volje in da se hoče držati postavljenih terminov. Minulo sredo je, ikot je napovedal, po dolgotrajnih posvetovanjih in tudi o-strih prepirih za zaprtimi vrati, sestavil listo novih ministrov. Borba za ministrske stolčke je bila huda in ne brez žrtev, kajti poklicanih je bilo mnogo, izvoljenih pa malo.
Najhuje je bilo z dosedanjimi ministri. Vsi so sicer enoglasno izjavili, da jim osebno ni nič do te službe, da so pripravljeni prepustiti 'polje »mlajšim močem«, v isti sapi so pa seveda bili škrommo pripravljeni — če treba naprej »služiti domovini . . .« Razume se, da se niso sami silili v ospredje, pač pa prdk prijateljev, ki. so zatrjevali, da so njihovi miljenčki edini sposobni za to težko službo. Tem bi že ikasfieje, ako bi bili zopet v posesti ministrske moči, na oprijemljiv način izkazali svojo hvaležnost. Toda Gorbach je na koncu uveljavil svojo voljo in izbral sodelavce svojega zaupanja.
Od starih ministrov je pridržal samo prosvetnega ministra dr. Drimmla, ki si je s svojo razsodno politiko pridobil vsestransko priznanje, 'kmetijskega ministra ing. Hartmanna, ki je kmetijski strokovnjak in o njem pravijo, da utegne postati bodoči kancler, in trgovinskega ministra dr. Rocka. Tega je menda v zadnjem trenutku rešil dosedanji kancler ing. Raab, ki bo kot predsednik VV.irtschaiftsbunda, denarno na jmočnejše organizacije v okviru OeVP, ohranil še veliko besedo v stranki.
Novi ministri so:
Dr. Josef Klaus, dosedanji solmograški deželni glavar, bo finančni minister. Okrog 50-letni jurist je po rodu Korošec in je obiskoval gimnazijo v Celovcu. Po poklicu je odvetnik. Leta 1949 je bil izvoljen za deželnega glavarja na Solnograškem. Obenem je vodil tudi finančni resor deželne vlade in isi pridobil sloves dobrega gospodaija.
Dr. Karl S c h 1 e i n z e r, dosedanji kmetijski referent v koroški deželni vladi in načelnik OeVP na Koroškem, bo obrambni minister. Dr. Schleinzer je bil častnik v zadnji voljni po poklicu pa je agrarni strokovnjak. Je najmlajši minister v Avstriji, šteje le 37 pomladi.
Dr. Otto Kranžlmayer iz Innkreisa na Gornjem Avstrijskem, po poklicu državni
Brošura „Minderheit ohne Maske” je prišla tudi na podeželje in pri poštenih in pravičnih ljudeh je zadela na odklonitev. Naše glasilo je k njej že /.avzelo stališče in se bo s teni političnim pamfletom še bavilo, tukaj pa objavljamo glas s podeželja.
'»Knjižica Minderheit ohne Maske, ki jo je spisal neki Hermagoras Schribar, me ni prav nič prepričala. Čeprav se zavzema za »vindišarstvo« in neki »vindišarski« jezik, pa mora v isti sapi priznati, da je ta jezik v gotovem pogledu najčistejša slovenščina in da na Koroškem govorimo samo dva jezika, nemškega in slovenskega. Po naših vaseh govorimo samo so vej, sovenj. Nihče ne bo o sebi rekel, da govori »vincliš«. Slovenski besedni zaklad —- tudi .koroška narečja — ne 'jjoznaljo besede »vindiš«. Ta beseda ni ne Sposojenka, ne tujka. »Vindiš« je politična tvorba, geslo, ki naj Schri-barju in 'njegovim služi za ponemčevanje Slovencev, potem ko so brezvestno oblatili tiste, ki hočejo ostati to, kar so, namreč Slovenci, za »protidržavne« in »državi nevarne« elemente.
pravdndk, bo državni tajnik v notranjem ministrstvu.
Dr. Ludvig Steiner, dosedanji avstrijski diplomatski predstavnik v Sofiji, poklicni diplomat in po rodu Tirolec iz Innsbrucka, 'bo pa državni tajnik v zunanjem ministrstvu.
To je bila prva 'košara pirhov, ki jo je razdelil dr. Gorbach. Naše poročilo pa še ne bi bilo popolno, če ne bi omenili še druge, namreč odpovedi odsluženim ministrom. So to obrambni minister Graf, koroški veljak in propagandni strokovnjak OeVP v času, ko je OeVP polčasi a stalno Izgubljala v državnem merilu glasove. Pred nedavnim se je zapletel v nerodno storijo s reakcijskimi lovslkimi letali. Na švedskem je kupil 15 lovskih letal za 50 milijonov šil., ne da bi prej pomislil, kam jih bo dal. Vojaško letališče v Horschingu v Linzu, kjer bi naj bili nastanjeni, obstoji Lscdaj samo na papirju. Ko pa je hotel kovinske ptiče začasno nastaniti na letališču v Trn j i vesi pri Celovcu (Annabichl), pa so se sicer za obrambo domovine vselej vneti Celovčani, ki sicer vidijo nevarnosti za domovino na vseh koncih in krajih, uprli! kot en mož, češ, da bi letala delala preveč hrupa in da hi oni ne mogli spati, povrh tega bi jim pa še pregnala tujce z jezera.
Odpoved je dobil tudi dosedanji strokovnjak za Južno Tirolsko dr. Gschnitzer. Njegova južnotirolska politika je spravila Avstrijo v oster prepir s sosednjo Italijo in preko nje v izolacijo do Zapada. Čeprav je OeVP za to, da dobe Južni Tirolci svoje pravice, pa je bil glavni razlog za odslovitev državnega tajnika Gsehmkzerja ta, da politično ni bil dorasel ministru Kreiske-mu, ki je lahko v zunanjem ministrstvu jiočel, kar je hotel. To je za zahvalo Krei-sky sam dr. Gsohnitzerju v slovo potrdil, ko ga je označil kot »izvrstnega strokovnjaka za meddržavno pravo«.' Funkcija državnega tajnika je pa v prvi vrsti politična, po drugi strani pa predava dr. Gschnitzer na innsbruški univerzi »civilno«, to je no-tranjedržavno pravo.. . Izmenjan je bil tudi državni tajnik v notranjem ministrstvu Grubhofer iz Vorarlberga, toda ne toliko i/ osdbnih razlogov, kot za to, da dobi dežela Gornja Avstrija tudi enkrat zastopstvo v osrednji vladi.
Kam z odsluženimi ministri
Sprememba vlade pa je sprožila še eno, rekli bi socialno vprašanje: kam z odsluženimi ministri. Treba jih bo nekako »oskrbeti«. Za dosedanjega obrambnega ministra Grafa so že našli mesto: izvoljen je bil za predsednika upravnega• sveta državne banke Creditanstalt, kjer bo več zaslužil kot minister. Heilingsetzer bo pa 'tudi predsednik, nadz. sveta pri neki drugi podržavljeni ustanovi. Gschnitzer bo šel nazaj v Innsbruck profesorit, Grubhofer pa je izjavil, da zanj ni treba skrbeti. V tej zvezi so se zopet pojavili predlogi, da bi bilo bolje uvesti pokojnine tudi za ministra, po vzoru koroške deželne vlade in celovškega mestnega sveta. Nekateri menijo, da bi bilo to manjše zlo, kot pa postavljati odslužene ministre v službe, za katere strokovno niso usposobljeni.
Kljub raznim znakom nemira v socialistični stranki pa izgleda, da1 le-ta pri spremembi vlade ne bo izmenjala svojih ministrov. Tako Ije vsa j izjavil načelnik stranke dr. ‘Pittermann.
Po vsem tem pa je gospodu .Šlibarju germanizacija povsem naraven proces; brez pritiska in nasilja baje ginejo Slovenci vedno bolj. kot vigredni sneg — spreminjajo se v »vindišarje«. Dokaz gospoda šribanja je edinstven: če so našteli leta 1880 v slovanskem delu Koroške (v okviru današnjih meja) 92.000 Slovencev in samo 18.000 Nemcev, leta 1951 pa po občevalnem jeziku — ki nikdar ni bil objektivni kriterij — samo 23.839 Slovencev in 86.161 Nemcev, potem pravi gosp. šribar k temu s številkami dokazanemu nasilju nad 62.322 ljudmi slovenskega porekla, da so se le-ti kot »vindišarji« sprva izdali za Slovence, pozneje pa za Nemce. Če so pa našteli recimo leta 1934 nekaj nad 31.000 Slovencev, je tudi izmed teh — po mnenju gosp. Sribarja — okoli .7000 »vindišarjev«, Slovencev pa Ije 23.839; in te so našteli 1951 kot Slovence. Mene n. pr. mi pri teh 23.839 Slovencev, ker me je števni • komisar leta 1951 .zapisal 'zaradi moje službe v nemški okolici pod »nemško-slovenski« občevalni jezik. In zaloga »vindišarjev« v številu
SLOVENCI
(Lo-ma in pa metu
Za ameriški konzulat v Ljubljani
Dr. Lujo Leskovar, direktor slovenskega radijskega programa v Chicagu (USA) je brzojavno čestital novemu antcriškcnui državnemu predsedniku Johnu F. Kennedyju, ko je prevzel svojo visoko službo. Dr. Leskovar je obenem pozval Kennedy-ja, da čimprej ustanovi v Ljubljani ameriški konzulat z javno knjižnico. Treba je, da Združene države vpostavijo direktne stike z visoko kulturnim narodom Slovencev in tako gesto bi z navdušenjem pozdravilo tudi okoli pol milijona Amerikancev slovenskega porekla, zaključuje brzojavka. Predsednik Kennedy je na brzojavko odgovoril z lepim zahvalnim pismom.
Nov slovenski profesor v Ameriki
Dr. Rudolf Čuješ, ki je mnogim bralcem na Koroškem še znan kot sotrudnik „Kronike” v prvih povojnih letih, je bil poklican za profesorja sociologije na katoliški univerzi sv. Frančiška Asiškega v Antingonishu v Kanadi. Prof. Cuješ je dovršil pravno fakulteto na univerzi v Ljubljani, po vojni pa si je pridobil še doktorat iz jmlitičnih ved na graški univerzi, nakar se je preselil v Kanado. Ondi je bil vnet društveni delavec in sotrudnik raznih slovenskih listov. Med drugim je bil soustanovitelj in prvi predsednik Posojilnice Janeza Evangelista Kreka v Torontu, ki se je v kratki dobi razvila v zdrav in močan slovenski denarni zavod •naših rojakov v Kanadi.
Zbor slovenskih srednješolcev v Argentini
V	Buenos Airesu je bil dne 12. marca 5. redni letni občni zbor Zveze slovenskih srednješolcev, katere člani so slovenski dijaki, ki žive v argentinski prestolnici. Kljub precejšnjim težavam, med katerimi je raztresena naseljenost v velemestu, je društvo v minulem poslovnem letu živahno delovalo ter vzgajalo svoje člane v skupnostnem slovenskem duhu, ki je našim izobražencem doma in še bolj pa po svetu najbolj potreben. Zelo živahno je deloval literarni krožek pod vodstvom M. Kremžarja in za novo poslovno leto si je zastavil se obsežnejši program. Nadalje bo društvo priredilo študijski tečaj, na katerem bodo strokovnjaki iz vrst starešinstva predavali dijakom o slovenskem zemljepisu, zgodovini, slovenskem jeziku in književnosti, o teologiji in filozofiji. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki mu načeluje Tine Duh ml.
Novi slovenski pravopis pripravljajo
Ker je prva izdaja povojnega pravopisa, ki je izšel leta 1950, že davno pošla, pripravlja posebna komisija novo izdajo Pravopisa, ki bo temeljito predelana in razširjena. Komisijo vodita akademik A. Sovre in univ. prof. A. Bajec. Rokopis je že v tiskarni ter do konca postavljen. Korekture, vezava in druga tehnična opravila bodo pa zahtevala še pol leta.
Milan Skrbinšek 75-letnik
V	Ljubljani je obhajal pred nedavnim 75-letni-co rojstva Milan Skrbinšek, eden izmed stebrov slovenskega gledališča. On spada tudi med umetnike, ki so pomagali slovensko gledališko umetnost povzdigniti na evropsko raven.
Svojo umetniško pot je začel v znameniti Ottovi soli na Dunaju. Po študiju na Dunaju se je vrnil v domovino. Kot igralec režiser, publicist in vzgojitelj igralskega naraščaja si je pridobil velike kulturne zasluge. Njegov ljubljenec pa je bil Cankar. Dobra tretjina vseh iger, ki jili je režiral, so bile Cankarjeva dela.
23.839 Bo 'verjetno Se kar dobra — kaj, če sc ižkaže, da je samo nekaj nad 7000 'pravih Slovencev na Koroškem, ostali pa s<> visi »vindišarji#? Poltetn bo gosipod Šlibar pač se teh 7000 moral — točno po Lemi-schu! — prepričati, da so pravzaprav »uin-disarji« — iker so se v koroški šoli »šribaf, rajtat in ž in j at« učili in ker doma pravijo »vahano« namesto -tehtanje in »žeta« namesto milo. To ije pa menda tudi najlepS* dokaz, da so vsi »vindišarji« Slovenci, obenem pa produkt germanizacije, ne samo -tisti veliki podjunski kmet slovenskega porekla, ki je zaradi nasprotstva do komunističnega režima v Jugoslaviji postal »vin-dišat«,- ikaterega otroci pa bi naj bU> že kar čistokrvni .Nemci. Enostavno, kaj?
/daj je zopet bilo ljudsko štetje. 'Pojavile so se znova seveda vse mogoče kombi n a ci j e: sl o ven s ko- n emS ko, n emš k o-vi n d i» itd. Tudi dvojezična šola iz leta 1945, katero so leta 1958 šovinisti pokopali, je imela prva tri šolska leta kombinacijo učn' jezik: slovensko-ncmški. Uradno je nehala delovati z 31. oktobrom 1958; v odloku gosp. deželnega glavarja iz lota 1958 je re-
Pismo s podeželja
DR. F. ŠEGULA:
Ob novem slovenskem prevodu Svetega pisma
II. Novi slovenski prevod
(Nadaljevanje)
Ta veliki 'božji zaklad nam nudi nova knjiga v našem lepem domačem jeziku. Prelistajmo jo, da se 'prepričamo o njeni vrednosti.
Kakor smo že rekli, so preroške knjige vrhunec ali, da povemo z besedo prevajalca, ovet starozaveznega slovstva. Kot take so torej težko razumljive, kakor je sv. pismo — knjiga vseh knjig — vobče težko dostopno bralcu, ki bi hotel v njem najti roman. Zato smo prevajalcu Se posebej hvaležni, da nam je podaril dolg in izčrpen uvod.
Najprej posveča dolgo razlago preroštvu izven svetopisemskega razodetja, ki razjasni marsikatero težavo in že vnaprej varuje pred zmotnim razumevanjem ah raznimi dvomi.
Govori o raznih starih vzhodnih narodih in njihovih božanstvih.
Takoj opozori na dejstvo, da je velika razlika med Hebrejci, t. j. izvoljenim narodom, ki je veroval v enega pravega Boga in drugimi narodi starega Orienta: Sumerci, Babilonci, Sirci, Egipčani, prebivalci ■Male Azije in starimi Grki. Vsi ti narodi, ki jih zgodovinarji štejejo med predstavnike najstarejše visoke: kulture, pogrešajo najvažnejše: razlikovanje med naravo in bogom. Kljub vsem svojim naporom, da pridejo do pravilnega odnosa z višjimi silami, so ostali pri naravi in njenih silah. Njihovi »bogovi« so bili zato le poosebljene sile narave ali celo samo sad njihove domišljije '(str. 8).
Zmotni nauk o nastanku sveta
Lepo pojasnjuje kot plod tega naziranja tragikomično pojmovanje nastanka sveta in božanstva pri Sumercih, ki je nekak izraz naziranja ostalih poganskih sosedov Izraela.
Svet je bil v začetku podoben velikanski praznini delavnici. V to delavnico so nekoč stopili »inženirji«, it. j. bogovi. Hoteli so spraviti delavnico v obrat, da bi postala tovarna. Zaradi needinosti so se krvavo stepli. Bogovi-zmagovalci so potem delavnico po svoje uredili. Bogovi so bili in-žinerji, ni pa bilo še delavcev. Te so bogovi enostavno naredili in imenovali so se iliud-
je-
Življenska naloga ljudi je bila, da v tej ogromni tovarni delajo za bogove-inžiner-je. Odnos človeka do bogov je torej odnos delojemalca: človek naj zadovolji bogove s svojim delonrza nje, bogovi pa bodo človeka za to varovali, (str. 7).
Kako vse drugače govori takoj v začet-prva Mojzesova knjiga ali Geneza o stvarjenju sveta!
To usodno pojmovanje je bilo podlaga za predstavljanje odnosa med bogovi in naravo. Prepričani so billi, da je bil svet poprej kakor bogovi, kakor mora biti glina, ki jo gnete lončar, da dela iz nje posodo, poprej kakor lončar sam, (str. 17).
Tako naziranje o Bogu je imelo seveda žalostne posledice za versko in moralno življenje.
Najhuje je bilo ravno v Kanaanu — obljubljeni deželi izraelskemu narodu.
Tam se je razširilo kanaansko in feni-čansko češčenje toga Baala in boginje Ašere. Kratko imenujemo ta kult posebno še po novejših odkritjih v Ras-Šamri ba-alizem ali plodnostih kult. Ohranil se je dolgo časa, saj se je proti njemu boril prerok Jeremija celo v bližini Jeruzalema in enako drugi izraelski preroki.
Bila je to vrsta poljedelskega verstva, po katerem naj bi se človek vključil v plodnostih ritem narave. Sredstva so bila kruta in nemoralna. Tekla je človeška kri in Kanaanci so morali božanstvu žrtvovati otroke. Znana je celo obredna spolna razbrzdanost in vlačugarstvo, ki je bila v zvezi z baalovimi svetišči na vrhovih gora.
»Apostoli« tega »češčenja« so bili tako-zvani Baalovi preroki, katerih je bilp za časa kralja Ahaba štiri sto petdeset v Izraelu. Razuzdana kraljeva žena Jezabela jih je pripeljala iz Fenicije, (str. 14).
V ta kaos zmešanih poganskih nazorov je torej posijala luč svetopisemskega nauka.
Bog sam je razodel Izraelcem po prerokih, da je On sam — Jahve = On, ki je, prim. 2 Moj/. 3, 14 —, iki je od vekomaj. On je svet iz nič naredil in ustvaril vse, kar je na njem.
Od. Boga samega razodeto božje ime Jahve najdemo v hebrejskih biblijah nič manj kakor okrog 6823 krat. Stavek o Bogu Stvarniku je prvi v sv. pismu in med zapovedih prav tako prva: »Veruj v enega Bo-ga!«
To spo/nanje je tudi za izraelski narod le sad postopnega božjega razodetja. Nosilci .in tolmači istega razodetja so pa bili ravno preroki.
Tako laže razumemo, kar smo rekli že v odstavku o preroštvu, da preroki niso bili samo oni, ki so napovedovali prihodnje reči. Bili so mnogo več, namreč besedniki živega Boga, ki jih je poslal, da izpričajo N jegovo voljo. Razumemo pa njihovo težko nalogo predvsem ob dejstvu, da je pravi božji nauk pomenil kapljico v neizmerno morje poganskega sveta.
Prvi pionir ali poslanec božji je Abraham, .ki ga je Bog izbral, da ponese tožjo
besedo iz osrčja sumerskega mnogoboštva med kanaanska ljudstva: »'Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo poikažem.« (1 Mojz 12, 1). Abraham je bil torej prvi prerok.
Drugi in največji prerok je Mojzes. Pet stoletij je poteklo pa Abrahamovi smrti, ko je nastopil Mojzes, iki je izvoljenemu ljudstvu oznanil Sinajsko zavezo.
Sinajska zaveza ali deset zapovedi pomeni dokončen prelom z vsem orientalskim mnogoboštvom, čarovništvom, vedeževanjem in češčenjem naravnih sil.	^
Kot dopolnilo k prvemu je Mojzes dodal še drugo: svojemu ljudstvu je postavil temelje novega bogoslužja v duhu Sinajske zaveze.
Po pravici beremo v 5. Mojzesovi knjigi: »In ni vstal več prerok v Izraelu enaik Mojzesu — tukaj izvzamemo evangeljski nauk o Jezusu Kristusu in Njegovem predhodniku Janezu Krstniku —, s katerim je bil Gospod občeval od obličja do o-bličja, z vsemi znamenji in čudeži, ki jih je kot Gospodov poslanec delal... in z vsemi velikimi strašnimi rečmi, ki jih je storil 'Mojzes pred očmi vsega Izraela«, (34, 10-12).
Jozue in Samuel
Kolo zgodovine Izraela se je vrtelo na- • prej. Po osvoboditvi iz egipčanskega tlačanstva so se Izraelci pod Jozuetovim vodstvom naselili v obljubljeni deželi Kanaan. Prišli so v dotik z novimi razmerami, predvsem z novo kulturo in drugo vero. Vse je zaviselo od vprašanja, ali se bo izraelski monoteizem uveljavil v Kanaanu ali pa bo omagal in podlegel mogočnim silam staroorintakke vere in kulture.
Po Jozuetovi smrti in naraščajočo nevarnostjo Filistejcev je položaj postal še bolj kritičen. O končni zmagi ne moremo dvomiti, saj je bil Jahve Izraelov Bog in ■Kralj, vendar so čakale Izraelove voditelje hude žrtve.
Cas je dozorel za novo božje razodetje, kil ga je Bog poslal po preroku Samuelu. Postal je Izraelov rešitelj kakor nekoč Mojzes.
Izraelci so zahtevali kralja, češ »tudi mi bodimo, kakor so vsi narodi«, prim. 1 Kralj 8, 20. Tako je 'bila ustanovljena monarhija v Izraelu.
Ib pa je bilo proti duhu Sinajske zaveze, po kateri je bil Jahve sam Kralj in Bog Izraelov.
Doslej so bili avtentični tolmači božje volje od Boga poklicani preroki in karizmatični sodniki. Od ljudstva izvoljeni kralji pa so bodo odslej poleg drugih lastili tudi to pravico in prišlo ho do trenja med kraljestvom in Sinajsko zavezo. Sledili so
Udeleženke gospodinjskega tečaja, ki se vsak torek zvečer zbirajo v prostorni in moderno urejeni kuhinji Mohorjevega internata, so zadnji torek pred Veliko nočjo krasile tudi velikonočne pirhe z lepimi slovenskimi vzorci. Pri tem so pokazale precejšnjo spretnost in skoraj umetniški okus. Marsikoga bodo mogle z njimi razveseliti.
antijahvistični ali kratko brezbožni kralji, katerih to celo več kakor pravovernih 'kraljev. Tudi oni so imeli svoje — seveda krive preroke, kli bodo skupno s poganskimi utež koči 11 položaj pravih božjih poslancev.
V tem je vzrok razcepitve in končnega propada izraelskega kraljestva, katerega je je začel sam modri Salomon, pa tudi vzrok mučeniškega nastopa velikih lin malih prerokov.
Preroki so bili postavljeni pred odločitev, ali izberejo pot sodelovanja s kraljestvom ali pa ostanejo zvesti svojemu poklicu kot tolmači; božje volje in stopijo v odprt boj s kraljestvom. Izbrali so 'kajpada pot opozicije in začel je dramatični toj od Ahije, ki je pred kraljem Jeroboamom raztrgal svoj plašč na dvanajst kosov, prim. 3 Kralj 11, 30-33, preko Elija in Elizeja v 9. stol. pred Kr. do zadnjega preroka stare zaveze, ki je bil verjetno Mala bij a v 5. stol. pred Kr.
(Dalje na 5. str.)
FRAN ERJAVEC:	304
koroški Slovenci
C	(III. del)
Razen težav, ki sem se jih bil že dotaknil, so pa nasprotovale uresničenju Napoleonovih načrtov še mnoge 'bihovne, politične, gospodarske in socialne sile, ki so 1‘h vzbujala in uveljavijalla tedanja burna leta. On je ustvarjal vladavino, ki je nekako spajala revolucionarne usvobojcvalne težnje s prosveti jenskim absolutizmom RV4II. stol. in ki je v precejšnji meri, čeprav nehote, utrjevala dotedanjo socialno hierarhijo slojev. Meščan-stVo je resda zahtevalo svoboščine, toda dinastije in plemstvo se je ,j vsemi silami upiralo, odreči se svoji doteda-n.P oblasti, prebujene narodnostne težnje so bile ne-^IrUžljrve z Napoleonovo univerzalnostjo, duhovno živ-'ienje se ni dalo vpreči v noben jarem in tudi interesi porajajočega kapitalizma se niso vedno krili s cesarje-luni načrti. Izven francoskega imperija je bilo plemstvo povsod najnepomirljivejši cesarjev nasprotnik. Če-piav mu je Napoleon povsod dajal predpravice na škodo ^Uletov, je vendarle preziralo »parvenija«, ki je ogro-njegove stoletne »pravice« in ki je v njegovih očeh predstavlja] le nekako nadaljevanje revolucije.
Duh in .neizbežna potreba časa sta sicer skoro vse 1 tžave prisilila k bolj ali manj smotrnim, reformam na toh področjih, 'toda skoro povsod izven francoskega im-Pc'rija je izvedlo te reforme plemstvo samo tako, da je ''Trla oblast še nadalje trdno v njegovih rokah. V Pru-Mi‘ sta' nekdanje .Sternovo delo nadaljevala v duhu pro-st'etljenskega absolutizma Scharnhorst in kancler Har-uenberg. Slednjemu je reakcionarni del plemstva ljuto n;isprotaval, zato so tudi pruske reforme še vedno daleč /‘,ustajale za reformami po nekaterih zapadnonemskih deželah, zlasti kar se tiče osvoboditve podložnikov. Celo v Rusiji je car nekaj časa ljubimkava! / liberalnimi ide-
jami iz svoje mladosti in je mislil na postopno uvedbo nekake ustave. Čeprav se državni tajnik 'Speranski, ki je izdeloval načrte za razne reforme,-ni niti dotaknil dotedanjih privilegijev plemstva, je vzbudil med tem vendarle tolik odpor, da je bil ob bližajoči se vojni s Francijo obtožen celo veleizdaje dn poslan v pregnanstvo.
Najtrdovratneje pa se je upiral vsakim naprednim reformam trmoglavi in omejeni reakcionar, avstrijski cesar Franc I. Njegova edina skrb je bila čini večja izpopolnitev vsemogočne policije in pribava denarja, da plača odškodnine za svoje lahkomiselno izzvane vojne. V ta namen je nekaj -časa tiskal bankovce, končno pa dne 20. II. 1811 proglasil državni bankrot. Tako boj proti Napoleonu pri njegovih lastnih »zaveznikih« ni nikoli izgubil socialnega značaja in so potem tudi proslavljali njegov padec kot nekako osebno zmagoslavje, a iz »Švede alianse« so si pozneje ustvarili nekako zavarovalnico proti meščanstvu in kmetom in habsburška monarhija je bila — kot najreakcionarnejša tedanja sila — že nekako naprej določena, da prevzame njeno vodstvo.
Nasproti taki Evropi je stala Anglija, razvijajoča se po svojih lastnih političnih in socialnih izročilih. Njeno vodstvo so držale še vedno trdno v rokah stare plemiške rodbine, ki so pa previdno sproti vključevale tudi novo velemesčanstvo ter ostale zveste ustavnim in liberalnim načejpm. Reakcionarno celinsko plemstvo jim je /ato očitalo, da dajejo denarju prednost pred rojstvom, ter prpglašalo njihovo vlado strank za slabost in le daljnovidne jii so smatrali za koristno, da b'i jih jemali za v/or Zapeljivi angleški vpliv se je Izražal predvsem na meščanstvu in na nekaj malega prosveti jenskega plemstva, si so spričo 'Napoleonovega samodrštva gledali v Angliji deželo ustavnosti in svobode, a brez »demokratičnih izrodkov . I ako je bil prodor svobodoumnej-ših idej tesno povezan predvsem z naraščanjem in okrep-Ij e vanj eni meščanstva, katerega najnaprednejši del je ostal še vedno zvest nosltelj idej iz 1, 1789.
#
je oblikovala po sohonbrunnskem miru 1. 1809. Napoleona je že ob priliki tedanje vojne jako v/nevoljcvalo vse prej kot zavezniško vedenje carja Aleksandra L; a ko je konec 1. 1810 car še očitno prelomil celinsko zaporo, mn je postalo jasno, da mora končati njegovo dvolično igro: treba je končno še njega ponižati v navadnega vazala ali ga pa poriniti v Azijo ter vključiti še njegove najbogatejše dežele v »veliki imperij«. Napoleonu večkrat očitajo njegovo vojno proti Rusiji kot nekako lahkomiselnost, toda njemu je šlo pri 'tem prav za bistvo vseh njegovih zamisli, to je za gospostvo evropske celine, oziroma »za to, da tudi konča, kar je bil započel«, kakor se je izrazil sam. On se je dobro zavedal velike nevarnosti, v katero se je podajal, a ni mogel odnehati, ako ni hotel tvegati še že dotlej doseženega.
Svojo vojsko za pohod na Rusijo je začel Napoleon zbirati že v začetku 1. 1811 v 'Nemčiji. Pri tem je moral ravnati jako previdno, da ga ne bi prehiteli z napadom Rusi, ki so imeli tedaj pod orožjem 240,000 mož, on sam je pa razpolagal le s 46.000 Francozi in 56.000 Poljaki. Tako je okrepijeval najprej že obstoječe vojaške edinice, napotil na poljsko mejo polovico svoje ob-donavske armade, postopno snoval še nove vojne zbore in skladišča ter jim pošiljal strelivo. Rusi so pa vendarle precej slutili, kaj se pripravlja. Car je bil v velikih zadregah in finančni položaj Rusije je bil porazen, a navzlic temu ni hotel obljubiti svojim Poljakom ustave, s katero bi bil pridobil njih naklonjenost. Carjev minister Rumaincov je zagovarjal*sporazum z Napoleonom, ker se nobena od se samostojnih držav ni upala spustiti več v hoj. Avstriji je car tedaj ponujal Romunijo, kar je pa Metternich odklanjal, Prusi so bili pa v takem strahu, da so mislili celo na tesno zvezo s Francijo. Enako se je oziral po zaveznikih seveda tudi Napoleon, toda car je bil o vsem mnogo bolje poučen nego Napoleon, ker je genialni, a pokvarjeni in koruptni Talleyrand prodajal nasprotnikom najzaupnejše državne tajnosti in jim dajal tudi odlične nasvete.
Petrovi mami v slovo
V sredo, 15. marca smo na pokopališču v Nonči vesi položili k večnemu počitku Ivano Messner, Petrovo mamo iz Doba. Rajna je umrla v Železni Kapli, kjer je njen sin Štefej že več let župnik. Prepeljali so jo najprej na njen dom h Petru v Dobu. Od tam se je vil v sredo dopoldne dolg žalni sprevod mimo Humca na pokopališče v Nonči vesi. Čeprav je bila rajna Petrova mama več kot deset let zdoma, ker je gospodinjila sinu-duhovniku, je lepi žalni sprevod pokazal, kako je bila rajna znana in priljubljena doma in v službenih krajih svojega sina Štefana.
Pogreba se je udeležilo poleg 22 duhovnikov tudi mnogo vernikov iz Pokrč, Tinj in Železne Kaple. Ob odprtem grobu je mil, g. kanonik Z e c h n e r orisal v iskrenih besedah lik slovenske, krščanske žene in matere, ki ji je bil Bog izkazal milost, da je izprosila sinu Štefeju duhovniški poklic. Pokazal je na njeno požrtvovalnost, saj je gorela v življenju kakor sveča za družino in cerkev dotlej, da je sedaj dogorela.
Gospod župnik Alojz K u 1 m e ž iz Pliberka se je od rajne Petrove mame poslovil kot domači župnik in v imenu neštetih študentov za vse dobrote, katere jim je izkazovala vse življenje. Ne le, da je sama v času največje gospodarske stiske omogočila študij štirim otrokom, tudi drugim študentom-sovrstnikom njenih otrok je bila prava »študentovska mati«. Na Petrovem domu v Dobu so se v počitnicah in pozneje v vojaških dopustih oglašali in zbirali številni dijaki iz cele Južne Koroške. Za vsakega je imela rajna mama prijazno besedo, vsakemu je postregla, se zanimala za njegove radosti in težave, tolažila in bodrila. Med njimi je bilo mnogo sedanjih župnikov in kaplanov širom Koroške ter mnogo drugih sedanjih slovenskih izobražencev.
Rod pokojne Petrove mame izvira iz Notranjskega. Od tam so sc njeni starši priselili v Dob, kjer so kupili Žlindrovo, posestvo. Rajna Ivana se je pridno udeleževala takrat zelo razgibanega prosvetnega življenja v fari. Pozneje se je poročila s Štefanom Messnerjem, pd. Petrom. S trdim delom sta z možem skrbela za številno družino. Poznala je vrednost šolanja in izobrazbe, vedela je, da je dobra šola najboljša dota za življenje. Zato je z največjimi žrtvami šolala vse svoje otroke. Kar štiri otroke je poslala v srednje šole, ostala dva pa je pustila izšolati v kmetijski oziroma
Minuli "četrtek se je staro in mlado iz Celovca in okolice izbralo v Kblpingovi dvorani ter jo napolnilo do zadnjega kotička, da vidijo drugi del zbirke slik iz modernega Egipta, ki jih jc na svojem 'popotovanju posnel č. g. Vinko Zaletel. Pestre slike in živa beseda predavatelja, ki ima ostro oko ne le za socialne pojave ampak tudi za lepoto živih bitij, so nas za tri ure povedli v daljni in bajni Egipt. Vmes pa je predavatelj vpletel razmišljanja in koristna‘navodila, ki bi naj posebno mladini, ki je bila med poslušalstvom posebno razveseljivo zastopana, zrastla v srce.
(Kulturni in drugi gostje iz Ljubljane)
Med prireditvami velja še omeniti gostovanje plesnega orkestra Bojana Adamiča iz Ljubljane. Nastopil je z izbranim, progra-
v gospodinjski stroki. Vsa okolica se ji je takrat čudila, kako to zmore, ko se vendar skoraj nič ni dalo prodati. Toda ona je štedila, si pritegovala od ust in — zrno k zrnu pogača — to je bilo njeno načelo.
Hud udarec je bil zanjo, ko je njen sin Jozej, ki bi bil moral prevzeti domačo kmetijo, padel na severni fronti. Vdano je prenašala ta udarec. Trije sinovi pa so se vrnili s front domov. Ko je sin Štefej nastopil prvo samostojno službeno mesto, je odšla k njemu v Pokrče kot gospodinja. Saj je doma zagospodinjila hčerka Micka s svojim možem in je mama vedela, da je dom v pridnih in skrbnih rokah.
Pred dobrim letom je začela resno bolehati. Njeno zgarano telo je začelo odpovedovati. Otroci pa so jo pridno obiskovali in ji stregli. Tako jih je imela tudi v svojih zadnjih urah skoraj vse zbrane okoli sebe. Tako je, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče vdano zaspala v večno spanje.
Žalujočim svojcem ob bridki izgubi izrekamo iskreno sožalje. Petrovo mamo pa bomo vsi, ki smo jo poznali, ohranili v lepem in trajnem spominu.
RADIŠE
(Pomenljiva igra)
Na cvetno nedeljo so nas naši domači igralci presenetili z lepo igro '»Podrti 'križ«, ki so jo bili podali v do zadnjega ikotič-ka napolnjeni dvorani pri cerkvi.
Igra je vzeta iz sodobnega življenja in pnikaZuje žalostno usodo kmečke družine. Korenovi starši so bili poslali v višje šole edinega sina, da mu tako pripomorejo do najboljšega kruha 'ter da bi kot študiran človek delal čast domači hiši in fari. Toda tujina ga je spridila in vrnil se je domov moralno pokvarjen. To je ponosnega in vernega očeta hudo prizadelo. Odtujeni sin se celo loti svetih stvari. Ko hoče s fanti, ki jih je on speljal na kriva pota, podreti častitljivi, starodavni domači križ, se pri tem simrtno ponesreči.
Igralci pod vodstvom pridnega režiser-
mom »lahke glasbe«, ki je bila v izvajanju tega vrhunskega ansambla pristna umetnina. Kot je pravilno omenil glasbeni kritik nekega celovškega dnevnika, v Avstriji tako kvalitetnih ansamblov te vrste sploh ni in jih najdemo šele v Nemčiji ter jih lahko slišimo in vidimo po televiziji.
Nadalje je nastopila v Celovcu skupina slovenskih književnikov, med katerimi so France Bevk, Anton Ingolič in [anez Menart vsekakor umetniške kvalitete. Med ostalimi so pa bili tudi taki »literati«, o katerih ne bo pisaila literarna, temveč kvečjemu politična zgodovina.
Obisk slednjih dveh prireditev je bil bolj pičel, kot priznava samo glasilo prirediteljev, čeprav so na Adamičev koncert vabili po mostu tudi z nemškimi lepaki. V precejšnji meri so ta neuspeh zakrivili prireditelji sami s svojimi monopolističnimi stremljenji in mešanjem politike v kulturo.
ja šimana so igro zelo prepričljivo podali. Pohvalo zaslužijo vsi, od nosilcev glavnih vlog pa do tistih, ki so jim bili zaupani manjši nastopi. Dobre tri ure trajajoča igra je zahtevala od njih mnogo truda in žrtev, saj so se moča;!!, dolgo časa priprav-. Ijati. Ta požrtvovalnost zasluži pohvalo še posebno zaradi tega, ker imajo mnogi izmed igralcev družine. Kljub drugemu
Zadnjič smo poročali o obisku šentviških pevcev in igralcev. Ko j za njimi so nastopili v farni dvorani Selani. Predvajali so narodne plese in uprizorili pustnemu času primerno burko. Kakor plesalci so se tudi igralci sijajno odrezali. Selani nimajo samo talentov, vešče vodstvo jih predvsem vzpo-sablja za talko dovršene nastope. Dohodke prireditve pa so namenili zidavi nove cerkve! Čast vrlim Selanom! — Samskemu stanu je dal slovo Amzl Elbe, pd. Kašnik in se poročil. Poroko globaškega originala so počastili tudi cerkveni pevci pod vodstvom mlade in vrle organistinje gdč. Korenove. Kašni k u pa čestitamo. — V postnem časti pa smo po dolgih letih imeli zopet misijon. Osem dni smo lahko premišljevali pod vodstvom čč. misijonarjev Luskarja in Cvetka o smislu našega kratkotrajnega bivanja na zemlji. Cerkev je bila vselej polna in gotovo bodo njune goreče besede našle dober odmev v naših srcih. Prirediteljem misijona pa prisrčna hvala! — Naši globaški prosvetarjd medteni tudi niso držali križem rok. Kar petkrat zaporedoma so doma in na sosednih odrih predvajali ®Vi-slavino odpovedi. Igro je režiral g. R. Grainer. K lepemu uspehu, ki je sad požrtvovalnega skupnega dela, iskreno čestitamo!
Zborovanje Združenja koroških gorskih kmetov
Minulo soboto je bil v Beljaku obini zbor Združenja koroških gorskih kmetov (Karntner Alimvirtschaftsvcrband). Predsednik VV a r mn t h je po pozdravu predstavnikov oblasti, med katerimi sta bila deželni svetnik dr. Schleinzer in beljaški župan Timmercr, predal besedo planinskemu inšpektorju dr. K u 11 e r e r j u , ki je podal poročilo o s tan j u gospodarstva gorskih kmetij na Koroškem. Dejal je, da Združenje šteje 4000 članov. Najhuje teži gorske kmete pomanjkanje delovne sile. Glavne naloge društva so izboljšava tal in s tem, zvezano povečanje donosov. Zato je pa treba sedaj neizkoriščene površine preurediti tako, da bodo uporabne'za pašnike. Skrbeti bo treba tudi za gradnjo in ureditev hlevov, opremo z molznimi napravami ter drugimi kmetijskimi stroji, ureditev potov ter predvsem /a razmejitev mčd gozdom in pašniki. Les in živina ostaneta namreč, glavni pridobitni panogi gor-»kili kmetij.
delu in skrbem so si pritrgali toliko časa, da nam posredujejo to pretresljivo in poučno igro, ki jc bila najlepša priprava za veliki teden.
Obenem so nam pa zbudili spomin na dogodke pred dobrimi 20 leti, ko so leta 1938 sprijeni oznanjevalci novega, nacističnega raja na zemlji pridrli k nam in podrli veliki jubilejni križ pri cerkvi ter sneli križe iz šol in javnih poslopij. Na cvetno nedeljo leta 1941 so pa po službi božji izpred cerkve odgnali našega sedanjega dušnega pastirja in nato še druge verne može iz našega ljudstva. Usoda pokvarjenega Korenovega Ivana pa nam je tudi predočila resnico, da krivica mora vselej propasti.
Naši mladini se za igro prav od srca zahvaljujemo in menimo, da je igra vredna, da jo vidijo tudi rojaki drugod na Koroškem.
DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA IN GIMNAZIJA ZA SLOVENCE
OBJAVA
Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence je v tem šolskem letu drugi Dah staršev v petek, dne 7. aprila 1961. V času od 13. do 16. ure se starši lahko poraz-govorijo z vsemi profesorji, ki njihove otroke poučujejo.
Ravnateljstvo
Red božje službe za Veliki teden 1961 za slovenske vernike v Celovcu
Kakor zadnja leta, tako bo tudi letos za slovenske vernike služba božja za veliki teden v CERKVI NOVEGA BOGOSLOVJA — Tarviser StraBc 30 — in sicer vsak večer ob 7. uri.
Veliki četrtek - SPOMIN ZADNJE VEČERJE: ob 7. uri sv. maša, skupno obhajilo vernikov.
Veliki petek- SPOMIN JEZUSOVE SMRTI: ob 7. uri z.večer začetek božje službe velikega petka. Ob koncu sv. obhajilo.
Velika so b o t a - VELIKONOČNA VIGILIJA: ob 7. uri zvečer se začnejo sv. obredi: blagoslov velikonočnega ognja in sveče, obnovitev krstne obljube; nato slovesna sv. maša s skupnim obhajilom. Po sv. maši blagoslov velikonočnih jedil.
Velika nedelja — VELIKA NOČ: ob 9. uri dopoldne sv. maša.
PRILIKA ZA SPOVED je vsak dan pol ure pred svetimi obredi.
VSI VERNIKI SO VABLJENI, da v velikem številu pridejo k obredom velikega tedna, ki so ravno v času, ki je najbolj primeren za vse.
^^Naše prireditve
SELE
Farna igralska družina St. Jakob priredi na velikonočni ponedeljek 3. aprila ob pol 1. uri popoldne v Selah v farni dvorani veseloigro
KARLOVA TETA.
Vsi, ki bi se radi od srca nasmejali, srčno vabljeni.
GLOBASNICA
Farna igralska družina St. Jakob, gostuje na velikonočni ponedeljek 3. aprila ob pol 8. uri zvečer v farni dvoiami v Globasnici z veseloigro
KARLOVA TETA.
Vsi od blizu in daleč: lepo vabljeni.
Staro in mlado rado obiskuje predavanja č. g. Zaletela, župnika ir. Vogrč. (Foto Domajnko, Borovlje)
Iz kulturnega življenja v Celovcu
(Predavanje o Egiptu)
Vabilo
na gostovanje PRIMORSKIH SLOVENCEV na belo nedeljo, dne 9. aprila t. 1. v veliki dvorani Kolpingovega doma ob Vi 3. popoldne.
Nastopili bodo tržaški študentje z igro iz dijaškega življenja
»Neopravičeno odsotna"
Pevski zbor iz Gorice pod vodstvom prof. Fileja bo zapel vrsto pesmi. Karte v predprodaji pri društvih in v uradu Krščanske kulturne zveze,
Celovec, Viktringer Ring 26.
Pokažimo rojakom s Primorskega našo skupno povezanost z obilno
udeležbo!
GLOBASNICA (To in ono)


i2rt mtndin» iti pil'
Praznik vstajenja
In vendar je zmagal...
Mučenec naših dni
Čudno se zdi nekaterim, če slišijo, da tudi danes žive med nami svetniki; vajeni so, da zigodbe svetnikov spadajo v pradavne čase. Toda .tudi današnji časi so bogato zaznamovani s spoznavalo! in mučenci; trpijo in umirajo za .božjo resnico križem sveta, še vedno se polnijo ječe in delavna taborišča s tisoči, ki so preganjani zaradi svoje zvestobe veri. Premnogi v trpljenju slabijo in umirajo. A njihov duh ni klonil; do konca so .vztrajali...
Imena mnogih so neznana; za premnoge ne vemo, kakšne žrtve so doprinesli na žrtvenik življenja. Kadar beremo o njih, navadno ne mislimo na njihovo mučeni-štvo, ker pozabljamo, da tudi sedaj živijo svetniki in umirajo mučenci. A ne bo trajalo dolgo, ko bo verni svet s spoštovanjem in hvaležnostjo presojal njihove žrtve. Vedno je treba nekaj časa, da znamo ceniti in prav presojati, kar je v resnici veliko in dragoceno. Imena preganjalcev in mučiteljev niso šla nikoli v zgodovino tako,. da bi jih svet občudoval in cenil. S spoštljivo hvaležnostjo pa se spominjamo vseh onih, ki niso klonili nasilju in zmotam, čeprav so morali za svojo zvestobo žrtvovati svoje življenje.
V letih groze
'Z brezsrčno krutostjo je nemški narodni socializem drobil pod kolesi svojega terorističnega sistema vse, kar se mu ni slepo uklonilo. Kratka je bila doba tega nasilja, a zaznamovana je z grozotami. Ko bi mogle govoriti stene nacističnih ječ! A tudi skozi te debele in visoke stene, preprežene in zavarovane z električno žico, so prišli vzdihi in molitve mnogih znanih in neznanih mučencev. Njih imena bodo ostala v zgodovini v zgled in opomin nam in rodovom za nami.
Bilo je 26. julija 1942. Pol voz golih trupel se je ustavil .pred krematorijem koncentracijskega taborišča v 'Dachau-u. Med trupli je bilo tudi truplo holandskega karmelilčanskega duhovnika Fr. Tita Brandsma. Na univerzi Nijmtvegen na Holandskem je dobil naslov »Rector magnifi-cus«, v Dachau-u pa jc bil venčan s krono mučeništva.
»Sam si kriv!«
Kaj je privedlo tega mladega in izobraženega duhovnika in profesorja do talko »častnega« groba? Na to vprašanje nam daje najlepše pojasnilo odgovor enega izmed nemških policistov,'ki so aretirali mladega duhovnika; »Sam si kriv. Ne bi smel ubogati svojega škofa«. Ta odgovor mu je odmeval v ušesih. Zvesta pokorščina ga'je privedla do krone mučeništva . ..
Bil je sin preprostih holandskih staršev, doma na majhnem kmečkem gospodarstvu, a je bil telesno preslaboten, da bi bil svojim staršem za pomoč pri poljskem delu. Kant je bil slabotnega zdravja; a njegov duh je bil pravi biser. Pa ne samo to. Bil jc •plemenitega značaja in dobrotljiv do vseh. Njegova duša je 'bila polna skritih sil, ki jih je vodila goreča požrtvovalnost.
Nekaj prigodb
Profesor Fr. Barndsma je bil nadvse dobrotljiv in preprost. Takega so poznali vsi. Kamorkoli je prišel, je prinesel mir in zadovoljstvo. One, ki so težile skrbi, je znal v nekaj trenutkih spraviti v dobro voljo. Do revežev je bil radodaren. Ko mu je neka žena s solzami v očeh pripovedovala, da nima dovolj posteljne odeje za svojo družino, je ni tolažil z besedami, šel je v svojo skromno celico, potegnil s postelje svoji dve volneni odeji in ju nesel ženi.
V svojem vedenju je bil silno preprost, čeprav je bil profesor na .vseučilišču. Zlasti do najpreprostejših je bil čudovit. Nešteto zgodb kroži o njem in vse govore o njegovi dobroti. Tako je nekoč revno oblečen in slaboten mož, poln naduhe potiskal ročni voziček v breg.
•»Ali vam smem pomagati?« se za možem oglasi mali duhovnik, ki je vrgel svojo torbico na voziček in pomagal potiskati v klanec.
Ob velikem romanju na grob svetega Bonifacija, holandskega apostola, jc med procesijo bodil profesor Fr. Brandsma ob strani nadškofa pri procesija. Naenkrat je zavpila proti njemu neka ženska: »Pozdravljen, Anno!« Tako je bilo profesorju ime, preden je postal redovnik.
Dobrohotni duhovnik se je takoj znašel in prijazno stopil k preprosti ženi in
V ruskem zavodu ...
Menda noben narod na svetu ne obhaja praznika Gospodovega vstajenja tako slovesno in tako doživeto kot prav Rusi. Takrat zaživi čuteča ruska duša v neizmerni sreči in v globoki veri v vstajenje svete Rusije...
Prav so imeli Rusi, ki so govorili, da ob Veliki noči občutijo kos nebes. In temu pripomore tudi veličastvo liturgije. To je res Velika noč!
Nekaj te lapote je mogoče doživeti rimskemu romarju, ki v teh dneh vstppi v ruski zavod v Rimu, kjer redovniki in ljudstvo vzhodnega obreda opravljajo to čudovito liturgijo. Očividec poroča takole:
Točno opolnoči so intonirali slavje krepki možje: »Tvoje vstajenje, Kristus Rešitelj, opevajo angeli v nebesih. Tudi nam na zemlji dovoli,•da te opevamo' čistega srca.«
Kapela je bila polna. Morda nekaj radovednosti. A Zlasti Rusom si mogel brati na obrazih, da so presenečeni, prevzeti...
V oblakih ikadila se je zagrinjal zbor duhovnikov, hvalnica za hvalnico je odmevala, čisto vzhodnjaška poezija, močna in čudovita. Saj so ji morali prisluhniti angeli! Kaj ne bi ljudje... ?
In za vsakim himnom in še med liturgijo se je ponavljal refren; »Kristus je vstal od mrtvih, s smrtjo je smrt premagal in oživil nje,, ki so ležali v grobeh.«
Spet se vzklik radosti prepleta z »Gospodi, pomiluj!« A danes je slavje toliko, da otožne prošnje in vzdihe pregluši vzklik radosti: »Aleluja«.
štiri ure je trajalo bogoslužje, pa je bilo kratko!
Carska vrata — v sredini pregraje, ki loči vernike od oltarja — so ostala odprta ves čas, celo med obhajilom duhovnikov. Vsak dobi na svojo dlan Gospodovo Telo in, ko je razdeljeno vsem, hkrati použijejo kruh močnih. Ko pijejo iz skupnega keliha krvi in se potem vernikom razdeli oboje iz obilja božje ljubezni in se preliva v zmagoslav-
ji brez zadrege poda:! roko. Bila je pač znanka iz njegovega domačega kraja.
Za mladino in tisk
Od vsega početka nemške okupacije je ostal Fr. Brandsma neuklonljiv, če je bila v nevarnosti vzgoja mladine. Niti za trenutek ni klonil, marveč je dosledno branil pravico in svobodo.
■Nacisti so dobro vedeli, da morajo začeti z mladino. Zato so s svojimi prvimi odloki udarili po katoliških šolah. iProf. Brandsma se je neustrašeno boril za obstoj katoliškega šolstva in za svobodo vzgoje, čeprav je s tem tvegal lastno svobodo.
Pravtako neustrašeno se je boril za svobodo tiska. Duhovnikom in redovnikom je bilo prepovedano imeti službo ravnatelja kake šole ali kakega časopisa. To je prijalo tudi nekaterim protikatoliškim orgar nizacijam, ki so sicer bile nasprotne nacizmu. A v tem so nastope nacizma odobravali. Tako sta se v tistih dneh tudi na Holandskem v boju proti Cerkvi spoprijazni-la Pilat 'in Herod (brezbožnikt in nacisti). Toda Fr. Brandsma je storil vse, kar je bilo potrebno, da je Ikatoliški tisk pod njegovim vplivom zavzel odklonilno stališče.
Pa je bilo tudi potrebno, da je v zmedi časov in nazorov časopisje jasno in odločno razkrinkalo nacizem. Bilo jih je namreč še mnogo, Iki niso verjeli v poganstvo nacizma. Eden Izmed nacistov jc nekoč izjavil: '»On, Brandsma, misli, da je treba braniti krščanstvo proti narodnemu socializmu!« Danes ve ves svet, da je bil nacizem v svojih osnovah protikrščanski. Pravtako še danes tudi ne vedo vsi katoličani, da je treba braniti krščanstvo proti brezbožnemu komunizmu, ki je prav tako v svojih osnovah protikrščanski.
O zvestih katoličanih, ki vztrajajo v zvestobi, slišimo večkrat: »Zakaj so pa tako
je Velike noči s tako silo, da ob koncu živi samo še ena misel v vseh ... Pride, gotovo pride Velika noč tudi za trpeče narode vzhoda ...
Objeli so se in pozdravili: (»Hristos vos-krese, voistinu voskrese!« — Kristus je vstal, resnično je vstal. Tako se ta dan pozdravljajo milijoni vernih Rusov in ta pozdrav obnavlja v njih vso slavno preteklost in tudi hrepenenje po lepši bodočnosti. Saj vzhodna duša ne more živeti brez Boga ...
Aleluja ...
Na Vatikanskem trgu ...
Bliža se poldan Velike noči.
Rim ni več Rim zastrtih oken, duhovniških halj, 'tisočerih avtomobilov.
To opoldne je postal Rim središče krščanstva. •
Vse hiti na Trg svetega Petra. Kar težko •se je preriti skozi množico. Naprej ne gre več. Okrog govore angleško, nemško, francosko. Tani sta dva zamorca, tu dviga mati otroka, preprosta žena; tam zopet odličen gospod, študentje iz vseh vetrov — vsi pričakujoč velikega dogodka...
Vsi ti so prišli čestitat svetemu očetu. Nestrpno gledajo proti balkonu. In ko se pojavu bela postava pred baržunastim zagrinjalom, množica (izgubi prisotnost duha. Vse oči so osredotočene vanj, vsi glasovi 'tolikih jezikov bi radi dopovedali samo eno: Prišli smo, da izpovemo na svetih tleh namestniku Kristusovemu ljubezen do Cerkve in svetega očeta!
Sveti oče je govoril. Velikonočen 'pozdrav je bila njegova beseda. Želel ga je nam in vsemu svetu. Govoril jc v šestih jezikih. Vsakemu je zaigralo na obrazu, ko je zaslišal svojo materino govorico. Vsi. pa so čutili: Tu je Očetovo srce...
Potem so se razširile njegove roke v blagoslov. Tedaj živo začuti romar: v tem človeku je nepojmljiva moč vere, ki se čudovito preliva na spodaj klečeče.
Spet se je zagrnila-zavesa. Množica je vzklikala poslednji, pozdrav. Potem se je (stotisočera množica razšla ...
trmasti, da se ne uklonijo?« Le-ti mislijo, da se je treba takoj ukloniti, kadar začnejo božji sovražniki napadati. Fr. Bramds-ma ni bil tak. Zato so ga iNemci kmalu vzeli v »varstveno zaščito« v ječo v Sche-weningenu. Profesor je vedel, da je njegova usoda zapečatena. Izročil se je ves v božje varstvo in njegova celica se je spremenila v kraj molitve in žrtve.
• Toda le nekaj časa je »užival« v tej mirni ječi, kjer je imel dovolj prilike za globoka razmišljanja. V novem taborišču je moral po devet ur dnevno kopati. Telesno slaboten je kmalu onemogel in čez čas tudi obolel na črevesju. Zgubil je mir tihe. celice; v novem življenju pa se je srečal z mnogimi znanci. Bili.so vseh stanov in poklicev. Le kdor je okusil bridkost takega taborišča, lahko sluti velikost trpljenja in žrtve.
Leta 1942. na veliki petek so sojetniki doživeli pravi veliki petek. »Zločinec Brandsma« je bil že ves slaboten od preslanega dušnega in telesnega trpljenja. Sedeč na starem zaboju ves onemogel, je pretresljivo govoril sojetnikom. To je bila živa drama trpljenja. Tako še menda nihče ni govoril o zmagoslavnem znamenju križa!
.	V zmago...
Konec aprila 1942. sc je za kratek čas vrnil v staro taborišče. Kmalu nato pa so ga odvedli v zloglasni Dachau. Tu ga je še 'hujše Stradanje popolnoma izčrpalo; poleg tega je obolel še na nogah. Strašno je bilo trpljenje v zadnjih tednih. A tudi v tem trpljenju ni klonil. V tem času je pisal svojim sobratom: »Z menoj je vse v .redu!« Nekaj dni zatem pa so ga sprejeli dachauski plameni grozotnih krematorijev.
1 ako je »mali duhovnik in ponižni profesor« dobojeval boj s silami pekla in šel v svojo 'Zmago s krono mučeništva ...
Ob novem slovenskem...
(Nadaljevanje s 3. strani)
Po pregledu skrbno sestavljenega uvoda poglejimo kratko preroške knjige.
Vrstni red ne odgovarja zgodovinskemu nastopu prerokov, ampak po obsegu in vsebina 'preroškega nauka. Po tem kriteriju najdemo namreč uvrščene preroke-'pisatelje v vseh svetopisemskih knjigah.
Zgodovinske poda tike, v kolikor je to sploh mogoče, najdemo v uvodu k posameznim preroškim knjigam. Ti podatki so v novi slovenski knjigi /do dobri in odgovarjajo sodobnim zgodovinskim biblii-finlim dognanjem.
Veliki preroki so po vrsti Izaija, Jeremija, Ezekijel in Danijel, mali pa Amos, Otzej, Mihej, Joel, Abdija, Jona, Sofonija, Nahum, Habakuk, Agej, Zaharija in Mala-hi ja. Bamha najdemo iz literarnih razlogov takoj za Jeremijem.
Prevod
sledil izvirnemu besedilu in v številnih opombah opozarja na 'razliko v uradnem latinskem prevodu ali Vulgati.
Izvirno besedilo preroških knjig, je z maloštevilnimli aramejskimi in grškimi izjemami hebrejsko. Ni pa vedno zanesljivo in se v številnih rokopisih razlikuje. To zelo otežkoča prevajanje že v proži in toliko bolj v poeziji. Treba je torej veliko študija in prizadevanja za zasledovanje najnovejših dognanj, da more prevajalec zadeti pravi smisel. Za to p-a ne zadošča samo znanje jezikov, ampak je potrebna vsestranska izobrazba v različnih svetopisemskih vedah. O tem nam pričajo številne slike, zemljevidi in druge slikovne priloge, ki so prijetno razvrščene med besedilom, ki v lepi slovenščini prav prijetno teče. Vzemimo Vsaj nekaj primerov iz Izaija, ki nam za postni čas tako lepo napoveduje zaradi naših hudobij zaničevanega Mesija ali Kristusa: »Svoj hrbet sem nudil njim, ki so me bili ..., svojega obličja nisem skril sramotenju in pljunkom ... Nii imel podobe ne lepote... Zaničevan je bil in zadnji med ljudmi, mož bolečin, izkušen v trpljenju kakor človek, pred katerim skrivajo obličje... On pa je nosil naše trpljenje, si naložil naše bolečine ... Zaradi naših grehov je bil ranjen in potrt zaradi naših hudobij .. . Mučili so ga, a uklonil se je in ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol.« (50, 6; 53, 2-6. 7)
Zelo dobra je razdelitev besedila. Ne delijo ga samo poglavja, ampak vedno novi naslovi, ki besedilo delijo po njegovem pomenu in vsebini.-'V naslovu je že razlaga ali .tema sledečega teksta. To pomaga ne samo k lažjemu razumevanju besedila, ampak napravi branj e-prijetno in privlačno. Bralec se lahko znajde, zato se ne utrudi ali izgubi poguma.
V tem pogledu naš novi prevod še posebej ne zaostaja iza enim najboljših modernih prevodov sv. pisma, ki je jeruzalemska biblija v francoskem prevodu, prt kateri so sodelovali profesorji bibličnih ved od Jeruzalema do Pariza in Lovanja.
Zaključek
'Prisrčna zahvala gre prevajalcema — pri drugih podobnih delih je cela vrsta sodelavcev, pri našem sloni vsa teža na ramah dveh — pokojnemu dr. Matiji Slaviču In njegovemu vrednemu nasledniku dir. Jakobu Aleksiču.
Prav tako pa gre zahvala prečastitemu škofijskemu ordinarij atu mariborskemu, ki je omogočil založbo. S tem je prevzvišeni dr. Maksimilijan DRŽEČNIK, Škot lavantinski, še posebej Ipokazal, da je vreden naslednik na prestolu služabnika božjega ANTONA MARTINA SLOMŠKA.
Za Slomškovo stoletnico in prav gotovo na njegovo priprošnjo so bile človeško gledano nepremagljive težave premagane, da more sedaj vsak priprost vernik vzeti v roke — nc samo zgodbe kakor do sedaj, ampak celotno sv. pismo.
Ni čuda, da je to v prvem hipu zbudilo v priprostem človeku nek občutek negotovosti in tožbo po onem, kar je bilo nekoč. Toda, Slovenci smo kulturni narod, saj se ravno po knjižnem zakladu moremo šteti med najbolj kulturne narode.
Zares jc torej bil čas, da smo Slovenci dobili nov prevod celotnega sv. pisma.
Zaključimo z besedami Pija XII. iz okrožnice »Divino afflante Špiritu«: »Kakor je bistvena božja Beseda postala podobna ljudem glede vsega, razen greha, talko so tudi božje besede, izražene s človeškimi jeziki, postale podobne človeški govorici glede vsega razen zmote.«
Nevarnosti kmetskega poklica
Nesreče pri opravilih v kmetijstvu in gozdarstvu ipožro vsako leto ogromne vsote denarja, ki jih mora kmetijstvo An gozdarstvo samo zbrati. Čeprav z različnimi denarnimi podporami ponesrečencu nekoliko olajšajo usodo, so vsi ti prispevki le skromna pomoč spričo vseh nevšečnosti in škode, nastalih zavoljo nesreče. Z denarno pomočjo ni mogoče niti najmanj nadomestiti zdravja, kaj šel,e življenja. Življenje in zdravje sta največji dobrini, ki ju ni moč z ničimer nadomestiti! Nesreča sama pa v večini slučajev ne prizadene le ponesrečenca, ampak navadno celo vrsto oseb, ki prav tako občutijo posledice, saj človek živi v skupnosti, s katero je povezan. Največkrat je družina ponesrečenca najbolj prizadeta; razen skrbi in žalosti povzroči 'taka nesreča tudi zastoj pri o-pravilih. V življenju je pač navezan drug na drugega in, če eden izpade, nastane praznina, ki je ni moč tako hitro izpolniti.
Seveda je najbolj prizadet ponesrečenec sam, ki utrpi poleg bolečin še izgubo zdravja in zaslužka. Neskončna vrsta ljudi bi morala imeti kar naj večji interes na tem, tla sodeluje pri preprečevanju nesreč, kajti prav tu je najtesnejše sodelovanje prepotrebno, če hočemo ohraniti zdravje soljudi in prihraniti velika denarna sredstva- za druge naloge.
Ako vprašamo, kdo more nesreče preprečevati, dobimo odgovor: tega je zmožen vsak. Kmet gospodar, njegovi družinski člani, pošli in v večjih obratih delodajalec in delojemalci. Sodelovanje pri teh prizadevanjih je enostavno in ceneno. Prepre-čavanje nesreč je namreč zadeva razumevanja in dobre volje. Z enostavnimi zaščitnimi ukrepi lahko preprečimo nevarnosti, ki ogražajo vsakdanje življenje. Nesreče
'izključujemo, če odstranjujemo vse vzroke, ki bi lahko do nesreče privedli! Ponovno moramo poudariti, da ima vsaka nesreča svoj vzrok in da bi bil že skrajen čas izkoreniniti starokopitno mišljenje, češ da je nesreča pač usojena. V naših rokah je naša varnost. Če opazujemo razne nesreče, pridemo vedno znova do zaključka, da je v večini slučajev človek sam bil vzrok in povod.
Služba /a preprečavanje nesreč pri kmetijski in gozdarski socialni zavarovalnici brezplačno nudi vsem zaposlenim v kme-
tijstvu in gozdarstvu brezplačne nasvete. Te lahko dobi vsak osebno ali pa mu pošljejo s slikami opremljene brošure. Služba za preprečevanje nesreč pa vrši svoje poslanstvo tudi s poučnimi filmi in skiop-tičnimi slikami.
Vsi imamo pred seboj cilj. Ta cilj je, da zdravi dosežemo visoko, prijetno starost. Če bomo vedno pazili An zavestno preprečevali nesreče, nam ob pomoči javnih ustanov, ki se bavijo s preprečevanjem nesreč v kmetijstvu in gozdarstvu, ne bo težko doseči tega ciljal
Nesrečo pri delu je treba prijaviti
Kot veste, je naloga Kmetijske in gozdarske socialne zavarovalnice, da v okviru uzakonjenih dajatev omogoči zdravljenje po nesreči pri delu, izplačuje dnevnice, rento in družinske prispevke ter plača proteze. če se zgodi nesreča in je bil kdo pri delu ranjen ali celo ubit, se pojavi za delodajalca kot za ranjenca vprašanje; Kaj je treba storiti, da čimprej prevzame breme socialna zavarovalnica?
Dolžnost delodajalca je, da v teku 5 dni prijavi vsako nesrečo pri delu zavarovalnici. Na občini imajo odgovarjajoče formularje, tako izvane prijavnice nesreč (Un-fallanzeigen). Te je treba izpolniti in jih poslati zavarovalnici. Razširjeno mnenje, da prijavi nesrečo zdravnik oziroma bolnišnica ali da zadostuje, če se prijavi nesreča zdravniku ali bolnišnici, je zmotno. Ni namreč dolžnost zdravnika ali bolnišnice, da prijavita nesrečo zavarovalnici. Zato še
Beljenje stanovanja
Za beljenje stanovanja so primerni topli pomladni in poletni meseci. Kuhinjo in shrambo velja prebeliti vsako drugo leto, sobe pa navadno vsako četrto ali peto leto.
Beljenje ni posebno težko delo, zato ga lahko opravimo sami. Potrebujemo le nekaj čopičev, posodo za apneno mleko ali belež in dvojno lestev.
Najprej stanovanje izpraznimo. Čim več odnesemo iz prostora, ki ga hočemo beliti, toliko lažje bo delo. Sicer pa velike kose pohištva premaknemo na sredo sobe in jih pokrijemo z žakljevino, starimi rjuhami in časopisnim papirjem. Zavarujemo tudi tla, saj apnenega beleža iz hrastovega parketa ne odstranimo drugače, kot s struženjem. Tla nato pokrijemo s časopisnim papirjem, ki ga še potresemo z žaganjem. Ako pa belimo s kredo, zadostuje samo papir, ker 'kredo zelo lahko odstranimo s parketa.
Če smo se odločili, da -bomo stene belili z beležem, moramo pogledati, s čim so bile prej barvane. Apneni belež se na staro kredno barvo ne prime, pa tudi na mavec ne. Zato poškodovane stene in strop popravimo z malto in ne z mavcem. Ako je na stenah kreda, moramo stene ostrgati in podlago spraskati, ker bodo drugače na novo beljene stene marogaste. Prav je, ako ostrgane in očiščene stene umijemo še z milnato vodo.
Ako je kdaj skozi strop pronicala voda in so na njem ostale lise, se moramo prepričati, če so lise še vlažne. V primeru, da so vlažne, jih moramo osušiti. Osušene lise enkrat ali dvakrat premažemo z razredčenim prozornim nltrolakom ali špirit-nim lakom. Ko smo vse to opravili, pripravimo belež. V gašeno apno, ki mora biti dobro -preležano, vlivamo vodo in mešamo, da dobimo apneno mleko. Slednje ne sme biti pregosto, ker se bo sicer apno luščilo. Mešamo v sledečem razmerju: za vedro apnenega 'beleža vzamemo I /3 vedra apna in 2/3 vpde. 1 kg apnenega beleža zadostuje za beljenje 2,5 m2 stene. Pred uporabo belež dobro premešamo in ga precedimo skozi gosto sito.
Belimo z močnim okroglim ali štirioglatim čopičem. Z enim premazom stene ne bomo prekrili. Zato delamo navadni tri premaze. Najprej belimo strop, čopič pomočimo clo 3/4 v belež m z njim vlečemo po steni vzporedno do meter dolge pasove. čopič lahko vlečemo v vodoravnih ali navpičnih pasovih. Staro pleskarsko pravilo pa pravi: Prvi premaz na stropu vle-
čemo v smeri, ki je pravokotna na smer vpadajoče svetlobe. Zadnji premaz pa vlečemo v smeri vpadajoče svetlobe.
Ako stene obenem barvamo, izberemo seveda barvo, ki je v apnu obstojna (oker, akvamarin, kromova zelena, angleška rdeča in podobno). Barvo najprej raztopimo v nekaj vode, nato pa jo primešamo apnenemu beležu.
Na kamen ali les pa se apneni belež, namenjen barvanju stenskih površin, ne prime. Za barvanje kamna in lesa si pripravimo poseben belež iz negašenega apna, ki ga gasimo z vročo vodo. Pri tem pazimo, da vedno dodajamo vodo apnu in ne narobe, sicer nam lahko brizgne jedka tekočina v obraz in oči. Na 40 litrov apnenega beleža dodamo še 500 g cinkovega sulfata in 250 ;g kuhinjske soli. Pred prvim premazom steno vedno' zmočimo.
Ako pa stanovanje (pleskamo s kredo, st pripravimo homogeno mešanico krede in vode. Kreda sama ne veže dobro, zato dodamo raztopini nekaj raztopljenega mizarskega kleja in nekaj kapelj fimeža. S kredo barvamo tako kot z apnenim beležem.
pogosto zgodi, da (ponesrečenci zahtevajo pomoč od zavarovalnice, a ta o njihovi nesreči ničesar ne ve.
Formularji, ki jih dobite za prijavo nesreče pri občinskem uradu, vsebujejo vrsto vprašanj, ki pomagajo ugotoviti upravičenost in višino prispevkov socialne zavarovalnice.
Na vprašanje o vzroku in poteku nesreče navadno ljudje (pomanjkljivo odgovarjajo, zaradi česar mora zavarovalnica izvesti pon ovno povpraševanj e, kar seveda postopek po nepotrebnem zavleče. Tako na primer ne zadostoju le odgovor, da se je nesreča zgodila »pri žetvi«, kajti ni vsaka nesreča zaščitena z zakonitim zavarovanjem. Nesreča mora biti v vzročni zvezi. s kakim zavarovanim opravilom. Pogosto se tudi pripeti, da 'manjka odgovor na vprašanje o velikosti kmetije. Brez tega podatka ni mogoče reči, če lahko pripišejo nesrečo kmečkemu obratu ali ne. Vedeti je slednjič tudi treba, da morata prijavnico podpisati delodajalec in ponesrečenec, pri čemer ipa podpis zadnjega ni nujen, če bi se zaradi tega zakasnila prijava, nesreče.
Če se pri vas zgodi nesreča, torej ihitro izpolnite prijavnico točno in popolno in jo takoj, ko jo je 'potrdil občinski urad, pošljite pristojnemu deželnemu uradu Kmetijske in gozdarske socialne zavarovalnice! Na ta način si boste prihranili čas An nevšečnosti. Istočasno pa boste s tem pomagali, da bo (ponesrečenec čimprej dobil pomoč od zavarovalnice.
Domača vrt
V preteklih letih se je močno razvilo zatiranje plevela s kemičnimi sredstvi, šele pretekli dve leti pa so naprodaj tudi preparati, ki jih moremo uporabljati v ta namen tudi na domačem vrtu. Večina teh preparatov predstavlja specialna sredstva, ki v specialnih kulturah nadomeščajo trudapolno, deloma tudi drago motiko.
Za čebulo, drobnjak (Schniittlauch) in por 'lahko uporabljamo sredstvo, ki se imenuje »Alipur«. Za en ar površine zadošča 80 gram. tega sredstva, raztopljenega v 10 litrih vode. Ob času drugega do četrtega
Linolej in stragula
Linolej uporabljamo za oblogo tal, pohištva, za stensko dekoracijo in podobno. Po vzorcu in namenu imajo razne vrste linoleja tudi posebna imena.
Linolej izdelujejo tako, da na juto po posebnem postopku nanesejo zmes oksidiranega lanenega olja, smole, zmlete pluto-vine, lesne moke in še nekaterih drugih stvari. Vzorec je lahko vtisnjen v globino, da se pri daljši uporabi ne obrabi, ali pa je tiskan le na površini. Linolej je elastičen in dokaj trpežen, duši korake, izolira zvok in toploto ter je zaradi vseh teh lastnosti tudi precej drag.
Stragula je mnogo cenejša, linoleju, podobna in jo uporabljamo v iste namene. Je pa manj trpežna. Ker je narejena na papirnati podlagi, se lomi in tudi vzorci se radi obdrgnejo. Položiti jih moramo na čista, popolnoma ravna in gladka tla. Pri čiščenju pazimo, da je ne zlomimo. Okrušena oziroma odlepljena mesta moramo takoj zalepiti. Lepilo si napravimo sami iz 100 g ržene moke in 50 g terpentina. Zmes gosto skuhamo in z njo premažemo odlepljene dele.
Če v linoleju ali straguli nastane luknja, jo zadelamo /. zmesjo kolofonije in terpen-
tina. Zmes moramo raztopiti v emajlirani posodi in jo dobro premešati.
Še nekaj o čiščenju stragule in linoleja. Stragulo čistimo tako, da jo najprej dobro pometemo in z nje zbrišemo prah. Kdaj pa kdaj jo zgladimo s parketno krtačo, ki smo jo na tenko premazali s čebClnim voskom. Parketno loščilo ni primerno, ker je v njem preveč bencina ali terpentina. Če je stragula zelo umazana, jo umijemo z mlekom ali mlačno vodo, ki smo ji dodali nekaj pralnega praška, čisto in suho stragulo premažemo z lanenim oljem. Nikoli pa pri čiščenju stragule ne smemo uporabljati Vroče vode, ker jo ta preveč izsuši.
Hladilnike, pralne stroje, električne motorje in vse električne predmete pri
Johan Lonček
št. Upi, Tihoja, p. Dobrla ves
Plačila tudi na ugodne obroke
Šoferski kotiček
■■■■EJBBDHBnBHiaaiiRlIBBBBBBiarasgiB
Kaj je potrebno za daljše vožnje?
Mnogi avtomobilisti se še nikdar niso prepričali, če imajo res kompletno število potrebnega orodja s seboj, ko se odpravljajo na daljšo vožnjo. Veliko je takih, ki za to nimajo sploh nobenega interesa, kajti prepričani so, da jim to ni potrebno, ker si sami v slučaju potrebe itak ne bi znali pomagati. Ne manjka pa seveda tudi takih, ki vozijo s seboj, če gredo na daljšo vožnjo, majhno skladišče nadomestnih delov. Toda tudi tako početje ni pravilno. Mojster je tisti, ki Ve, kaj je potrebno in kaj ne.
Kar poglejmo, kako je zares s to rečjo! izkušeni praktiki imajo vedno pri roki kompletno orodje za popravila, to so ključi vseh vrst, dvigalo za voz, ročno zračno črpalko, izolirni trak, žico, žepni nožič, dve rezervni svečki, nekaj čistilne volne, večjo krpo in stare rokavice. Vprašali boste, čemu izolirani trak in čaram žteo. Ne boste verjeli, ampak drži, da se da v stiski z žico in izolirnim trakom delati skoro čudeže. In čemu pribor za čiščenje? Zato, ker je treba mesta okvare prej obrisati, da se jih vidi.
Rezervne svečke sem že navedel. Kaj še? Sevetla, na varovalke se ne sme pozabiti pa na rezervne žarnice za vse luči. Teh ne polagamo med orodje, ampak v predal za rokavice.
Ne glede na to, da človek lahko izgubi ključe od avtomobila, imajo mnogi avtomobili tudi vrata ih pokrove, ki se dajo zapreti brez ključa, odpreti se pa tako ne dajo. Iz tega sledi spoznanje, da je tudi rezervne ključe pametno vtakniti v že[-oziroma v denarnico. Kdor pa ve za kako bolj varno mesto, naj jih shrani tam — a ne kje v avtomobilu!
čisto postransko je vprašanje, kako velik naj bo kanister za bencin. Važno je, da je vedno poln! Kajti le tak je v pomoč; (skoraj) praznega 'je bolje, pustiti doma!
Je pa Se nekaj sila valžnih malenkosti, kot ročna apoteka, ki naj bo na takem mestu, da jo lahko takoj primemo; ročna baterija in vrv. Priporočljivo pa je imeti tudi nadomestni pokrovček za bencinski tank in dozo olja za motor.
Kdor se bo tako opremil za daljšo vožnjo, se mu ni treba bati presenečenj!
nas že kliče
listnega stadija plevela in, če so čebulice razvile dva do tri lističe, to sredstvo lahko brez nevarnosti uporabljamo.
Pri korenju, koprcu (Fenchel) in zeleni škropimo z Gesarolom 50 med setvijo in narastotn, najbolje tik preden pokukajo rastline iz zemlje. Z 20 dkg Gesamila, pomešanega s 50 do 100 L vode, poškropimo gredico. Pri /deni pa je treba to škropljenje opraviti tik pred saditvijo.
V kulturah špargljev lahko, delamo z Gesaprimom, ki ga škropimo spomladi po ogrebanju ali še pred naraistom (plevela.
Zanimivo je, da s Simazinom 50 lahko zatiramo plevel tudi pri ribezi ju, malinah, brusnicah in v nasadih Vrtnic.
Plevel se razrašča posebno močno na potih in ga tam zatiramo s Hertaboxom v raztopini 1,5 gr na 0,2 do 1 litra vode. S tem postopkom uničimo tudi travnati plevel na potih; vendat moramo paziti, da ta raztopina ne pride na koristne rastline, ker jih uniči. Dobro je pri škropljenju poti na domačem vrtu držati 10 do 15 cm presledka, da škropilo ne more po zemlji priti do drugih rastlin. Najbolj ugoden Čas za zatiranje (plevela is tem sredstvom je pred narastkom plevela, po možnosti med deževno dobo.
Žal je pogosto le težko najti čas za po-končevanje plevela na domačem vrtu z roko. V takem slučaju omenjena kemična sredstva dobro opravijo svojo nalogo.
Sedaj tudi še 'lahko izvedemo zimsko škropljenje sadnih drevesc, seveda le dotlej, dokler popki še ne pričenjajo pokati. Kot zimska škropila so priporočljiva rumena olja in paranthionska sredstva, ki jih prodajajo v vsaki drogeriji in pri kmetijskih zadrugah. Ta delujejo proti škodljivcem, ki so prezimili na drevesih, v zgodnjem stadiju in nam pogosto prihranijo eno ali drugo škropljenje pred cvetenjem ali po cvetenju. Proti glivičnim obolenjem pa uporabljamo kot škropilo pred cvetenjem žvepleno brozgo tam, kjer je nevarnost peronospore.
P ^ I * S * /\ * N ** O * B ^ R * /\ * N ^ J * E
Rene Bazin:
Gumbi Francefa Zorenča
(Zgodba iz stare Francije)
Mož je namršil svoje obrvi ter dvignil svoj podolgovati, droben obraz, prehajajoč v majhno 'brado, tako da je bil precej podoben rajnkemu kardinalu Richelieuju.
»Če se ne zanesete na moj pogum,« je dejal, »zakaj ste pa poslali pome. Prepu-stite meni, da bom slkril denar, kakor se zdi najbolje meni samemu, dn obljubljam vam, da ga bom prinesel gospodu ter se živ in zdrav vrnil na Zorenčevino tam spodaj.«	,
Moja prababica ni mogla odkloniti ponudbe. šest dni je rabil Franc Zorenč, da se je pripravil na pot, in sedmi dan je prišel vnovič v grad z močno okovano palico, pokrit s širokokrajnim klobukom in oblečen v rjave, kratke raševinaste hlače ter v enaik jopič in telovnik.
»Tatovi bodo odhajali z dolgimi nosovi, če bodo brskali po mojih žepih,« je dejal dobre volje, »gospodovega denarja ne bodo našli.« Nato je razodel svojo »kriv- • nost pred začudenimi otroki.
»iKoliko velikih gumbov vidite na mojem jopiču?« je vprašal.
»Deset, Marki!«
»Računajte dobro! V vsakega sem zataknil med les in raševino po štiri cekine, to znese štirideset. In koliko malih gumbov je na mojem telovniku?«
»Tudi deset!«
»Po dva zlatnika na vsak gumb, tako je torej na varnem vseh šestdeset. Na svidenje, gospa! Sedaj odhajam v Kohl en/.«
»Na svidenje, moj dobri Marki! Naj te varuje Bog!«
#
Lahko si mislite, da je bila pot dolga. Morala je biti vsekakor jako zanimiva, toda Zorenč svojih dogodivščin žal ni popisal. Koliko naporov! Koliko pretkanosti, da -se je izvil iz raznih sumičenj na poti! Kakšna srečanja in koliko osamelosti! Kakšna pot iz Perigeja do Koblenza, sredi; revolucije, za preprostega kmeta v coklah! Mnogo sem že slišal o tem potovanju, toda težko je vedeti, kaj od tega je resnično.
Zorenč je prispel v daljno tuje mesto pozno nekega večera proti koncu meseca marca ter povprašal po svojem gospodarju. Toda vojak, na katerega se je bil obrnil, ni razumel francosko, zato je tujemu popotniku samo namignil, naj gre za njim. Odprl je vrata nekega skednja, »in mi pokazal,« je pripovedoval 'pozneje Zorenč, »ležišča na senu, kjer je ležalo že več ljudi iz raznih dežel in raznih narodov. Bil sem preveč truden, da bi mogel takoj zaspati, in preveč mi je bilo vse novo, kar sem videl in doživel. Ura je bila enajst, nato polnoč, za tem eno.« Počasi je začela vendarle tudi njega premagovati zaspanost in začel je iskati primeren prostor, kamor bi legel. Tedaj sta se pa par kora-
kov proč prebudila dva izmed tistih, ki so že spali, in se začela pomenkovati. Medel svit zvezd je brlel skozi strešno okno. Eden izmed njiju je dejal živahno, z govorico, ki ga je takoj izdala za južnega Francoza:
»Zdi se mi, da je tu precej hladnejše, nego v Perigeju.«
»Res je, pri nas imajo sedaj že pomlad.«
Zorenč je presenečen hitro vstal. Spoznal je svojega gospodarja.
»Moj gospod!« je vzkliknil,,
»Ti, Marki, ti?«
(n sredi skednja so se jokaje objemali trije možje: moj praded, prastric in kmet Zorenč.
Lahko si mislimo, koliko so imeli povedati. Največ je pripovedoval seveda Zorenč, ki je prispel iz Francije. Pravil je o graščini, o grajski gospe, o otrocih, o poljskem delu, ki so ga že poskušali opravljati, ko je odhajal od doma, pripovedoval je o svojih dogodivščinah na poti in kako je bil slkril denar pred tatovi. Danilo se je že, a on še vedno 'ni utegnil odgovoriti na vsa vprašanja, s katerimi sta ga obsipala begunca. Tedaj pa se mu je obraz užalostil.
»Sedaj,« je dejal, »gospod, vas moram pr o si ti oproščeni a.«
»Zakaj, sveti Bog!«
»Nisem vam prinesel vsega denarja, ki mi ga je bila zaupala gospa.«
»Toda, dragi prijatelj . ..«
»Pot je bila dolga in krčme drage, gospod, manjkata mi dva gumba.«
Toda kmalu se je zopet pomiril in skoro smeje se je brž pristavil:
»No, na srečo manjkata samo dva mala gumba!«
*
Prijatelj, ki mi je ta spomin svoje rodbine pripovedoval pred graščinsko ograjo, s pogledom na kmetijo, kjer je živel France Zorenč, mi je tudi povedal, da se je ta divini mož vrnil, kakor je bil obljubil, in gospodaril na kmetiji še prav do 1. 1820.
»Ali je pustil kaj otrok?«
»Enega sina, ki je pa žal zapustil domačijo in se naselil tam nekje pri Sarlatu.«
»Ali živi danes še kdo njegovega rodu?«
Prijatelj je nekoliko pomislil.
»Da,« je dejal, »za eno žensko vem, ki je pa stopila v samostan. Pravili so mi, da so jo poslali na Laško, toda ne vem vam povedati v katero mesto. Izgubili smo vse stike. Bog ve, ali sploh ve za nas in za zgodbo svojega pradeda.« (Dalje prihodnjič)
Nikodemovo velikonočno jutro
(Odlomek iz romana Jana Dobraczynskega »Daj mi tvoje skrbi«)
Dcacfi Justam!
Skušal Ti bom nakazati in urediti v celoto dogodke, ki drvijo mimo nas kakor splašeni konji. Komaj da je podčastnik Luki jan odšel, sem sllišal bližati se korake nadaljnih dogodkov. Včeraj popoldne sta prišla spet Jožef iz Arimateje in Janez, sin Zebedejev. Toda sedaj sta bila čisto drugačna: obema je žarel iz hči strah, pomešan z neko iskrito radostjo. Predno je moj prijatelj še kaj rekel, se je usedel meni nasproti in dalj časa molče gladil sedaj svojo dolgo brado, sedaj svoje lase na glavi1. Vedno je bil v zadregi. Janez je stal za njim nekoliko upognjen. Zdelo se mi je, da njegove oči žarijo, njegove ustnice pa so lse tresle.
»Hm,« je začel Jožef, »ne vem, ali ti že veš, toda zame je to nekaj nadvse tajin-stvenega. Jaz ne raizumem nič več. Poslušaj: Ta fant tu pravi, da je v ranem jutru šla skupina žena h grobu, da bi umile in mazilile truplo. Zelo se jim je mudilo. Gotovo nobena izmed njih ni vedela nič o pečatu im o straži, Medtem ... pa povej sam!« se je obrnil proti Janezu.
»Te žene, raibbi«, je začel pripovedovati Zebedejev sin, »so pravile, da se je zemlja stresla, ko so ramo šle skozi mestna vrata nasproti golgotskem hribu.«
»Jaz nisem nič kaj takega začutil,« je pripomnil Jožef.
» Jaz tudi ne,« je Tekel Janez. V mladeniču je valovalo razburjeni]e, toda trudil se je, da ostane miren in stvaren pri svojem poročilu: »Te žene so pripovedovale, da je res tako bilo. Bilo je, kakor da bi udaril blisk v skalo. Videle so, da se je zaiskrilo, in slišale so, da je zagrmelo. Nato iso videle bežati vojake. Pomisli, rabbi: bežali so in pri tem so vrgli proč ščit, čelado in sulico.«
»Da, to vem,« sem pripomnil. Vedno še sem imel pred očmi prestrašeni, s potom obliti obraz Lukijanov. Jožef me je presenečeno pogledal.
■ »Žene so se tudi zelo prestrašile,« je nadaljeval Janez. »Ene so takoj letele proč, druge pa so se kljub strahu približale grobu. Mi smo prečuli noč v hiši krznarja Saifana na Ofelu. Nobeden izmed nas ni mogel zatisniti očesa. Naenkrat je prihitela Ivana, žena Huzova, in naglas vpila, češ da je videla, ko se je bližala s spremljevalkami grobu, da je bil kamen odvaljen in da-je na kamnu sedel mož, čigar plašč se je svetil kakor sonce. Bila je prepričana, da je bil to angel. Govoril je z njimi in rekel, da Mojstra ni več tu, da je vstal. Tedaj so z močnim krikom zbežale. Po-
skusili smo razburjene žene pomiriti. Rekli smo jim, da sc jim je vse to samo tako zdelo. One pa so vpile, vse naenkrat so govorile, jokale in se smejale obenem. Trdile so naprej, da so videle angela. V tem je prihitela moja mati im nam povedala, da je slišala, tedaj, ko je bila z Marijo pri grobu, govoriti Mojstra. Sicer ni nič videla, paČ pa je natančno slišala, ko je govoril s svojo Materjo. Mi nismo vedeli, kaj bi naj o tem mislili, vsi smo se pa tresli od samega razburjenja. Tomaž je na glas zavpil, da so danes zjutraj očividno vsi prišli ob pamet. Tudi Natanael je bil mnenja, da se je ženam od same 'žalosti zmedlo in da govore kakor zmešane. Žene' so vpile in mi tudi. Medtem je prišla Marija, sestra Lazarjeva, vsa brez sape. Lasje so ji padali čez rame in izgledala je kot tedaj, ko jo je še obsedal hudi duh. Tako "močno je trkala na vrata, da smo mislili, da jc to straža. Ona pa je šc glasneje vpila kot mi vsi. Kričala je, da je videla Njega. Nas je obšla groza. Bili smo prepričani, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Saj sem ga bil vendar jaz sam položil v grob. Z vama vred, častita gospoda. Bil je mrzel in trd. Ona pa je rekla, da ga je videla živega. Sprva ga sploh ni spoznala, on pa jo je poklical. In tedaj so se ji naenkrat odprle hči. On je stal pred njo na travi in ko je padla pred Njega, je videla prebodene noge. Tako je pripovedovala. Nikoli se še ni zgodilo, da bi človek, ki so ga vzeli s križa, spet prišel k življenju. On ji pa mi dovolil, da bi se ga dotaknila. Rekel je, da je še prezgodaj in izginil. Nato je pribitela k nam, kakor hitro je mogla. Bila je brez sape in njene noge so tako oslabele, da se je morala usesti pred nami na tla. Nismo več mogli zdržati med štirimi stenami. Simon in jaz sva planila ven. Tekla sva dn se zaletavala v ljudi. Vpili so za nama, a midva se nisva ustavila. Prišel sem prvi h grobu, Simon je nekoliko zaostal..
»In kaj ... kaj si videl?« sem razburjen zavpil.
Globoko je vzdihnil, kot da bi se pripravljal za nov polet.
»Grob je bil res odprt. Nisem pa imel poguma, da bi sam vstopil. Čakal sem na Simona. Skupaj sva šla noter.«
»In kaj, in kaj?« nisem mogel dočakati konca.
»Mrliča ni bilo več,« je rekel. »Grob je bil prazen. Vsi mrliški prti, v katere smo zavili Mojstra, so ležali tam. Na velikem prtu je bilo videti odtis njegovega trupla. Celo tisti kos prta, ki smo ga zavili okrog ust, je ležali na strani. Pobrali smo vsak košček.« Odpočil se je in molčal, jaz sem tudi molčal. Jožef me je vprašal s svojim močnim glasom: »Nikodem, kaj pomeni vse to?«
(Dalje na 8. str.)
Visoška kronika
35.	Dr. Ivan Tavčar
Gospod Frueberger, zla la r iin srebrninar v škofiji loki, je imel tiste dni v mestu največ imovine. Bil je večkrat mestni sodnik, in ker se je postavljal za pravice meščanstva, pri grajskih glavarjih ni bil priljubljen. Na te svoje zasluge je bil silno ponosen, in ko mu je cesar Leopoldus (»odeli 1 plemstvo, se mu je v glavi zmedlo, da je postal ošaben bolj, ko so ošabni naši graščaki.
Pri njegovem vstopu smo se vsi dvignili s stolov, in gospod grajski protipisar je staremu gospodu imenoval tudi mene, za kar se pa ta ni zmenil. Sedel jc na stfol, ki je bil zanj pripravljen in na katerega ni upal sesti kdo drugi, dvignil nekoliko svojo lasuljo in si obrisal plešo, ker so ga stopnice spravile v pot. Nato si je nasul tobaka v nos, si dal prinesti nemške pijače ter se najprej iz Wohlgemuetom prepiral, da mu je natočil premalo. Nato je pil, se glasno oddehnil in zaklical: »Danes ste pa zgodaj prišli!«
Z velikim spoštovanjem je vprašal grajski protipisar: »Kakor vidim, Vaša plemenitost, ste se zdravi vrni 1 i iz Ljubljane?«
Zamrmral je: »Ti Turjačani bi vse radi sami ‘jKtžrli!«
Iz tega smo sklepali, 'da je zopet brez uspeha moledoval okrog Volka Engelbreb-
ta, da bi ga vpisal v knjigo kranjskih de-želanov.
»Koliko je deželanov,« se je hlinil pek, »ki imajo dosti manj zaslug, nego jih imaš ti!« — Svoj čas sta bila oba obrtnika — kar je,postal plemenit, Frueberger ni prijel več za delo — zatorej' sta se tikala, a zlatarju to mi bil posebno všeč.
»Ne govorimo o temi« je izpregovoril mrzlo. »Hvalil me je Leopoldus —- malo mi je mar, če me ne hvali ta Volk Engelbreht!«
A pek ni odnehal:
' »Le zadovoljen bodi, saj imaš sina, ki ti opravlja obrt, da si lahko vesel!«
Gospod Frueberger se je jezno obrnil ter izpregovoril:
»Pustimo to govorico! — Imate kaj novic, gospod protipisar?«
»Dosti novic!« se je odrezal ta in izvlekel iz žepa debelo pismo ter ga položil pred se na mizo. »Po Ogrskem sekamo Turkom glave, da 'imamo_ veselje in da ima veselje 'tudi dobri naš Leopoldus. Tu mi piše prijatelj Markovič iz Ljubljane dolgo pismo in v tem pismu mi naznanja, da je bilo naše ogrsko glavno mesto v največji nevarnosti, da so ga Turki skoraj zopet zavzeli.«
»Ni mogoče!« se je začudil Frueberger.
Protipisar je Črtal iz pisma:
»V naši trdnjavi je živel tudi neki lajt-nant, Fink von Finkenstein z imenom. Bil je doma s Pruskega in živel z. dvema mladima I urkinjama, in sicer tako, kakor živi Turek s svojimi ženami.«
»Grdoba, grdoba!« se je jezil Frueber-ger.
»In ta Fink von Finkenstein se je prodal turškemu paši' za dvatisoč cekinov ter je hotel Turke spustiti v mesto, kjer je ozidje najslabše.«
»O, ti svinja d!« se je togotil plemenitaš.
Protipisar:
. »Paša je bil vesel, da je kar od zemlje skakal. Takrat je bil v turškem vjetništvu naš polkovnik Pisterecki, katerega so ravno v tistih dneh zmenjali z nekim turškim generalom. Temu je prišlo vse na uho, in komaj se je vrnil v našo trdnjavo, je vse naznanil njenemu zapovedniku, gospodu generalu Becku, ki je takoj dal zapreti izdajalca Finka von Finkenstein a. Ta je vse priznal, padel na kolena in prosil za svoje življenje, jokajoč: ,Kaj je Vaši ekscelenci za malo prgišče krvi!’«
Frueberger se je izopet jezil: »To je plemenitaš! Hvala Bogu, da je bil Prus in da ni pripadal med nas, domače plemenitaše!«
Protipisar je oital:
'»Pa mu jokanje ni nič pomagalo. Vojno- sodišče je judiciralo, da je kriv in da se mu bo v dobro zasluženo kazen, drugim pa v gnusobo in eksempel 4>dbila glava, truplo razsekalo na četrti in vsaka četrt razobesila v posebni ulici. Se dalje se je judiciralo, da se Finku von Finkenstei-nu iztrga srce ter se mu ž njim tolče okrog gobca — vse to v imenu (pravice. Tako se je sodilo v Budi 8. aprila 1687., kar se je po-
tem 9. aprila vse do pike tudi izvedlo nad hudodolnikom. Mi pa,« je pristavil protipisar, »ismo zvedeli to šele sedaj, ker preteče vselej nekaj let, preden prileze kaka imenitna reč do naše beraške Loke!«
»Nič ne de,« se je zavese!!! plemenitaš, »samo da se zve! V ostalem pa že moram povedati, da mi je taka pravica po mislih. Koliko bi dal, da bi bil mogel gledati, kako -so ga sekali in rezali, kakor se mu je 'spodobilo. Sicer je pa res Škoda, da prihajajo take lepe novice tako pozno k mam!«
»Vojaštvo,« ga je miril (protipisar, »ne naznanja rado takih izdajstev, zatorej jih zvemo šele ipo letih.«
»škoda, škoda!« je gonil plemeniti zlatar. »Ljudem je treba pokazati, da imamo pravico, ki se preprositi me da! Kam pridemo, če bo našim generalom vseeno, se !i prelije prgišče krvi več ali manj? — In sedaj, kaj pravite vi, mojster Remp?«
Tu se je obrnil k mlademu možu, ki do-sedaj še ni bil izpregovoril besede. Nekako zase je sedel na svojem mestu ter zrl zamišljeno pred se. Le tu in tam je nekoliko pil iz svoje čaše. Dobro sem ga poznal, ker nam je bil naslikal lepo podobo sv. Magdalene pod Gospodovim križem na Volniku in pa še lepšo smrt sv. Štefana pri desnem stranskem oltarju v poljanski cerkvi sv. Martina. Ti dve podobi sta bili faranom prav zelo všeč in tudi predragi nista bili. Pisal se je za Janeza Jurija Rem-pa.
r()cdlka n o e pr i n aj dama
Pismo s podeželja
'(Nadaljevanje z 2. str.)
ceno med drugim tudi tole: »Kdor torej hote, da imajo njegovi otroci še naprej kot doslej dvojezičen pouk, mu ni treba nič storiti...« Vendar izkazuje avstrijska šolska statistika z dne 15. oktobra 1958 nov položaj, čeprav je 'bila dvojezična šola sedaj — recimo to milo — ravno v likvidaciji: nčni jezik se je spremenili iz sloven-sko-nemškega v n emš ko-sl ovens k ega. In to je ostalo! Slovenski otrodi, ki so prijavljeni za dvojezični pouk, se poučujejo zdaj prva tri leta nemško-slovensko! So pa tisti otroci, ki jih zmerjajo kot »Ehrentvlowe-non«. Torej te razne kombinacije dejansko ne pomenijo nič; na Koroškem je danes edino Slovenec dvojezičen — izjem je zdlo malo. Drugo vprašanje je seveda, kako je bil posamezni človek vzgojen; če za janičarja, potem se pač ne bo zavedal, da je le objekt ali takozvani »Stiimrnvieh«. Saj sgdanja koroška šola tudi prijavljenim otrokom ne posreduje tisti slovenski jezikovni pouk, kot bi ga morala. To ni nič novega. Od zgoraj ne ddbi učnega načrta, v šolski sobi se pa slovenski pouk na celi vrsti šol podaja tako, kot bi se ne smel. Dokaz so razni šolslki zvezki! Kdo bi potem še govoril o psihološkem in dejanskem pritisku na prijavljenega otroka in njegove starše! Že prijava sama je edinstven primer na svetu. So pa tudi primeri, da je učna moč prijave otroku vrnila, češ naj si starši še vse premislijo; morali pa so starši tudi otroka zaradi nenehnega zapostavljanja in psovanja — prostovoljno! odjaviti. No, in potem naj človek izjavi pri ljudskem štetju resnico! Tako dresirajo pri nas iz Slovencev »vindišarje« — skoraj kakor živali za cirkus ali za polet v vesolje. Kljub vsemu temu pa je tudi »vindišarslki« jezik po gosp. šribarju »rdines, zum Tell sohon-stes Slotveoisch«!
Da navadni Nemec med izrazi i»win-disseh« in »slmvenisch« ne vidi razlike, je resnica. Saj označujeta tudi ljudi istega naroda. Razliko so ustvarili le tisti, ki iz raznih kompleksov mislijo, da ne smejo biti to, kar so; drugače rečeno: tudi tisti, ki so jih v tem smislu vzgojili. V resnici so »vin-dišarji« za znaten del Nemcev ljudje druge vrste. Še dobro se spominjam, ko sem imel v ča!su nacizma kot edini svojega razreda zapisano v katalogu v rubriki o jeziku: Umgangssprache: slovvenisch, ker je pač bila naša družina res narodno zavedna; zato smo bili tudi izseljeni. Ostalim je zapisal nadučitelj v katalog Umgangssprache: windisch. Pa smo bili vsi z iste vasi in smo govorili isti jezjik, katerega v odmoru nismo smeli 'uporabljati!, ker je nas nadučitelj zaradi maše govorice, ki jo Schribarje-vi somišljeniki tudi radi imenujejo »Kara-vvankenfranzosisch«, kaznoval. Vse nas je pa imel nadučitelj za manjvredne, kar se je izkazalo tudi v tem, da smo skoraj vsi zaradi uporabe naše domače govorice v šoli dobili slabe rede (Zweier) v vedenju.
»Šriihar« se tudi sklicuje na profesorja Kranz,mayerja. O Kraozmayerju pa je treba reči, da je njegova stroka germanistika.
Ves zmeden sem zmigal z rameni. »Ne vem,« sem rekel. »Kako naj to vem? Vse to zveni kakor pravljica. Žene pripovedujejo, da se je zemlja tresla, četudi nihče tega v mestu ni opazil. Blisk trešči z jasnega neba! človek, ali pa tudi bitje, ki ni človek, se prikaže v sončnih oblačilih. Deset rimskih vojakov zbeži v groznem strahu. Žene pravijo, da so ga slišale in da so. videle prazen grob. Ne, pri vsem tem nekaj ni v redu. Toda pustimo vse te zgodbe, v katere ne verujem. Eno pa je gotovo; Mrlič je iz groba izginil. To je moč na različne načine razlagati. Prva rešitev bi bila; Kajfa je hotel oskruniti mrliča. Pustil ga je odnesti iz groba in ga •vreči v skupno grobišče. V ta namen je podkupil vojake, da so hlinili strahopetnost in beg.«
»Ta razlaga nima '.smisla,« me je prekinil Jožef. »Ne Kajfež ne Ana bi se ne upala kaj takega storiti. Pilat nama je vendar mrtvo truplo podaril in dovolil, da ga pokopljeva. Pa vzemimo, da bi bil! kaj takega naredili, da. se ne bi moglo dognati, kdo je mrliča ukradel. Zakaj sta potem čakala do drugega dneva? Zvečer Iti se naj straža umaknila. Medtem je bil grob po odredbi velikega /bora zapečaten. Grob ni bil križ, katerega nihče ni stražil, radi česar so ga pustili iztrgati in nekam izginiti. Bilo bi
Naj ostane pri svojem kopitu! Samo nekaj primerov: na strani 53 svoje knjige krajevnih imen (1. del) sprejema Braumuller-jevo razlago, da je Goselna ves »Goten-dorf«. Če so že vsi narodi kot v Babelu zastopani, zakaj ne bi bili še Gotje? Naj-dallje proč je postavil Žide, ki so bivali v Žadolah pri Borovljah. Da je koren v tej besedi »do1!« = spodaj v dolini, bi ipa že moral »pogruntati«! Gosp. Šribar razlaga, da je S inča ves nastala iz nemškega »Kinds-dorf«. To je neverjetno. Nasprotno 'je res, namreč, da je »Kuhnsdorf« nastala iz .»Siliče vesi«. Čisto novo je, da so Apače po »vindišarsko« imenujejo '»Vavpoče«, po sedežu zgodnjesrednjeveškega nemškega valpta (VValtbote). Apače so kvečjemu »Ha-palče«; gosp. Kraozmayer pa jih v slovenskem narečju imenuje Apatiče; no, to pač kaže, da sta oba svojevrstna »'strokovn jaka«. Kraj se je imenoval »na Višali-Weisach«, kar je »na višini« — preden je prišel pod samostan v št. Pavlu. Če človek malo lista v 2. delu krajevnih imen prof. Kranz-mayerja, potem zgubi vsako spoštovanje pred takim znanstvenikom, ki na strani 149 n. ipr. piše, da »moderna slovenščina nima adjektiva ,ma!i’ in se je ta beseda ohranila samo še v krajevnih imenih«. Tu se pa res vse neha!
Tri Kranzmayerju je vedno tako, da so Slovenci bili tisti, ki so krajevna imena prestavljali ali konstruirali: Aichberg (La-ding), slov. Dobje, je po K. slovensko konstruirano; Aichdorf — Dobja vas pri Prevaljah je po K. točna prestava iz nemščine. Pri Orliči vesli je isto. Pri Friedlach piše, da je slov. Vredllje čisto zgrešeno. Plaznica pri Reberci pa je po K. nastala od blazen = verriickt! O plazovih seveda nič ne ve! FroMich (Ottmanacb) razlaga kot Veselje (v slovenskem narečju) in pravi, da je to »bei den Frbhlichen«. O selu nič ne ve; ime pravi: v selu, torej naselje — gremo »v isel(j)e«! Ne pa v »veselje«! Na isto stopnjo spada »čoseva župa«, iz katere je K. točno slišal slovensko - nemško simbiozo »čisauer«! Gospa Sveta je Maria Saab To je Marija na selu. Rožansko narečje izreče besedo z vokalom a; »na salo«. Saj poje narodna pesem:
Ni uštnejša kraja ko v Saili sole, lo sumč’ce soje pa dižej nča hre.
Povsod sem že hodov, le v Šali še kar, vse dečle sem lubov, le Salanče še kar.
Gosp. Kranzmayer sam zelo rad konstruira; iz Gracarice pri Škočijami naredi — čisto novo! — Gralizschitz, iz Doline pri Po-krčah kar »Maria im Wakle« itd. Gays; berg pri Dravogradu — slovensko Kozji hrib: tu vpraša, ali je to ime konstruirano! Tanzenberg pa ni gora malega Tanzo, temveč gora s plešo — Plešivec — ki so jo Nemci napačno prestavili. In še več takih primerov bi lahko navedli. Pni obeh, tako pri Kranzmayerjiu kot pri »šribarju«, gre za poskuse napraviti južno Koroško pretežno nemško, gre torej za izrazito politični cilj.	1. f.
vendar mnogo laže, če bi bili mrliča ukradli, ko je bil še v najinih rokah.«
»Imaš prav,« sem mu odgovoril. »Tedaj so pa mrliča odnesli njegovi učenci.«
>Nikodem, li govoriš zgolj nesmisel. 'Učenci? Ti?« Namignil je z glavo na Janeza. »Glej vendar, kako so zmedeni! Koliko poguma je moral ta fant Zbrati, da je pri belem dnevu pomolil nos iz svojega brloga. In ti jih osumiš, da bi imeli pogum, napasti rimske vojake! Smešno, moj dragi. Toda če oni ne, kdo tedaj? Ali. je imel morda poleg naju še enega prijatelja, ki bi se bil upal kaj takega podvzeti?«
i»iNe, toda morda pa je bii le Pilat sam?« sem si drznil pripomniti, četudi' svoji lastni besedi nisem verjel. »Reklo se mi. je, da se Ije njegova žena zelo zanimala za Mojstra?«
Udaril je z roko, ves razkačen, na koleno. »Ti me hočeš spraviti na smeh, kaj?« je zaklical. »Ali si moreš predstaviti rimskega tleželnega glavarja, ki bi ukradel svojim lastnim vojakom mrtvo truplo človeka, ki ga je dva dni poprej obsodil na smrt? Toliko pa sedaj že poznam Pilata. On bo pustil svoje stražnike pretepsti, ker so pred očmi celega Jeruzalema zbežali kakor čreda jagnjet. Lahko ši mislim, kaj se sedaj tam godi. Ne, ne! Pilata moraš izločiti iz te igre.«
Že je svitala velikonočna zarja. Svitala je, ni še sijala. Bil je namreč veliki četrtek. V pričakovanju praznikov je v duši vstajalo nekaj svetega, kakor 'tiha iradost ih uteha strežnice ob bolniški postelji, ko spozna, da se je dragemu bolniku iz smrtno-nevarnega stanja obrnilo na bolje.
Veliki iteden nas živo poveže s trpečim 'Kristusom. Zato z radostjo pričakujemo Veliko noči, praznika vstajenja.
V' domačo hišo pride v goste »velika svečanost«. Vzhodni bratje Slovani Veliko noč tako globoko občutijo, da se verniki med sabo do solz ginjeni s •poljubom pozdravljajo »Kristus je vstal« in odgovore na pozdravi »Kristus je res vstal!«
Tudi za slovensko dušo je Velika noč praznik zarje, moči im velike radosti; rečem, bila in bo. O tem nam priča častitljiva velikonočna zgodbica v družini.
Družina v skromni kmečki hiši se je slovesno pripravljala za Veliko noč. bilo je veliko tlela v hiši in izven hiše. Veselo, trepetajoče pričakovanje je spremljalo dejanje im nehanje v dnevih priprav. Očka je postavil na določeno mesto hlod im bruno, lopato in motiko, zravnal brazde kolesnic na potu, zravnal vse kupe krog hiše in odpravil šaro. Mamica je vzela gnjat in klobase iz kašče, pripravila moko in drugo za pogačo in potico, gredoč ob delu pa že v mislih sestavljala jedilnik za praznični obed. Odrejala je delo dekličem: Rezka, pojdi v gredo po hren; Marjetka, poberi jajčka po gnezdih itd. Še k šivilji je bilo treba hiteti, da bodo dekleta za Veliko noč primerno »štimana«; saj, če se narava odeva v praznično obleko — zelenje in cvetje — zakaj ne bi se mlado dekle obleklo lepo dostojno za veliki praznik?
Do velikega četrtka mora biti v hiši vse nared! je rekla mamica. Ob večerih tedna se posvetimo velikonočni liturgiji.
In tako je tudi bilo. Mladina je šla k fari, da opravi pobožnost z obredi velikega tedna in počasti Božji grob. V noči veiike-ga četrtka in petka so brali pasijon iz sto let stare evangeljske knjige. Na veliki petek v zgodnjem jutru je šel vsak s tihimi koraki pod milo nebo, da pred sončnim vzhodom počasti s poljubom zemljo, ker je bil v njo zasajen križ s trpečim Zveličarjem. Sledilo je sedem krat »češčena Marija«, v počeščenje njenih sedmerih žalosti, in druge molitvice božjemu trpljenju. Nato ipa so šli brez zajtrka na delo.
Zdaj pa je zadonela pesem dela:
Veseli čas 'prihaja, ko man’ca zgodaj vstaja, ma veLk’ skrbi in “veLk’ trpi, ipogačo v pieč m’ši.
No, saj spada to tudi k praznikom. In šunka, ki se kuha za žegen, ikako slastno diši, tembolj ker je še post. Podkurili so s presnicem, ki je Foltej tekel z njim trikrat okoli hiše, da bo dovolj žegna.
Mala- Veronika ima ta dan težave. Zob, ki se maje in tiči v dlesni le še z nitko mesne tkanine, jo hudo boli in mamica ji hoče pomagati s tem, da ji zobek odtrga, da ga miškam vrže, češ da bo zrasel drugi,
»Kaj pa potem?« Jožef je sedel nepremično in pogledoval sem in tja.
»In kaj, če bi bil res vstal od mrtvih?« je spregovoril počasi. Ja/ sem mu odgovoril s vprašanjem: »Ali verjameš to?«
»Ne,« mi je priznal, »jaz sem človek, ki vzame za resnico samo to, kar je moč meriti, tehtati in z rolkami otipati. Že to ml je bilo težko, da sem veroval v vstajenje Lazarja. Toda, kaj mi je preostalo — končno sem ga 'sam videl sprehajati se po mestu. če pa kdo vstane od mrtvih in potem izgine, tega pa ne verjetnem! Na drugi strani pa ti ne morem obrazložiti vse to, kar se je zgodilo. Zato te vprašam: In če je vstal? Ali je vstajenje mogoče?«
»On je rekel, da bo vstal od mrtvih!« je zaklical Janez. »Večkrat je to rekel, sedaj se tega spet spomnim.«
»Kaj praviš iti k temu?« se je obrnil Jožef k meni.
»Kot farizej verujem seveda v vstajenje. Toda mislim, da se bo to zgodilo kdaj pozneje, v času, ko se bodo uresničile spremembe, ki nam to vero omogočajo. Verujem v vstajenje, toda ne v tem svetu, ki nas obdaja.«
'»Načelno torej,« je zmignil z rameni, »sva si potemtakem istih misli«. »In veruješ ti v to?« je vprašal Janeza.
bekliškosnežni obraz učencev je zardel. Vedel sem vnaprej za njegov odgovor. On je veroval.	v’
»Da, rabbi! On je vstal od mrtvih!«
boljši zob. In ko materi to, po vijugostih ovinkih uspe, se Veronika spusti v obupen jok: »O, moj zob, moj zob!« Kmalu pa se potolaži. Povohljala je z noskom, pa veselo rekla: »Eh, bo pa ta novi zob jedel dobre reči na Veliko noč.« Veronika je pri tem že mislila na žegen in šarkelj in na pisanke, ki sta jih Rezka in Manj etka barvali v. rdečo, plavo jn ruj no barvo in j ih pazljivo polagali v slamnico. Ob treh so vsi sklonili glave, sklenili roke k molitvi: »Molimo Te Kristus in . ..”
»Foltej, napravi križe iz žegnanega lesa (presnica) ze njive in travnike« so ukazali oče in našteli njive: »iPrimužova, Dolga, Šrob, Pri cesti, Blečej, Kratka« — in trav-rike: »Vogle, Veliki, Pašni, Noga, Gladina, Breg, Frnača.« Torej Foltej, koliko križev? — In Foltej dela križe, misli, kako bo prvi z žegnanim ognjem doma, pri sosedu in pri teti zakuril velikonočni ogenj na njivi in na ognjišču. Zato dobi tri pisanke, da bo za »sekanje in rolkanje«.
V jutru na krstnico se je zarja pomaknila še više. Oče in otroci so šli na breg, da pripravijo velikonočni kres. Na njivah so stale piramide iz sončničnih stebej, da jih zažgejo zvečer na vehkonoč. jutro. Takrat iso ob 8. uri odvezali zvonove. Dekleta so hitela k potočku, ki je ob zvenenju poln čudovite moči za zdravje in lepo polt. Marsikatera bolezen glave je bila tako odprav-
Mama so nato pripravljali košaro z jedili, da jo Leniča ponese v cerkev k žegnu. »iHanzej, ne vozi prehitro, da se ne ponovi tisto s košaro kot lani; saj veš, kaka reč je bila na cesti, ko se je voz zadel ob plot, ker si hotel biti prvi doma. Pamet rabi!«
Zazvonilo je k žegnu. Zapokali so topiči. Mati so bili v skrbeh za Tevžeja, da bi ga kaj ne oprasnilo pri nabijanju možnarja, kar se večkrat zgodi, ker fantje so večkrat predrzni in neprevidni. Oče pa so 'tolažili: »Saj sem fanta dobro poučil, kako naj bo previden. Brez skrbi, mati!«
Dekleta so popoldne nabirale vijolice in zvončke za družinsko mizo. Ljudstvo pa je hitelo tudi v faro k Bogcu v grobu.
Zvečer so zagoreli kresovi. Po hribih so goreli ognji, kot bi obesil žareče bisere na oprsje 'materi zemlji. Topiči so se oglašali med pesem zvonov, med petje in molitev vernikov v procesijah na podružnicah. Velika noč se je bližala iz skrivnostne tišine velikega tedna. Nad Golgoto je zasijala zarja velikonočnega jutra. Učenik je stopil iz groba naše teme in šel je preko naših polj in travnikov. Videl je, kam bodo zasajali križce in škropili z blagoslovljeno vodo. Blagoslavljal je brazde in njive in naše hiše ter milo pozdravljaj Janeze, Petre, Tomaže, Marije in Magdalene; še Judeže je sočutno pogledal.
Sli smo z bandero, križem in' Najsvetejšim skozi mesto. In poli smo, ko smo šli soncu naproti: »Kristus je vstal«. Vstal je tudi v naših srcih.
Družinski obed je bil bogat. Veronikin zobek je bil še ves mehak in slaboten — a Veroniko to ni motilo pri veselju. Na mizi je bila tudi kartica s sliko cerkvice, veliko-nočno voščilo. Naša najmlajša, Marči jo je radovedno ogledovala. Spomnila se je besed iz evangelijske knjige, ki jih je ujela pri branju v predpražnikih in živahno vprašala, kazaje s prstkom cerkvico na karti: »Mama, ali je to Pliberk ali Jeruzalem?«
Ne vem, kdo je mali deklici odgovoril. O, bil je Jeruzalem in Pliberk obenem, saj velikonočni prazniki vodijo procesijo ljudstev, rodov in narodov po križevem potu preko Kalvarije v velikonočno zarjo.
Ko je družini in svetu sveti Oče podelil svoj 'blagoslov in so velikim in malim mati razdelili pisanke, smo se 'zbrali na zeleni trati in postavili rolko. iZbrala se je mladež cele vasi in igrali so: itolkali, tulčkali in sekali, pa še izapeli vmes:
Cujite ptičke žvrgoleti pomladanske pesmice.
Tud’ mi hočemo zapeti inoj radovati se.
Ker ta naš današnji dan Velika noč je imen Van.
Aleluja!
Milka LI a r t m a n
BRALCEM »NAŠEGA TEt>NIKA«
V INOZEMSTVU!
Sporočamo, da znaša naročnina našega lista za celo leto v posameznih državah:
USA in Kanada (i dolarjev, Nemčija 20 DM, Francija 22 NF, Italija 2500 Lit, Belgija 250 brf, Nizozemska 20 hfl, Švica 20 Mr, švedska 25 Skr. Druge države: vrednost (i USA dol.
t
Nikodemovo velikonočno jutro
(Nadaljevanje s 7. strani)
Rusija in Rusi pred 500 leti
.
mssss&mm&ss
V minulih stoletjih, ko še ni bilo naglih prometnih zvez, ne cest, železnic, hrzojava, še manj pa letal in radia, so novice in potniki rabili mnogo časa, tla pridejo iz kraja v kraj. Takrat je bila širna Rusija dežela z devetimi pečati zapečatena skrivnost za srednjo in zapadno Evropo. Zato ni čuda, da je zbudila veliko zanimanje knjiga o Rusiji, ki jo je bil leta 1549 v latinskem jeziku obelodanil eden naslovitejših diplomatov svojega časa, ravnatelj avstrijskega računskega dvora Žiga baron Herberstein. To tembolj, ker se je Herberstein, ki je v službi svojega gospodarja, avstrijskega cesarja Maksunilijana I., prepotoval skoroda vso Evropo, se večkrat in za dalj časa mudil tudi v Moskvi kot cesarski poslanik. Herberstein je bil človek, ki je zelo rad raziskoval zgodovinsko gradivo. Tako je v Moskvi poleg svojih diplomatskih poslov preučeval izvirne letopise ter se osebno na licu mesta prepričal o dejanskih razmerah. Zaradi svoje izvirnosti ter resnicoljubnosti je knjiga zbudila veliko zanimanje, tako da so jo morali večkrat ponatisniti. Bila je tudi prevedena v druge jezike.
Herberstein večkrat naglasa, da je do svojega globokega in temeljitega ipozmava-nja Rusije mogel ipritli samo s pomočjo znanja slovenskega jezika. Slovenščine pa se ni naučil v šoli, temveč kot samouk. Za nas bo pa tudi danes zanimivo. Herbersteinovo »pričevanje«, da Nemci niso imenovali takrat »Vindiše« samo koroške Slovence, temveč Slovane sploh.
'Pa iza uvod nekaj o življenju tega moža. Baron Žiga Herberstein se je rodil na vipavskem gradu dne 23. avgusta 1486. Njegov oče je bil v cesarski službi, mati Barbara pa je bila iz rodu 'predjamskih gospodov, kot poroča v lastnem življenjepisu, ki ga je bil spisal na stara leta. čeprav je bil iz bogate plemiške rodovine, pa se zaradi svojega žlahtnega rodu in bogastva ni prevzel. Pripoveduje celo s ponosom, da so njegovi davni predniki bili kmetje in nadaljuje: »Zakaj, če bi bil kmet še moj oče ali celo jaz sam, bi me ne bilo sram in bi imel prav toliko časti, kot je imam sedaj«. Prava čast je namreč v znanju in svoje razglabljanje podkrepljuje s primeri iz rimske, judovske in češke zgodovine ter navaja zlasti prvega češkega kneza Pfemisla, ki so ga bili povzdignili na kneževski prestol izza pluga, ki da mu je celo služil za mizo pri jedi. Z izbranimi besedami slavi kmečki stan in ročno delo ter zaključuje svoje 'razmišljanje z besedo, da delo utrjuje telo in krapi duha, med tem ko sta lenoba lin brezdelje začetek spačenosti in vseh pregreh. O premoženjskem stanu svojih prednikov pa pripoveduje šaljivo anekdoto: »Od svojih staršev sem zvedel, da je baje bilo nekoč sedem vitezov Herbersteinov, ki so imeli vsi skupaj ene hlače, in deset Herbersteinovih hčera se je -poročilo druga za drugo v istem krilu.«
šolo je obiskoval v domačem kraju. Pridno se je učil, poleg tega si pa je v prostem času prizadevali, da se nauči slovenščine, zaradi česa so ga plemiči sovrstniki zmerjali z raznimi zbadljivkami, 'kot »sclav« in, »kodrotz«, česar jim blagi mož še v pozni starosti ni mogel pozabiti. Zraven pa pripominja, da mu je vprav slovenščina »veliko Ikoristila v življenju, zlasti pri potovanju v Rusijo«, šole je nadaljeval pri svojem sorodniku, proštu Viljemu Wel'tzer-jti, stolnemu proštu v Krki na Koroškem, ki je imel šolo za mlade plemiče. Nato pa jo odšel na Dunaj, kjer je študiral na univerzi. V treh letih je dosegel čast bakala-vreata. Zaradi njegove marljivosti so ga tudi na Dunaju sošolci zbadali z raznimi priimki, kot doktor, pisar in osel (v latinskem izvirniku »voissu«) slednje zato, ker so vedeli, da se še naprej bavi tudi s slovenščino. Takrat je svojemu učitelju Georgu Ratzenbergerju obljubil, da ne bo izgubil niti enega dneva, da ne bi vsaj eno uro bral. To obljubo je tudi vse življenje vestno spolnjeval.
Sprva se je posvetil vojaškemu stanu, kjer je 'kmalu dosegel visoke časti in kot poveljnik lepe zmage. Leta 1513 je poveljeval štajerski konjenici in n jel benečanske-ga vrhovnega poveljnika Giovannija Vitto-fija. Zato ga je cesar poklical na Dunaj in ■ ga imenoval v dvorni svet. Sedaj se je začela njegova diplomatska kariera. Cesar mu ie zaupal važne zaupne naloge pri tujih vladarjih in tako ga je ta služba med drugim povedla tudi v Rusijo. Svoje doživljaje in opažanja je Žiga Herberstein opi-sal v že omenjeni knjigi o Rusiji, ki nosi naslov »Moskovski zapiski«.
4) imenu in izvoru Rusije in Rusov
Slovenski prevod te knjige je preskrbel Pred desetimi leti L. Golia. Čeprav je po nastanku »Moskovskih zapiskov« — tako se glasi naslov knjige — preteklo že 412 let, ie njena vsebina še vedno zanimiva, zato jo hočemo v izvlečkih 'posredovati še na-šim bralcem.
»Mnogo je mnenj, od kod je Rusija dolbla ime. Nekateri pravijo, da ga je do-bila po Rusu, bratu ali vnuku poljskega
kneza Leha, ki je bil takrat -tudi ruski knez. Drugi mislijo, da po prastarem mestu Rusov, ki je ležalo blizu Velikega Novgoroda. Nekateri pa menijo, da ga ima po temnejši polti naroda, ki tam prebiva ...
Vsa ta tolmačenja zavračajo Moskovčani, trdeč, da se je v starih časih vsa ta dežela imenovala Rose ja po ljudstvu, ki je bilo tod razkropljeno ali razsejano. Beseda Ro-seja ima namreč v ruščini ta pomen. — A naj je dobila Rusija svoje ime kjer koli, gotovo je, da vsi ti narodi uporabljajo slovanski jezik, imajo obred in krščansko vero po grškem načinu.
Slovanski jezik, (ki ga sedaj popačeno imenujejo sklavonski, je izredno razširjen. Govorijo ga Dalmatinci, Bošnjaki, Hrvati, Istrani vzdolž jadranske Obale do Furlanije, Kami, ki jim Benečani pravijo Kraševci, nadalje Kranjci, Korošci ob reki Dravi, Štajerci ob Muri navzdol do Donave. Nato Mizijci, Srbi, Bolgari in drugi, ki prebivajo tja do Carigrada. Poleg teh tudi Čehi, 'Lužičani, šlezijci, Moravci in prebivalci ob bregovih reke Vaga in druga
ljudstva v ogrskem kraljestvu. Nadalje Poljaki in Rusi, ki vladajo na obširnem področju, in peterogorski Čerkezi tja do Črnega morja. Končno ga rabijo v severni Nemčiji ob Labi ostanki Vandalov. Vsi ti se imajo za Slovane. Nemci pa vse, ki govore slovanski jezik, kličejo z imenom, izpeljanim iz besede Vandali, in sicer za Vende, Vinde ali Vindiše.
O izvoru ljudstva ni znano nič razen tega, kar je zapisano v spodaj Objavljenih letopisih. Ta Slovanski narod izvira iz Jafetovega rodu in je nekaj bival v deželah ob Donavi in se je imenoval Noriča-ni. Pozneje se je razkropil in razpršil po raznih deželah ter privzel ime po krajih, kot Moravci po reki Moravi; Korotanci, ki so prebivali ob Donavi — Poljanci tisti, ki so prebivali po gozdovih, Drevljani. To pišejo njihovi letopisi.
E*iriKSLVEd^f t	.■ ..' ■ m r
TV M if$T E iUSSCUT G K A UAs * Oi »t MisSV* SVM
lil iiiii n
Post nekdaj v Rusiji
V štiridesetdnevnem postu se postijo polhih sedem tednov. V prvem tednu še uživajo mlečne jedi, na primer sirček, ki ga imenujejo sirna, v naslednjih tednih pa se (razen popotnikov) vzdrže tudi rib. Nekateri jedo le ob nedeljah in sobotah, v ostalih dneh pa nič. Drugi spet samo ob nedeljah, torkih, četrtkih in sobotah, druge dni pa nič. Mnogi se zadovoljijo po ponedeljkih, sredah in petkih samo s suhim kruhom 'im vodo. Drugih ‘postov preko leta pa ne drže tako strogo. Postijo se v binkoštni osmini, ko praznujejo vse svete, iin se ipostijo tja do praznika svetega Petra in Pavla ter ga imenujejo Petrov ipost. Nato imajo od prvega avgusta do Marijinega Vnebovzetja post svete Device. V adventu se postijo šest tednov in ga imenujejo Filipov pošt, ker se advent po njihovem koledarju začenja z godom svetega Filipa. Ako pride praznik svetega Petra in Pavla ali Vnebovzetje ravno na sredo ali petek, tedaj tudi na ta dan ne jedo mesa. Nobenega svetnika ne časte s postom na
bedenji dan razen Obglavljenja svetega Janeza, ki ga praznujejo vsako leto 29. avgusta. Če pride praznik, na primer Marijino Oznanjenje, na štiridesetdnevni' ipost, jedo tudi, ribe.
Za menihe veljajo mnogo strožji in težji posti. V postu se morajo zadovoljiti s kvasom, to je: okisano pijačo, ali z vodo, pomešano s kvasom. Duhovniki ne smejo v tem času piti niti medice niti piva. Ti zakoni pa sedaj izgubljajo svojo strogost in jih večkrat kršijo. Izven posta jedo meso ob sobotah, ob sredah pa ne.
Glavna naloga menihov je, da spreobrnejo vse ljudi 'k svoji veri. Menihi puščav-mki so spreobrnili h Kristusovi veri velik del nekdanjih poganov, ker so pri njih dolgo in na široko sejali božjo besedo. Odhajajo v razne severne in vzhodne 'pokrajine, kamor gredo ne glede na napore, lakoto«™ smrtne nevarnosti, ne 'pričakujejo udobnosti in je tudi ne žele. Teže samo za tem, da delajo na ljubo Bogu in odtr-
'Sigismund baron Herberstein v ruskem kožuliu okoli leta 1520
gajo od zmot duše, ki so v zablodi, potrjujejo Kristusov nauk tudi s smrtjo, in jih vabijo na pravo pot ter jih poskušajo pridobiti za Kristusa.
V Moskvi je znameniti samostan svete Trojice, ki je dvanajst nemških milj od mesta proti vzhodu. Tam je 'pokopan svetli Sergej in pravijo, da je storil mnogo čudežev. številni pogani in kristjani ga tam časte z neverjetno pobožnostjo. Često ga obišče tudi knez in vsako leto se na določeni' dan zbere ljudstvo, kateremu nudi vso .prehrano samostanska gostoljubnost. 'Pripovedujejo, da imajo tam bakren lonec, v katerem kuhajo jedi, največkrat zelje. Naj pride malo ali veliko romarjev, vedno ostane toliko jedi, da se lahko nasiti samostanska družina, ki ji nikdar rtič ne manjka, niti nima ničesar v izobilju.«
Prvi april -praznik šale
Prvi april, praznik potegavščin, ko je treba skrajno previdno sprejemati vsako sporočilo po telefonu, vsako pismo, vsako ustno novico in naročilo, pa se nam pri vsej skrbnosti le težko posreči, da nc bi res prav nikomur nasedli! Od kdaj se svet današnji dan zabava tako, prav za prav ni znano. Vsekakor pa zelo dolgo.
Nekateri zgodovinarji trdijo, da je začetek aprilskih šal bil rimski cesar Domici-jan v prvem stoletju po Kristusu. Domi-cijan naj bi bil nekoč prvega aprila nujno sklical senat na sejo, na 'katerih bodo razpravljali o zadevah, usodno važnih za rimski imperij. Ko so se državni očetje v vsej naglici sešli in zaskrbljeno ugibali, kaj se je zgodilo, so se odprla vrata in štirje sužnji so prinesli na pladnju velikansko postrv. Cesar je vprašal senatorje za svet, kako bi ribo kazalo najbolje in najokusne-je pripraviti. Od tedaj baje v latinskih in nekaterih drugih deželah riba velja za simbol prvega aprila ter njegovih burkastih potegavščin, ki jih je polna starejša in novejša zgodovina.
Spet drugi viri trdijo, da naj bi bila prvič navlekla rimskega prvaka in Cezarjevega tekmeca Antonija egiptovska cesa-
rica Kleopatra. Na dan prvega aprila naj bi ga bila povabila ribarit in s pomočjo podkupljenega ipotapljalca dosegla, da je njen ljubimec potegnil iz vode veliko, toda nasoljeno in rte prav depo dišečo ribo.
Spet tretji postavljajo začetek prvega aprila v dobo francoskega kralja Ludovika XIII, kateremu je prav ta dan na neverjeten način ušel iz zapora neki knez iz Lo-taringije. Zlezel je skozi debelo omrežje na oknih grajske ječe, skočil dvajset metrov globoko v reko Meurthe, jo preplaval in se rešil, česar pa kralj ni verjel.
Posebno veselje imajo s prvim aprilom v Italiji, kjer to izročilo baje izvira od cesarja Domicijana ali pa vsaj iz 14. stoletja, ko je v Firenci uganjal najrazličnejše burke pisatelj Boccaccio.
Ta je nekoč prvi dan sedanjega meseca dal 'oznaniti po mestu, da bodo na trgu tem in tem prodajali ribe skoraj zastonj. Meščani so seveda v množicah navalili tja, toda videli so ribe samo naslikane po zidovih ...
Za najbolj potegavsko mesto v Italiji velja Verona, kjer si veseljaki skoraj vsako leto izmislijo kaj posebnega. Tako se je leta 1951 prvega aprila vse mesto zbralo okoli starodavne rimske arene, v kateri prirejajo 'poleti opere, ker se je navsezgodaj bliskovito raznesel glas, da ta veličastni kamniti starorimski spomenik gori.
'Iz arene se je res dvigal gost, črn dim, ki so ga pa povzročili' umetno. Toda navzlic temu so na kraj »požara« prihiteli gasilci z vsem moštvom in orodjem, da bi rešili naj večjo mestno zanimivost uničenja. Odnehali so šele, ko se je vrh ozidja prikazal
velikanski lepak, na 'katerem je bila naslikana prav tako velikanska riba ...
Leta 1953 bi bilo v Veroni skoraj prišlo do majhne vstaje, ker so se prvega aprila zjutraj po vseh voglih prikazali lepaki, s katerimi župan naznanja, da je dal s takojšnjo veljavnostjo odpraviti stoletni sadni in zelenjavni trg ter na njem urediti 'avtobusno postajo. Mestno hišo so vse dopoldne oblegala odposlanstva razburjenih in grozečih branjevcev, ki jim je bilo težko pojasniti, da gre le za aprilsko šalo ...
Kruto aprilsko šalo so Verončani zaigrali leta 1954 Vicenzi, mestu, s katerim je Verona v večnem nasprotju in tekmi. Navsezgodaj je vozil po ulicah v središču Vicen-za velik tovorni avtomobil, ki je raztrosil tri tisoč mačjih kož.
Druga skupina je 'hkrati na trgu Dei Signori postavila velikanskega mačka iz lepenke. Na vratu je imel obešeno opeča-teno listino, ki je oznanjala, da gre pri vsem skupaj za prvi april, ki ga je sosedom pripravila Verona. Verončani namreč prebivalce Vicenze smešijo tudi s podlim sumičenjem, da naj bi' bili ljubitelji niačjega mesa.
Spet drugič je skupina veronskih veseljakov 'pod vodstvom slikarja Albertinija prišla jest in pit v Vicenško restavracijo v Castelli di MOntecchio, kjer po trditvah starega izročila hranijo kot veliko zanimivost posteljo Romeove Julije. Medtem ko so eni motili lastnika iz veselimi pripovedmi, so drugi na tihem razdrli posteljo ter njo in vso opravo iz Julijine sobe odpeljali v Verono. Vrnili so jo po več mesecih.
(Dalje na 10. str.)
j)ci nas na HocešU&n
Izredno lepo blago za pomladanske obleke
dobite v zelo modernih ekspertnih vzorcih, katere ima v Celovcu naprodaj edinole
znana domača tvrdka
Jevtič JuHMtfts
— DAS HAUS DER GUTEN OUAUTAT =
KlAGENFURT VOLKERMARKTERPLATZ 1
TEL. 2 7- 90
BILČOVS
(Lepa igra — Obiski bolnikov)
V	nedeljo 19. marca so naši igralci uprizorili lepo in težko igro »Za pravdo dn •srce«. Vsi igralci so svoje vloge dobro rešili in kar Občudujemo jih, da se poleg vsega dela morejo toliko naučiti. Koliko naporov, koliko prikrajšanih noči! To so velike žrtve!
Igrali so popoldne in zvečer, škoda, da je bilo vreme tako slabo, kajti tisti, ki morajo hoditi peš, niso mogli priti, a kljofo temu je bilo obakrat še prav mnogo ljudi. Mnogi izražajo željo, da bi igro še enkrat ponovili, Dragi igralci! Hvala vam za te lepe ure 'kulturnega užitka! Pojdite še v sosednje kraje, kajti povsod vas bodo veseli. Ko ste že doprinesli toliko žrtev, potrudite se Se malo.
Tudi farno življenje je še kar razveseljivo. Na to nedeljo so čč. gospodje menjali in č. g. Kanauf so prišli k nam in so imeli mnogo opraviti.
Kar ganljivo je videti, ko se moški zberejo v tolikem številu k božjemu oltarju. Tudi naše žene so se duhovnih vaj udeležile v velikem številu.
V	naši fari pa imamo tudi bolnike, še pri teh se moramo malo pomuditi. Kako mora biti vsakemu hudo, ko nam tako lepo toplo sije sonce in nas vabi v prebujajočo se pomladno naravo, bolniki pa so priklenjeni na posteljo!
V	Želučah je Ana Martič, ki že dolgih 14 let ni zapustila postelje in si nič ne more sama pomagati. Potem je Rupičeva Neža, ki se še malo giblje, vendar je tako slaba, da že komaj diha v njej življenje. Pa tudi Trezi Schonlieb je že več kot eno Idto na postdlji, dolgo je bila v 'bolnici, a zdravniki ji niso mogli pomagati. Po težki operaciji se je vrnila na svoj lepi sončni dom.
Poglejmo še malo k naši dobri Pomo-čevi mami, ki so jo v začetku leta obiskale tako težke preizkušnje. Kako hudo ranjeno je bilo njeno srce ob izgubi pridnega lin dobrega moža! Vsi iz mamo sočustvujemo, vendar njene velike bolečine nikoli ne bomo mogli prav doumeti. Hvala Bogu, da se ji je zdravstveno stanje že precej zboljšalo. Že pridejo v cerkev in tudi za družino in dom so danes mama velika opora. Kako junaško, kako Bogu vdano prenašajo ta težki križ, ki jim je bil naložen. Pa draga mama: križ — naše breme, križ — naše upanje! Ati pa uživajo veselo Veliko noč pri Bogu! — Nani Štih, naša farov-ška kuharica, pa je na domu pri Birtiču in čaka, kdaj jo bo Bog (poklicali iz te solzne doline. Tudi Tišlarjeva mama so že dolga leta bolni, želimo jim, da bi za Veliko noč že mogli jroslteljo zapustiti.
Pa še Marinkovo mamo malo obiščimo! Tudi ona je že dolga 'leta na postelji in
Za delo v trgovini in na kmetiji sprejmenv takoj zanesljivega delavca. Plača po dogovoru.
Johan Lomšek, Tihoja 2, pošta: Dobrla ves - Eberndorf
Prvi april...
'(Nadaljevanje z 9. str.)
Še ena taka, ki so jo pa veronski šaljivci nakurili lastnim rojakom, je bilo naznanilo, da je prišla v mesto posebna ameriška tehnična komisija, ki bo pokazala, kako bi bilo moč velikansko rimsko areno 'pokriti, da bi lahko v njej poleti dajali opere tudi v slabem vremenu.
Ni treba poudarjati, da je tudi tedaj bilo okoli arene na deset tisoče ljudi.
Znamenita je potegavščina, ki so jo leta 1814 pripraviM Gioacchinu Rossiniju v 'Milanu. Sloviti skladatelj je bil znan kot prijatelj lepih žensk. Dobil je odišavljeno sporočilo, da ga bo zvečer prvega aprila v gledališču Stali in sicer v loži številka 9 čakala žena francoskega poslanika, da bi mu razodela občudovanje (in ljubezen.
Rossini je seveda šel v ložo že uro poprej in čakal, da je bil trd. Nazadnje mu je strežnik 'prinesel pisemce, da dama ne more priti, ker francoski poslanik — sploh nima žene.
Znani burkež je bil ameriški izumitelj
sama pravi: »Koža še drži moje kosti skupaj.«
Vam vsem, naše trpeče faranke, želimo vesdlo Veliko noč, polno božjega blagoslova, milosti in tolažbe, ter pravo vdanost v božjo voljo. Pa tudi vsem tistim, ki bolnikom strežejo, daj ljubi Bog moči in potrpežljivosti, da jim bodo mogli s pravo ljubeznijo streči in lajšati ure bridkega 'trpljenja.
Ob koncu pa želimo vsem v Rožu, Podjuni in ob Zilji, da bi tudi naša trpeča srca dočakala slovesni dan vstajenja in veselo »Alelujo«!
MAČE
, (h Kališnikov oče)
Na cvetno nedeljo smo pokopali v Svečah Kališnikovega očeta. Kakor je pokazala številna udeležba pri pogrebu, je bil rajni Kališnikov oče zelo priljubljen in poznan v Okolidi. iSveški cerkveni Zbor je šel celo na precej oddaljeni dom, da mu je zapel tudi na domu v slovo žalostinko: »Spomladi vse se veseli...« — bil je zares krasen spomladanski dan in vigredno sonce je ogrevalo pogrebce — a rajni oče se je moral ločiti s tega sveta v tem lepem letnem času. Čeravno je dosegel že kar lepo starost, bi še rad preživel nekaj let.
Dolga leta je bil zvest cerkveni ključar in prav vestno je skrbel za šentruperško cerkvico. Ganljivo je bilo, Iko mu je zvonček šentruperške cerkve klicali zelo otožno v slovo: »Oj zbogom, dragi ti... moj zvesti ...«. A kmalu se je spremenil žalosten glas v veselo, zmagoslavno zvonjenje: Kališnikov oče je šel k nebeškemu Očetu po
Iz našega
Marija Skitek iz Kmetijsko-gospodinj-ske šole v Št. Jakobu v Rožu piše:
Oskrbnica v kurjem kraljestvu
V 'zadnjem času so mi izročili oskrbo kokoši.
Imenitno zgradbo ima perjad naše kme-tijisko-gospodiinjske šole. Postavili jo je da-rovitvi in zelo spretni vseznal Lojz, za čigar delo se poteguje mnogo gospodarjev.
Naša kurnica spominja po zunanjosti na indijlsko pagodo ali na Starogrško svetišče. Zidovje sestavljajo stebri, ki se nekako vraščajo drug v drugega.
Notranjščina ima vežo, kjer skrito čepi kaka kokoš. Iz veže prideš v jarostorno kurjo hišo. Tu se kure sprehajajo po mili volji. Tu tudi nesejo v (posebnih gnezdih, ki se v stenah nadstropno vrste v višino.
Na vzhodni strani kumice je koridor s stekleno streho in z modernimi izhodi in prehodi v kurjo hišo in na prosto.
Tu iso piščanci in mlade jarčice, ki med kokošmi niso preveč domače. En oddelek je za japonske race.
Upravičeno imenujem kurnico kurje kraljestvo, ker ima še ograjen prostoren sadovnjak za daljši sprehod svojih prebivalk.
Kako oskrbujem pernate 'kraljice?
Zgodaj zjutraj jim nesem tople vode, kuhanega, pretlačenega krompirja, pomešanega z umetnim krmilom, in drobno
Edison. Ta je za neki prvi april razglasil po listih, da se mu je posrečilo izdelati tako imenovano »večno Srajco«. Sestavljena da je iz 365 na moč tankih plasti iz posebne snovi. Vsak dan je treba eno srajco sneti kakor list s koledarja in jo dati prat. Tako se človeku vse leto ni treba preobleči in ena srajca mu pravzaprav služi vse do smrti.
Dobro so potegnili uradniki v ameriškem zunanjem ministrstvu kolega, ki je bil sprejet v službo prvega aprila pred nekaj leti. Ko bi moral iti na uvodni pogovor k tedanjemu zunanjemu ministru, sedaj že pokojnemu Poster ju Dullesu, so ga prepričali, da je Dulles popolnoma gluh in da je treba pri njem na ves glas kričati. Zunanji minister je mislil, da ima pred sabo norca. Seveda se je do onemoglosti smejal, ko so mu njegovi tajniki povedali, kako in kaj je.
Uradnik pa še več let ni vedel, da so ga navlekli, ter je vedno, kadar je srečal Dul-lesa, na ves glas zarjovel: »Dober dan, gospod minister!« Dulles pa se je vselej resno držal...
plačilo. In mi vsi smo ga spremljali le v »v presrečni sveti raj«. Saj je bil rajni vzoren katoličan. Vsako nedeljo — dokler je Ibil še pri zdravju — smo ga vidoli pri sveti maši. Za pranganje v Št. Rupertu je cerkvico vzorno očistil in okinčal s cvetlicami. Skrbel je, da je vsako pranganje poteklo lepo.
Bil pa je 'tudi nadvse pošten, priden in miroljuben človek. Zato se mu ne bo (treba bati božje sodbe. — Ob odprtem grobu so se mu domači g. župnik z lepimi besedami zahvalili za vse, kar je storil kot cerkveni ključar — ali kakor pravimo mi kot ,ceh-mošter’ — 1'ari in posebno šentruperški cerkvi dobrega. »Za vse to naj Vam bo Bog dober plačnik!« S pesmijo »Nad zvezdami« pa se je poslovil cerkveni zbor od rajnega Kailišnikovega očeta. Žalujočim svojcem pa izražamo naše iskreno sožalje.
dnevnika
zrezane zelenjave. Ob pol osmih dobijo pepel za prašno kopel. Opoldne poberem jajca in dosujem koruze. Zvečer same gredo skozi vhode v svoje bivališče. Vhode zaprem, poberem jajca, prinesem še zelenjave in vode; nato zaklenem. Tak je dnevni red.
Ob sobotah je pa 'tedensko snaženje. Odstraniti je treba nesnago, na novo nastlati, poribati korita in grede, na katerih kure spijo.
Hitro mine teden in kurji grad prevzame druga oskrbnica.
Odškodnine
V sredo dne 23. marca je državni zbor na Dunaju sprejel 12. spremembo k zakonu o oskrbi žrtev političnega preganjanja. Novi zakon predvideva med drugim dodatno odškodnino tistim žrtvam političnega preganjanja po nacistih, t. j. bivšim zapornikom koncentracijskih 'taborišč in drugim pripornikom. Tem bo odškodnina povišana na dvojni znesek. Tistim pa, ki doslej še niso imeli priznanega uradnega potrdila, (Amtsbdscheinigung), jim bo le-to priznano, Obenem z vsemi ugodnostmi na socialnem področju.
Nadalje predvideva odškodnino tudi za nekatere druge skupine političnih preganjancev, ki doslej še niso bile deležne no-
Mladina piše:
Oj kiiiea o e etatui... /
Moja domača hiša stoji v prijazni vasici v Gonovecah in dolini, ki ji je ime Podjuna. Ob eni strani je obdana z griči ob drugi strani jo čuva visdka Peca. Lepo jc na deželi, posebno pa še, če imaš očetovo hišo.
Naša hiša je srednji kmečki dom v sredini vasi. Krasi jo lep vrt, mimo hiše se šumljaje preliva bistra voda Bistrica. Nikoli bi ne mogla opisati, kako ,lejx> jc v neddljskem jutru, ko zapoje zvon iz bližnje fare in nas vabi k božji službi. Z veselimi koraki in s smehljajem na ustih smo se podali v cerkev, kjer smo spremljali svete obrede s petjem. In ni bilo nič lepšega, kot kadar smo se vrnili z napolnjenim srcem milosti, kot verni otroci te zemlje domov.
Radi smo hodili z očetom in materjo na polje in z njima vriskali in prepevali in potem 'tudi pridno delali. Pre-Ijubljena domača, orna zemlja in dišeči gozdovi, nikoli vas ne bom mogla 'pozabiti ali celo zatajiti. Draga domača hiša, na katero me veže toliko spominov, na srečo mladih, brezskrbnih let. Ni lepšega na svetu, kot je hišica, v kateri mi je tekla zibelka, kjer me je mati klicala v naši ljubljeni domači slovenski govorici in mi pela uspavanke. Hvaležna jim hočem ostati do smrti. Srečen človek, ki ima dom in starše.
K. V.
za izseljence
bene odškodnine. V tem pogledu je predvidena odškodnina v znesku 350 šil. za vsak mesec omejitve svobode osebam, ki so bile ipo nacistih iz narodnostnih vzrokov, prese-Ijene v kraje izven sedanje Avstrije. Nadalje je predvidena enkratna odškodnina v znesku 6000 šil. tistim osebam, ki so zaradi preganjanja iz narodnostnih vzrokov, ali ker so bili preganjani njihovi starši, morali prekiniti svojo poklicno izobraževanje. V Obe poslednji Skupini spadajo /tudi koroški Slovenci, ki so bili izseljeni.
Novi zaikon je zopet en kasen, a vendar pomemben uspeh odločne borbe koroških Slovencev za naše pravice. O zakonu 'bomo ob priliki podrobneje poročali.
(T)etika Izbira
raznih verskih knjig * posvetnih knjig in romanov * šolskih knjig * devocionalij kakor tudi vse vrste kipi in križi * stenske nabožne in druge slike (umetne in tiskane) * rožni venci * paramenti in cerkvena posoda * molitveniki
v knjigarni in papirnici
„CARINTHIA“
DRUŽBA SV. JOŽEFA
KLAGENFURT, Volkermarkter Ring 25
Obenem želimo vsem našim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem vesele velikonočne praznike.
Podružnice: KLAGENFURT, Sternallee (Hl.-Geist-Platz) 5 * W0LFS-BERG v Labudski dolini * KOTSCHACH * ST. VEIT a. d. Glan
Adolf Christl razstavlja
Ob 70-letneni življenjskem jubileju slikarja prot. Adolfa Christla je bila minulo sredo v Umetniškem domu odprta kolektivna razstava tega koroškega umetnika, potomca celovške družine, ki pa je zagledal luč sveta na Reki ob Jadranu.
Razstava obsega nad GO olj, ki zajemajo zadnjih 15 let umetnikovega ustvarjanja. Starejša dela, še pretežno v duhu predmetnostnega slikarstva, so razstavljena v levih stranskih dvoranah, v sosednji dvorani pa je zbral dela, v katerih prevladuje zanimiva barvna tematika.
Eden izmed najpogostejših motivov je Vrbsko jezero in njegova okolica, življenjski milieu umetnika. V zadnji dobi ga pa prevsem zavzema problematika človeškega telesa.
V kletnih prostorih so razstavljene risbe in grafike, ki dajejo nazoren vpogled stopnje nastajanja •umetnin tega samosvojega in domislcnega umetnika .
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 9. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 10. 4.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Pomen ziljske Mišičine basni v svetovnem merilu. Koroške narodne. — 18,00 Iz našega albuma pesmi in glasbe. — TOREK, 11. 4.: 14.00 Poročila, objave. Bolje je paziti, kot zdraviti se.
—	SREDA, 12. 4.: 14.00 Poročila, objave. Za ženo in dekle. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 13. 4.: 14.00 Poročila', objave. Živo srečanje: Dr. Metod Turnšek. - PETEK, 14. 4.: 14.00 Poročila, objave. Zvočni obzornik. Rdeče, rumeno, zeleno. — SOBOTA, 15. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
l~iUni
Borovlje: Sobota, L 4.: Bilderbuch Gottes (II + ).
—	Živalski in rastlinski dokumentarni film iz Štajerske in Gradiščanske. Krasni naravni posnetki. — Nedelja, 2. 4.: Dort, wo der Berghof steht (III). —-Mladi kmet pridobi po mnogih težavah svojo svetlolaso dekle — domovinski film. — Ponedeljek, 3. 4.: Schlagerparadc 1960 (IV). — Mnogo „popevk”, a malo vsebine. — Torek, 4. 4.: Der Racher im lila Mantcl (III). — Pustolovski film. — Četrtek, 6. 4.: Der Seevvolf (IVa). — Kapitan neke ladje strahuje svoje moštvo. Brutalen pustolovski film.
Pliberk: Soboat in nedelja, L 4. in 2. 4.: Die ideale Frau (IV). — Žena postane županja in pri-de radi tega v zakonske in politične težave. Veseloigra. ■— Ponedeljek, 3. 4.: Frcddy und die Mc-lodie der Nacht (IVa). .— Fredi, kot taksišofer, pride na sled dvema zločincema. Primitiven zabavni film. — Torek in sreda, 4. in 5. 4.: Der geheim-nisvolle Treffpunkt (IVa). —• Mlad slikar, ljubimec ugledne dame je zapleten v umor. Dobro igran
kriminalni film; a ima nekaj opolzkih prizorov, za odrasle s premislekom. Kriminalni film.
Št. Jakob v Rožu: Sobota in nedelja, L in 2. 4.: Die Trapp-Familie in Amerika (lil). — Ponedeljek, 3. 4.: Das Liebeslied des Gondoliere (III). — Veliko ljubezni in popevk v veseloigri, ki je pa zelo priprosto pripravljena. — Sreda, 5. 4.: Kampf ohne Gnade (III). — Film iz divjega zapada. Pijanec in igralec se spremeni v poštenega farmarja.
Bistrica v Rožu: Sobota, 1. 4.: Lati, die Finger von der Dame (IVa). Slab kriminalni film. — Nedelja, 2. 4.: Ich ziihle tiiglich meine Sorgen (III). — Veseloigra z mnogimi popevkami, a plitve vsebine. — Sreda, 5. 4.: Unter den KopfjSgern in Neuguinea.
QLEDALISCE v CELOVCU
Veliki petek, 31. 3.: zaprto. — Sobota, L 4.: Fast ein Poet, drama, poslednjič. — Velikonočna nedelja, 2. 4.: 1001 Nacht, opereta. — Velikonočni ponedeljek, 3. 4. ob 15. uri: Der Troubadour, opera.
—	Sreda 5. 4.: Lady Windermcres' Facher, komedija. — Četrtek, 6. 4.: 1001 Nacht, opereta. Petek, 7. 4.: Die Ileiratsvcrniittlcrin, komedija, poslednjič.
—	Sobota, 8. L: 1001 Nacht, opereta. — Nedelja, 9. 4. ob 15.00 uri: Der Troubadour, opera,, poslednjič. Poslovilna predstava Donne Pegors.
Začetek vselej ob 19.30 uri, razen 3. in 9. aprila.
KOMORNI ODER:
Sobota 2., nedelja 3., sobota 8. in nedelja 9. 4.: VVeekend im Exil, komedija.
Začetek vselej ob 19.30 uri.
ssaURADMA OBJAVflm
CERKVENI PRISPEVKI Javni poziv
Vse katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga za L četrtletje 1961 (zaključeno L marca 1961) še niso plačali, pozivamo, da v
MALI OGLASI
Ženske in otroške predpasnike!
Očarljivi vzorci. Tudi druga birmanska darila kupite ugodno pri SATTLER, Klagenfurt, am Heuplatz.
NAPRODAJ
2.000 kg krompirja, Bems srednjezgodnjl, Anton Krušic, Velinja ves, P. Ludmannsdorf.
DOBRO OSKRBO
iščem za 3 leta starega dečka, po možnosti h kakim staršem v bližini Celovca, kjer se govori slovensko in nemško. Ponudbe poslati pod značko „Skrbni starši” na upravo lista.
Sadna drevesca in ribizelj dobite v drevesnici Marko Polzer, Št. Vid v Podjuni — St. Veit i. J.
opominjevalnem roku tren tednov, ki se začne L aprila 1961, brez nadaljnjega poziva plačajo svoj prispevek do 21. aprila 1961 pri pristojnem župnem cerkvenem svetu in da pokažejo obenem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz.
Cerkveni prispevek je po zakonu dolg, ki se mora plačati in Cerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Organi, ki pobirajo cerkveni prispevek, uživajo pravno varstvo in imajo pravico, da zaračunajo do 2 <xlst. plačljivega cerkvene-nega prispevka kot pobiralno pristojbino.
Ker se cerkveni prispevek v četrtletnih odplačilih plačuje in sicer L marca, L junija, L septembra in L decembra, zato je bil 1. marca cerkveni prispevek za eno četrtino letnega prispevka plačljiv.
FINANČNA ZBORNICA KRŠKE ŠKOFIJE Celovec, Marianengasse 2.
Čas je denar — v Švici
Kdor bi si naročil kosilo v novo urejeni restavraciji »Mbvenpick« v Zuridhu, bi dobil listek s točno uro. Moderne registrske blagajne imajo namreč vdelane ure, 'ki avtomatično natisnejo točen čas.
Nadalje so stene v tej restavraciji opremili s kronometri, da gost lahko med čakanjem natančno preučuje, koliko minut in sekund traja, da natakar položi predenj naročeno jed.
V tem pa je tudi glavni mik igre, ki zabava v tej restavraciji goste. Pravzaprav gre
Šnralne h pletilne siroje
pri
Grumlper
KLAGENFURT, VVIENER GASSE 10
BLIZU MESTNE CERKVE
za srečolav, ki sicer ne prinaša denarja, pač •pa dobi gost 'lahko brezplačno kosilo.
Od trenutka, ko je naročil jed, ne sme namreč trajati več kot 12 minut, da mu postrežejo. Če pa čaka dalje, se mu ni tre-
^OeSel& (Aleluje !
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim naročnikom, sodelavcem, inseren-tom, bralcem, podpornikom in prijateljem našega lista!
UREDNIŠTVO in UPRAVA
ba razburjati, kajti potem bo lahko brezplačno potešil lakoto. Kdor čaka, ne plača nič, kajti čas je najbolj dragocena reč. Če ga kdo jemlje drugim, naj ga tudi plača, pravijo Švicarji.
Kaj takega bi kazalo uvesti tudi v drugih panogah, ne le v gostinstvu, in tudi ne samo v Švici.
Kad
PMstkev
Konjski mesar CELOVEC, Pischeldorfer Strasse 12
Telefon 55-22
Prevzamemo tudi zavarovane konje
Če je sila, koljemo ponoči in podnevi.
JOSEF MAVERBRUGGER
MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN ŠKRILJEM Celovec-Klagenfurt-West, Prinz-Eugen-Str. 3, tel. 42-76
želi svojim odjemalcem veselo Alelujo
Izvedba vseU stcešniU dei za teclcve, stolpe in gradove
Nadalje izvedba vseh eternitnih del po želji!	Lasten kamnolom
BON
Priložnostni nakupi vseh vrst in velikosti hladilnikov (hladilnih skrinj) za nizko hlajenje. Edinstvena prednost s popolnim jamstvom. Razen tega dobavljamo tudi tovarniško nove FR1GARIA-HLADILNE SKRINJE; 10-Ictno jamstvo; zelo velika izbira. Vaš strokovni svetovalec je tvrdka H . H O F E R , Beljak (Villach) — Graz, prodaja v Beljaku, Ossiacherzcilc 46, tel. 0 42 42 7473, nasproti Opel Trampitsch.
Kdor bo ta bon do 30. aprila t. 1. izrezal in ga nam poslal, ima pri nakupu hladilne skrinje pravico do največjega popusta. Plačljivo v 30 mesečnih obrokih.
Mleko in mlečni produkti
iz 60 podružnic Spodnjekoroške mlekarne
NAJCENEJŠI ZAJTRK! - NAJBOLJŠA MALICA!
Unterkarntner Molkerei
Klagenfurt
SiriusstraBe 32
trgovina H. THOMASSER
Vam izpolni velikonočne želje: Izredno velika izbira pletenih vozičkov za otroške punčke („pu-že”) od 118,— S naprej. Perilo za dojenčke, otroke, dame in gospode. — Posteljnina. — Otroške posteljice.
TRGOVINA R. HO^ASSER
VILLACH, WID M AN N GASSE 33
Pomladanske plašče
za dame, gospode in otroke kakor fudi vsakovrstna
DEŽNA OBLAČILA
v specialni trgovini plaščev
t/. 7,OC(nah.n
Klagenfurt. Volkermarkter StraBe 16. tel. 52-76
KONSUM
Pravilno gospodariti = bolje živeti
KONZUM
HANS U/ERNIG
KLAGENFURT, PAULITSCH GASSE P ROSENHOF) u. H L. - GEIST-PLATZ
Traktorje PORSCHE z 12, 14, 22, 40 PS, pa tudi obračalnike sena z oljno pogonsko napravo, senene puhalnike ter kombinirane puhalnike-
rezalnike za krmo.	gospodinjstvo: stanovanjske in gostilniške štedil-
nike, peči za peko, pralne stroje, hladilnike in naprave za GLOBOKO HLAJENJE.
Za spravljanje krme kupite že sedaj motorni kosil-nik. Oglejte si v našem skladišču znamke AEBI, REFORM, AGRIA, IRUS, AUSTRO-RAPID.
foslitrsUL <&caU, frfispadinfe, p&zoz!
Že sedaj si po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo
v trgovini s preprogami
RADLMAYR
V I L L A C H
Velika zaloga žimnic, zaves, talnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob
Matild atafiaue!
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem in osebnim prijateljem
Štefan Katz
parna pekarna in prodaja slaščic
KLAGENFURT
"VVaidmannsdorf, Siebenhugelstrasse
SSJMaSSE
TtamtadatosUe, namsti! S
OBLEKE
BLUZE
tudi za močne dame
KRILA

Klagenfurt, BahnholstraBe 9
SHHHDBBBaKJHBBEBIIBIBHIHHBBlSKtJa
TISKARNA
KLIŠARNA
PAPIRNICA
R. RITTER
CELOVEC — KLAGENFURT Burggasse 8 — Telefon 21-08
MODERNA MODNA OČALA
Klagenfurt, 10,-Oktober-StraBe (Prosenhof)
L
epa.
velik
onocna aa,tua
da,tiL
perilo
blago
£. Mumet
Klagenfurt, Alter Plata 35
J »Ali že veste?
Najbolje kupite pri
LODRON-u"
Zato si nabavite zavese, preproge, žimnice in odeje le v strokovni trgovini
Lodron
V I L L A C H, Lederergasse 12
aaBMBBBgia
ra
c«
3Ci?u$eluuq(i -
Vemeiui
priljubljenja, preizkušena
Klagenfurt, Heuplatz 6
telephon 2717
Vesele velikonočne praznike želi svojim odjemalcem in prijateljem
mesar in prekajevalec
Rudolf Sablatnik
KLAGENFURT, Siebenhiigelstr. št. 81
Telefon 49-36
FRANZ SCHNABL
CELOVEC — KLAGENFURT Bahnhofstrasse 38b
FURNIRJI
FUNDER- IN LEITGEB PLOŠČE POHIŠTVENE OBLOGE RAZLIČNE LETVE itd.
m
ING. ALBERT FLEISCHMANN
KROVSKI MOJSTER
KLAGENFURT Skladišče: Wulfengasse 2a - Tel. 55-23 Pisarna: Viktringer Ring 9 — Nasproti Kmetijske zbornice.
Se priporoča za vsastrešna-krovska dela
Radio aparati šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Hadmliaus
KERN
Klagenfurt, Burggane
Ugodna plačila na obroke
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene velikonočne praznike
IHaitkm
hutiht
UMETNI MLIN IN ŽAGA
BREG PRI GRABŠTAJNU
(RAIN bei Grafenstein) Telefon 28-44
MOBELHAUS
STADLER
KLAGENFURT
Theatergassa 4, Tel. 50-24
Fremdenzimmer
nicht nur
preisurerter
sondern aucli MODERNER und INDIVIDUELLER als bisher
Wir besitzen groBtc Erfahrung im Einrichten und Gestalten kompletter Pensionen
PlSne und Gestaltung bei AbschluB kostenlos
Besichtigung und Beratung jederzeif unverbindlich
Zustellung frei Haus durch eigene Mobelautos Weitgehende Zahlungserleichterungen
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem in osebnim prijateljem
DCarzL
'rineie
Trgovina s sadjem in zelenjavo
CELOVEC — KLAGENFURT
Sakoji, hlače, obleke,
plašči, jopiči, perilo
v ogromni IZBIRI in dobri KVALITETI po ugodnih cenah
JCLeide^ KOGLER
KLAGENFURT
HERRENGASSE
|	v todživ*' tisti*! |
INTERCONTINENTALE
D ST ER REICHI S CHE A. G.
ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET
podružnica:
PODROZČICA -
Telefon 248 — Telex 04-530
ROSENBACH
prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvrSuje točno in poceni
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR - KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV
FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN _ TELEFON 248
KINO PRECHTL
Nas glasbeni velikonočni program s krasnimi barvnimi posnetki:
VISOKE JELKE (Die Kohlerliesl)
Pojo in igrajo: pristni Gorenjski kvintet. — Priporočljivo za mladino!
Gradbeno in stavbarsko kleparstvo, galanterijsko kleparstvo, kritje cerkva in stolpov
Helmut
Grossnegger
KLEPARSKI MOJSTER
KLAGENFURT
Villacher Ring 31, tel. 24-90
Zavarujte prt	0 iCc^JLc^jb^Os/tKjoL
Kamtnerisoiie Landes-Brandschaden-Versicherungs-Anstalt
Klagenfurt, Alter Platz 30
Tel. 58-46 58-47
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.- šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.