PoJtni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. ^ ISBIil >■ Letnik XX. Celovec, petek, 1. oktober 1965 Štev. 40 (1218) 20. ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE OZN: Prva skrb - zagotovitev miru na svetu Dobrih deset dni že traja jubilejno 20. zasedanje Glavne skupščine OZN, ki se je začelo v trenutku, ko je na svetu cela vrsta važnih problemov, od katerih rešitve zavisi bodoča usoda človeškega rodu. Če pomislimo, da so med temi problemi tudi taki, ki so se že izrodili v vojaške akcije, potem pač ne preseneča, da celotno delo Glavne skupščine posredno ali neposredno stremi za prizadevanji, kako zagotoviti mir na svetu. O glavnih nalogah, ki so pred Združenimi narodi, 'je v svojem poročilu govoril generalni sekretar OZN U Tant, ki je poudaril, da je »popolnoma razumljivo, da OZN odseva težave in neskladnosti, ki jih lahko opazimo na številnih krajih današnjega sveta". Hkrati pa je opozoril, da „ne bi smeli dovoliti, da nam ogledalo, ki odseva vso popačenost miru, samo še bolj pači to sliko”, marveč je treba podobo, če je še tako popačena, vzeti resno, tako da bi lahko s popolno odgovornostjo glede sedanjih možnosti nadaljevali previdno, Vendar stalno pot do smotrov miru. Kot najvažnejše probleme današnjega sveta je U Tant omenil: ■ področje razorožitve, na katerem že od leta 1963 ni bilo nobenega bistvenega napredka; ■ mednarodna akcija na gospodarskem in socialnem področju, kjer venomer grozi prepad med bogatimi in revnimi; ■ problem mirovnih akcij OZN, ki so postale vzrok neuspeha 19. zasedanja in ki pomenijo eno izmed najhujših ovir med velikimi silami; B področje dekolonizacije, na katerem je svetovna storila zelo veliko, vendar pa se je pri tem stalno srečavala z novimi izviri neokolonializma; Britanski laburisti hočejo zgraditi „novo Veliko Britanijo44 Na kongresu britanske laburistične stranke v Black-poolu, katerega se je kot predsednik socialistične internacionale udeležil tudi vicekancler in predsednik SPO dr. Pitter-mann, je predsednik britanske vlade Wilson dejal, da je laburistična stranka v enem letu, odkar je na vladi, »položila temelje za novo Veliko Britanijo«. Obširno je govoril o gospodarskem kaosu, ki ga je po trinajstletnem vladanju zapustila konservativna vlada, kot cilj laburistične vlade pa je navedel »socialno družbo blaginje«. O zunanjepolitičnih vprašanjih je govoril zunanji minister * Stewart, iki se je predvsem za- | vzel za sprejem LR Kitajske \ v OZN ter za takojšen konec t »nevarne vojaške pustolovšči- J B velike vojne, kakršna je vietnamska, ki pomeni enega izmed najnevarnejših svetovnih žarišč; B univerzalnost svetovne organizacije, ki je okrnjena in jo je zato treba krepiti v strukturi in vseob-sežnosti ciljev. Da ravno tem problemom posveča največjo pozornost tudi mednarodna javnost, najbolj zgovorno dokazuje dosedanji potek splošne razprave v Glavni skupščini, kjer so predstavniki posameznih držav že obširno govorili o nekaterih od nakazanih vprašanj, medtem ko bo razprava o drugih vprašanjih sledila tekom nadaljnjega razvoja zasedanja. Posebno intenzivno pa se delegati s temi problemi bavijo v zasebnih pogovorih, ki potekajo ob robu zasedanja in o katerih so opazovalci prepričani, da bodo rodili marsikatero konstruktivno misel in pobudo. Veliko pozornost med udeleženci zasedanja je vzbudil vodja sovjetske delegacije zunanji minister Gromiko, ki je predlagal, naj bi Glavna skupščina sprejela deklaracijo o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav ter sklenila sporazum, s katerim bi preprečili širjenje jedrskega orožja. Njegova izvajanja je ugodno komentiral ce- TE DNI NA KOROŠKEM: Nevarnost novih poplav Komaj je uspelo v glavnem ugotoviti ogromno škodo, ki so jo širom po deželi povzročile velike poplave v začetku septembra, komaj so bile z velikimi napori ponovno vzpostavljene vsaj najvažnejše prometne zveze in se je v prizadetih krajih začelo normalizirati življenje, je po širnih predelih Koroške v začetku tega tedna spet nastopila akutna nevarnost novih poplav. Vsled močnega deževja so vode nevarno narasle ter na številnih mestih prestopile bregove ali vsaj dosegle tako višino, da je bilo znova treba računati z najhujšim. Tokrat so bili posebno močno ogroženi kraji v spodnjem Rožu, kjer so bile prekinjene domala vse prometne zveze. Komaj zgrajeni zasilni most med Št. Jakobom in Podgorjami je voda spet odnesla; ceste v Slovenji Plajberk, v Bajtiše in čez Ljubelj so bile prekinjene; za vsak promet zaprt je bil most čez Ljubeljski potok v Borovljah in ogrožen je bil tudi novi hum-perški most čez Dravo, katerega je deželni glavar Sima šele zadnjo soboto izročil v promet; v Slovenjem Plajberku so morali nekaj ljudi evakuirati iz posebno ogroženih poslopij, v Borovljah pa so bile v nevarnosti tudi naprave veleobrala Ke-stag. Podobno je stanje tudi v drugih predelih Koroške, kjer povsod samo upajo, da se .deževje ne bo nadaljevalo, kajti sicer je treba računati z novo katastrofo. Velika negotovost po volitvah v Nemčiji Čim je bil znan izid nedavnih državnozborskih volitev v Zahodni Nemčiji, so se v političnih krogih zavedli težav, ki se bodo pojavile pri lo ameriški predstavnik Goldberg, ki je zagotovil, da bo Amerika politiko, predvsem pa pri samem se- sko krščanskosocialno unijo (CSU) in svobodno demokratsko stranko (FDP). To zavezništvo, ki mu je že doslej delalo precej preglavic, je po- ne«, kakor je imenoval vojno v Vietnamu. sovjetske predloge zelo skrbno pro- stavljanju nove vlade. Izid volitev učila, v čemer opazovalci vidijo \e ^mreč vnesel v sedanja medstran-ugodna znamenja ter izražajo op- karska pogaja celo vrsto neznank, določanju smernic za bodočo vladno stalo zdaj še mnogo bolj težavno, ker sta pri letošnjih volitvah dobili ... - , , , ... , tako da niti najbolj poučeni in iz- _______ ...... . t.m.zem, da bo morda le prišlo do polki£ni opaZovalci trenutno organizacija * Jtln)(t...........«»»>>»* Nižanja v stališčih obeh velikih ne morej0 dat{ zanesljive napovedi, sil tudi v teh važnih vprašanjih. se bo kancler Erhard »izmazal« # Posebno optimistično vzdušje pa iz silno neprijetnega položaja. Kako Gospodarske reforme v Sovjetski zvezi 'Jz Z, uspelo prepričati Indijo in Pakistan zvezi hamburška »Die Zeit«: Kdo je o potrebi po premirju v Kašmiru. zmaSa.1 n.a volitvah, zdapvemo; to-Sicer sta medtem obe državi sporazum o premirju spet kršili, vendar kljub novim oboroženim spopadom obstaja upanje, da bo vprašanje ob obojestranski dobri volji le možno reševati mirnim po- polagoma spet vrne na temelje ka- tom, pri čemer bo morala odločil- p0 zadnjih volitvah opirati na dose-pitalizma. no vlogo odigrati OZN. danja koalicijska partnerja — bavar- V Mosikvl je ta teden zasedal plenum centralnega komiteja KP Sovjetske zveze, ki se je obširno bavil z gospodarskimi vprašanji ter sprejel vrsto ukrepov, s katerimi bo bistveno spremenjena dosedanja ureditev predvsem v industriji. Predsednik sovjetske vlade Kosigin je v svojem poročilu naglasil, da je treba v prizadevanjih za nadaljnji industrijski razvoj in dvig življenjske ravni posvetiti posebno važnost izpopolnjevanju metod in oblik v vodstvu industrije, kajti sedanje oblike vodenja, načrtovanja in stimuliranja industrije ne odgovarjajo več modernim teh-nično-gospodarskim pogojem. Nova ureditev predvideva celo vrsto ukrepov za razširitev gospodarske samostojnosti podjetij ter ima namen, razviti in utrditi načelo rentabilnosti ter povečati zainteresiranost delavcev in nameščencev na izboljšanju storilnosti v podjetjih. Izpopolnitev gospodarskega vodstva — je dejal Kosigin — je mogoče doseči le z nadaljnjim razvojem demokratičnih osnov in z bistveno krepitvijo udeležbe množic pri vodstvu proizvodnje. Moskovska »Pravda« pa je glavni smisel sedanjih ukrepov orisala z naslednjimi besedami: bolj upoštevati in izkoriščati ekonomske zakone razvoja socialistične proizvodnje, načelo materialne zainteresiranosti za rezultate dela, povečati vlogo ekonomskih činiteljev v narodnem gospodarstvu, izpopolniti planiranje in razširiti operativno-gospodarsko samostojnost proizvodnih kolektivov. Predsednik Kosigin je v svojem poročilu navedel tudi dosedanje uspehe sovjetske industrije, katere celotni obseg' proizvodnje se je v letih 1959-1965 dvignil za 84 odstotkov, torej za 4 % več kot je predvideval sedemletni načrt. Ker pa je 'na drugi stran prišlo v porastu in- dustrijske proizvodnje in delovne produktivnosti do gotovega nazadovanja, kar je imelo negativne posledice za naraščanje realnega dohodka, so bile potrebne določene reforme. Vendar pa je Kosigin v tej zvezi odločno zavrnil trditve in domneve, po katerih naj bi bilo sovjetsko gospodarstvo na tem, da se da kdo bo zmagal po volitvah? Kancler Erhard, ki je že pred volitvami odločno zavrnil vsako možnost »velike koalicije« med njegovo krščansko-demokratsko unijo (CDU) in social-demokratsko stranko (SPD), se mora pri sestavljanju vlade tudi Tudi slovenska narodnostna skupina v Italiji ima še veliko problemov in težav na področju šolstva Čez dober teden, namreč 11. oktobra se bo v Italiji začelo novo šolsko leto. S tem se tudi pred tamkajšnjo slovensko narodnostno skupnost postavljajo važne naloge, predvsem pa dolžnost, da bo slovenskim otrokom zagotovljen pouk v materinem jeziku. Čeprav je Slovencem na Tržaškem in Goriškem (beneški Slovenci še vedno zaman čakajo na najosnovnejši pouk svojih otrok v lastnem jeziku!) z zakonom zajamčena pravica do slovenskih šol, s tem še nikakor niso odpadli številni problemi, s katerimi se mora boriti slovenska manjšina tudi na šolskem področju. Ob koncu minulega šolskega leta je bilo na Tržaškem in Goriškem 37 slovenskih otroških vrtcev ter 56 osnovnih in 17 srednjih šol. Osnovne šole je obiskovalo 1432 otrok, srednje pa 1304. To število je občutno nižje kot pred kakimi desetimi leti, ko je bilo na slovenskih šolah še nekaj nad 4000 šoloobveznih otrok. Vzrokov za padanje števila slovenskih učencev je več: občuten upad rojstev, izseljevanje ljudi zaradi pomanjkanja dela; po drugi strani pa mnogi slovenski starši raje vpišejo svoje otroke na italijansko šolo, za kar segajo vzroki od narodnostne mlačnosti mimo zakoreninjenega strahu izza fašistične gonje pa do „bojazni" glede otrokove bodočnosti. Tudi med slovenskimi starši v Italiji (podobno kot pri nas na Koroškem!) je namreč razširjeno zmotno prepričanje, da bodo njihovi otroci laže prišli do kruha, če se bodo šolali samo v jeziku večinskega naroda, čeprav je praksa že dovolj jasno pokazala, da mnogi delodajalci vedno bolj upoštevajo in pogosto celo zahtevajo znanje obeh deželnih jezikov. Ker se slovenske organizacije zavedajo, da pomeni šolanje otrok v materinem jeziku tudi jamstvo za ohranitev narodnosti, se vsako leto z veliko prizadevnostjo trudijo za vpis v slovensko šolo. Odbor za slovenske šole v Trstu, ki ga sestavljajo predstavniki vseh slovenskih kulturnih in prosvetnih organizacij ter vseh političnih strank, v katere so vključeni Slovenci, je tudi pred letošnjim šolskim začetkom naslovil na slovenske starše poseben poziv. V njem je rečeno, naj se pri vpisu svojih otrok v šolo »odločijo v soglasju z lastno narodno pripadnostjo in odgovorno v odnosu do svojih otrok", kajti: šola je najbolj otipljiv dokaz življenjskosti in najbolj učinkovito sredstvo za obrambo enakopravne narodnostne skupnosti, zato je vpis otroka v slovensko šolo narodna dolžnost slovenskih staršev! V akcijo za vpis v slovenske šole pa so se letos poleg slovenskih organizacij vključile tudi tiste italijanske politične stranke, ki vključujejo v svojih vrstah Slovence. Svoje člane slovenske narodnosti so pozvale, naj vpišejo svoje otroke v slovenske šole. Tržaško vodstvo KPI pa je v ta namen izdalo poseben razglas, namenjen slovenskim članom, v katerem je poudarjena dolžnost staršev, da zagotove otrokom izobrazbo v materinem jeziku. obe stranki enako število poslancev v bonskem parlamentu in bosta zato razumljivo postavljali tudi enake ali vsaj zelo podobne zahteve pri razdelitvi ministrskih stolčkov. Vendar to jše ne bi bila največja ovira, če bi sicer bilo razmerje med CSU in FDP takšno, da bi predstavljalo solidno podlago za sodelovanje. Ravno te odnose pa že dolga leta bremeni dejstvo, da na čelu CSU stoji bivši minister Franz Josef Strauss — najbolj brutalni in hkrati najbolj inteligentni zahodnonemski politik, kot ga nekateri imenujejo — s katerim FDP pod nobenim pogojem noče sodelovati v vladi. Kako in kakšen izhod bo našel Erhard iz te dileme, bo pokazala šele bodočnost, eno pa je gotovo že danes: rešitev ne bo lahka in tudi potem bo predstavljala samo kompromis, ki bo kot Damoklejev meč visel nad bodočo koalicijo. Toda to je le ena plat medalje, ki si jo je na podlagi izida volitev pripel na prsi kancler Erhard. Težave ga čakajo namreč tudi še na drugi strani, tam, kjer jih je kot »oče gospodarskega čudeža« morda najmanj pričakoval — v gospodarskih vprašanjih. Pred volitvami in posebno med volilno borbo so se tem problemom namenoma izognili, »zdaj pa je napočil trenutek resnice«, kakor je svoj komentar k volilnim rezultatom zelo posrečeno zaključilo glasilo sindikata kemičnih delavcev. Sploh stopajo na tem področju močno v ospredje sindikalne organizacije, ki od Erharda zahtevajo, naj izpolni svoje predvolilne obljube (n. pr. 35-umi delovni teden, najnižja mezda osem mark na uro itd.) ali pa naj prizna, da so bili njegovi govori navadno slepilo, prikrojeni samo v ta namen, da bi pritegnili glasove volivcev. Da bo v teh vprašanjih zastavila svojo tehtno besedo tudi SPD, ki je sicer ostala v opoziciji, je precej gotovo, saj so njeni voditelji že dovolj jasno napovedali, da hoče biti socialdemokratska stranka v bodoče »ostrejša opozicija«. Ob vsem tem je negotovost, ki je zavladala v Zahodni Nemčiji po letošnjih volitvah, neprimerno večja kot kdajkoli prej. Trikot miru in prijateljstva Potreba po prijateljskem sodelovanju med državami se nikjer tako močno ne občuti, kakor prav na meji in to predvsem zaradi medsebojne gospodarske odvisnosti in povezave obmejnih krajev. Zato tako sodelovanje na meji lahko dobi širši državni značaj. Ta resnica, ponovno izgovorjena in poudarjena ob priložnosti nedavnega obiska koroške vladne delegacije v Furlaniji-Julijski krajini, dobiva zadnja leta vse konkretnejše in otipljivejše oblike. Pred približno 15 leti porojena iz potrebe po kulturnem sodelovanju med obmejnimi pokrajinami Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino prerašča od kulturnega in športnega polja vse bolj tudi na polje gospodarske dejavnosti, gospodarskega sodelovanja in neposredne blagovne izmenjave. To preraščanje pospešuje maloobmejni promet v območju tega kulturnega in gospodarskega trikota — kakor te dežele tudi lahko imenujemo — enako, kot jih pospešuje sejem obmejne blagovne menjave »Alpe-Adria«• ter posebni sporazumi za sejme v Trstu in v Celovcu. Zadnja dva meseca so bili v smeri poglobitve tega sodelovanja napravljeni nadaljnji koraki tudi s koroške strani. Med njimi je bil obisk predsednika skupščine in predsednika izvršnega sveta SR Slovenije ob priložnosti Avstrijskega lesnega sejma v Celovcu prvi, obisk koroške vladne delegacije v Sloveniji in v Furlaniji-Julijski krajini pa drugi in tretji nadaljnji korak. Sedaj je na vrsti uradni obisk iz Furlanije-Julijske krajine na Koroškem, medtem ko sta Slovenija in Furlanija-Julijska krajina vladne obiske že izmenjali. Vsi ti obiski so težili za tem, kako poleg kulturnega sodelovanja na vsaki strani skupno koordinirati pospeševanje naraščajoče težnje po gospodarskem sodelovanju. Ta težnja med vladami treh obmejnih pokrajin je razveseljivo potrdilo in priznanje težnje, ki se vedno bolj očitno kaže med občinami na meji teh pokrajin, tako na meji med Slovenijo in F urlamjo-J ulijsko krajino kot — od letošnje pomladi naprej — na meji med Koroško in Slovenijo na eni ter Koroško in Furlanijo-]ulijsko krajino na drugi strani. Ta razvoj je zelo razveseljiv, še bolj pa je vreden vsestransko skrbne nege, ker je tako v korist miru in uspešnega gospodarskega razvoja teh treh pokrajin, kakor je eden najlepših zgledov na poti neposrednega ustvarjanja prepotrebnega skupnega jezika v gospodarstvu Evrope in sveta sploh. V vsestransko skrbni negi razvoja gospodarskega sodelovanja namreč ne bodo le uresničeni doslej načeti in našteti skupni projekti tega sodelovanja,^ marveč bo njihovo uresničevanje odprlo možnosti za nadaljnje projekte v prid in dobro prebivalstva vseh treh narodnosti v tem trikotu, za njegovo gospodarsko rast in prepotrebno gospodarsko krepitev. OD 2. DO 10. OKTOBRA: LETOŠNJE VREMENSKE KATASTROFE V AVSTRIJI: Nad 5 milijard šil. gospodarske škode Vremenske katastrofe letošnjega leta so po vseh zveznih deželah povzročile ogromno škodo v kmetijstvu, na vodogradnjah, na privatni imovini ter na cestah, železnicah in drugih komunikacijah. Po poročilu zveznega kanclerja pred avstrijskim parlamentom znaša ta škoda več kot 5 milijard šilingov, pri čemer pa še ni upoštevana škoda, ki so jo letošnje katastrofe povzročile na cestah in mostovih. Največjo škodo je vsled poplav utrpelo kmetijstvo, ki je pri tem zgubilo pridelke v vrednosti 2 milijard šilingov. Nadaljnjo poldrugo milijardo škode je nastalo na vodogradnjah in na ureditvah hudournikov, škodo pa, ki so jo letošnje katastrofe povzročile na privatni imovini, je kancler ocenil s 1,2 milijarde šilingov. Najbolj prizadeta je bi!a pri tem Koroška, kjer je škoda na privatni imovini ocenjena s 300 milijoni šilingov. Ta škoda presega vrednost škode, ki so jo na privatni imovini skupno utrpele zvezne dežele Gradiščanska, Zgornja Avstrijska, Dunaj in Salzburška. Po obsegu škode na privatni imovini stoji na drugem mestu Štajerska z 234 milijoni šilingov, sledita pa Tirolska z 202 in Nižja Avstrijska s 182 milijoni šilingov škode. Navzlic tem katastrofam in tudi drugače skrajno neugodnemu vremenu pa je naša država v prvih osmih mesecih v inozemskem turizmu bolje odrezala kakor lani. Lan) je inozemski turizem prinesel Avstriji v prvih osmih mesecih 9807 milijonov šilingov v devizah, letos pa jih je prinesel v vrednosti 11.203 milijone. V istem razdobju so avstrijski turisti v inozemstvu potrošili 2361 milijonov šilingov, kar je za 21 odstotkov več kot v prvih osmih mesecih minulega leta. Tako je s področja turizma ostalo naši državi letos 8842 milijonov šilingov deviznega dotoka, medtem ko ga ji je lani ostalo le 7856 milijonov šilingov. S tem je aktivni saldo v avstrijskem turizmu letos v prvih osmih mesecih za 12 odstotkov višji, kot je bil v lanskih prvih osmih mesecih. Sejem .Sodobna elektronika'v Ljubljani Jufri bo mednarodni sejem .Sodobna elektronika" na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani dvanajstič odprl svoja vrata. Na letošnjem sejmu, ki bo trajal do 10. oktobra, bo okrog 90 podjetij iz 15 držav predstavilo svoje izdelke s področja elektronike, zlasti s področja proizvodnje elektronskih računskih strojev. Na sejmu bodo razstavljala podjetja iz Anglije, Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Danske, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Švedske, Švice, Nemške demokratične republike, Zvezne republike Nemčije, Združenih držav Amerike in Jugoslavije. Pomembnost letošnjega sejma je tem večja, ker ga bo spremljala vrsta strokovnih posvetovanj v okviru jugoslovanskega komiteja za elektriko, telekomunikacije, av-tomacijo in nukleoniko (ETAN). Poleg teh posvetovanj pa bodo tudi razstavljalci sami organizirali strokovne razgovore o raznih aktualnih problemih s področja elektronike ter demonstracije s svojimi eksponati. Kako zanimive bodo te demonstracije, kaže primer ene izmed elektronskih naprav ameriške firme IBM, ki v eni sami sekundi lahko sešteje 1800 petštevilčnih številk ali pa opravi 200 množenj in 60 deljenj. Ker bo- Jugovzhodni sejem v Geazu Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista, sbo letošnja jesenska prireditev graškega sejma v dneh od 2. do 10. oktobra; jutri dopoldne bo sejem v okviru posebne slavnosti odprl trgovinski minister dr. Bock. Graški jugovzhodni sejem je poleg dunajskega mednarodnega velesejma edina sejemska prireditev v Avstriji, ki ima dve prireditvi na leto — spomladanski in jesenski sejem. Hkrati je to najstarejši sejem Avstrije, saj bo prihodnje leto slavil že svoj 60-letni jubilej. Na letošnji jesenski prireditvi bo sodelovalo blizu 1400 razstavljavcev iz 36 dežel sveta, ki bodo svoje proizvode demonstrirali na 140.000 m2 velikem in povsem moderno urejenem razstavišču, na katerem je 23 funkcionalno zgrajenih razstavnih hal in 12 stalnih paviljonov s skupno 40.000 m2 pokritega prostora. Če pri do poleg vsega obiskovalci lahko gledali še sfrokovne filme s področja elektronike, sejem ne bo le zanimiv za strokovnjake s tega področja, marveč za vsakogar, zlasti pa za mladino, ki se za sodobne dosežke na področju tehnike najbolj zanima. tem upoštevamo, da so bile stare sejemske naprave med zadnjo vojno skoraj docela uničene, potem pač vidimo, da je napravil graški sejem v minulih 20 letih silen korak naprej. Sejemska prireditev v Grazu se od celovškega sejma v marsičem razlikuje: je sicer prav tako mešan sejem, ki predstavlja najrazličnejše panoge gospodarstva, vendar so posamezni sektorji med seboj strogo ločeni, kar omogoča mnogo boljšo preglednost, soočenje izdelkov vseh razstavljavcev določenega področja na skupnem prostoru pa zagotavlja kvalitativno selekcijo, ker se slabši proizvodi ob dobrem blagu ne morejo uveljaviti; razstavni objekti so porazdeljeni v velikem parku in jih obdajajo številni cvetlični nasadi, tako da tudi daljši obiski na sejmišču niso utrudljivi; veli/ko pa je sejem pridobil tudi s tem, da je bilo zabavišče ločeno od razstavnega prostora. Avstrija zaostaje pri gradnji mlancramj Lani je bilo v Avstriji dograjenih 45.000 novih stanovanj, torej v razmerju s številom prebivalstva 6,2 stanovanja na 1000 prebivalcev. S tem se je Avstrija, čeprav je stanovanjsko vprašanje tudi pri nas še zelo pereč problem, v gradnji stanovanj znašla med zadnjimi deželami v Evropi; v slabšem položaju je bila lani le še Belgija (4,6 stanovanja na 1000 prebivalcev), vendar je ta dežela stanovanjsko vprašanje v glavnem že rešila. Največ stanovanj (namreč 10 na tisoč prebivalcev) je lani dogradila Zahodna Nemčija, na Nizozemskem so jih zgradili 9,1 na tisoč prebivalcev. Nov rekord v gradnji stanovanj je lani zabeležila tudi Anglija: 426.000 stanovanjskih enot, torej 7,9 stanovanja na 1000 prebivalcev. Sosedna Švica je zgradila 8,1 stanovanja na tisoč prebivalcev, v Franciji pa je bilo dograjenih 7,6 stanovanj na 1000 prebivalcev, čeprav so od prvotno načrtovanih 500.000 stanovanj zgradili le 370.000 enot. ___./ jHA. . Pogled na enega izmed modernih objektov, v ozadju pa grad, kjer je urejen mednarodni vinski sejem Doslej je bil glavni poudarek graškega sejma na železarski industriji, na letošnji spomladanski prireditvi pa se je zlasti uveljavilo gradbeno gospodarstvo. Nadalje so močno zastopane še druge gospodarske panoge, kot kmetijstvo, pohištvena industrija, obrt z industrijo orodja, elektroindustrija in industrija gospodinjskih strojev, modni artikli in tekstil ter vinarstvo. Ena izmed atrakcij letošnje prireditve bo nedvomno mednarodni vinski sejem, na katerem ibodo poleg Avstrije razstavljale svoje izbrane vinske sorte tudi Jugoslavija, Italija, Francija, Madžarska, Grčija in Nemčija. V ta namen je bil posebej urejen grad Althall, kjer bo imela vsaka država po eno ali dve sobi opremljeni s svojimi domačimi folklornimi značilnostmi, medtem ko bodo gostom postregle s specialitetami deklice v narodnih nošah posamezne države. Prav tako privlačna pa bo nedvomno tudi posebna razstava »Za otroka«, ki je bila spremenjena v pravi otroški raj. Med tujimi državami zavzema na graškem sejmu vodilno mesto Jugoslavija, ki ima na razstavišču svoj stalni moderno urejeni paviljon. Jugoslovanska udeležba se uspešno razvija v obeh smereh: blago jugoslovanskih razstavljavcev, predvsem iz Slovenije in Hrvat-ske, je iskano ter je sejemski sporazum, ki za vsako prireditev obsega 32 milijonov šilingov, vedno docela izkoriščen; pa tudi število jugoslovanskih obiskovalcev je tako močno naraslo, da v sejemskih dneh skoraj prevladujeta slovenska in hrvaška govorica, kakor je na nedavni tiskovni konferenci v Celovcu po- PdsmoKeovsvecu ALŽIR. — Predsednik alžirskega revolucionarnega sveta polkovnik Bumedien je na slavnosti ob zgraditvi naselja za sinove alžirskih borcev, ki so padli v osvobodilni vojni, med drugim povedal, da je bila alžirska revolucija zmagoslavna v vseh obdobjih svojega razvoja, in to kljub oviram in problemom kot tudi kljub raznim poskusom, da bi to revolucijo popačili in podcenjevali. Alžirska revolucija — je poudaril — je pristaš nevezanosti, kajti to je revolucija alžirskega ljudstva, ki ni vezano ne na Vzhod ne na Zahod. SANTO DOMINGO. — Nekdanji predsednik Dominikanske republike Juan Bosch se je po dveh letih izgnanstva v Portoriku vrnil v domovino. Na zborovanju v Santo Domingu je bivšega predsednika pozdravilo nad <0.000 ljudi. Juan Bosch je na tem zborovanju zahteval, naj se dominikansko ljudstvo še naprej bori za to, da bi se vse tuje enote umaknile iz Dominikanske republike. Med sprejemom bivšega predsednika Boscha je prišlo do spopada med njegovimi pristaši in nasprotniki ter je bilo več ljudi ustreljenih. BEOGRAD. — Na povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza Tita je predsednik republike Indije dr. Sarve-pali Radakrišnan od 30. septembra do 4. oktobra na uradnem obisku v Jugoslaviji. Razgovorom obeh vodilnih predstavnikov nevezanih držav pripisujejo v mednarodni javnosti velik pomen. PARIZ. — V Franciji so zadnjo nedeljo volili tretjino članov francoskega senata. Vendar to niso bile splošne volitve, marveč je nove senatorje volilo okoli 46.000 tako imenovanih ..velikih volivcev", katere tvorijo poslanci parlamenta ter svetniki okrajev in občin. HELSINKI. — Kakor je sporočila finska statistična služba, je imela Finska 1. januarja letos 4,610.740 prebivalcev, od tega 7777 tujih državljanov. Na Finskem je okoli 150.000 več žensk kot moških. MOSKVA. — V drugi polovici oktobra bodo na ozemlju Vzhodne Nemčije skupni vojaški manevri Vzhodne Nemčije, Češkoslovaške, Poljske in Sovjetska zveze. Vodil jih bo glavni povelnjik sovjetskih enot v Nemčiji armadni general .Koševoj. NIŠ. — Na jugoslovansko-bolgarskem obmejnem prehodu pri Dimifrovgradu je bil v nedeljo največji letošnji shod, ki se ga je udeležilo več kot 30.000 jugoslovanskih in bolgarskih državljanov. Na 15 zborih, ki so se tekom letošnjega poletja zvrstili na vseh važnejših obmejnih prehodih, je bilo navzočih nad pol milijona Jugoslovanov in Bolgarov. To lepo tradicijo dobrih sosednih odnosov so obnovili leta 1957. Na shodu pri Dimitrovgradu je v kulturnem sporedu sodelovalo 10 kulturnoumetniških društev iz obmejnih mest ter radijski pevci iz Sofije, Beograda in Niša. BIRMINGHAM. — Britanski zunanji minister Michael S1ewart je izjavil, da LR Kitajska .mora" postati članica OZN. Ni mogoče še naprej trpeti, je poudaril, da Kitajska ni ustrezno zastopana v svetovni organizaciji. ATENE. — Po dobrih dveh mesecih je bila rešena vladna kriza v Grčiji, ko je parlament v Atenah izglasoval zaupnico novemu predsedniku grške vlade Stefanopulu. Za vlado je glasovalo 152 poslancev, proti njej pa 148 poslancev, tako da je večina zelo majhna in so v političnih krogih prepričani, da z rešitvijo vladne krize ni rešena tudi politična kriza v deželi. Razprava o zaupnici vladi je bila zelo živahna in je prišlo med poslanci celo do pretepov. PARIZ. — Francoska televizija je pred nedavnftn oddajala intervju s predsednikom SFR Jugoslavije Titom, kateri je zavzel stališče do raznih aktualnih vprašanj. Med drugim je predsednik Tito naglasil veliki pomen osebnih stikov med državniki ter dejal: Svet je dandanes čedalje manjši, ne ločujejo ga več širjave in daljave in za lažje sporazumevanje so potrebni stiki in pogovori. Pri tem ne mislim samo na stike med prijateljskimi državami, ampak tudi med državami, ki imajo med seboj neurejene probleme. Zakaj probleme je mogoče reševati samo tako, da sprejmemo načela sožitja in miroljubnega reševanja. WASHINGTON. — Ameriška agencija za vesoljske raziskave NASA je sporočila, da bodo okrog 75. oktobra v oporišču Cape Kennedy izstrelili vesoljsko ladjo .Gemini 6”. Z njo bosta astronavta Walter Schirra in Thomas Sfafford dva dni krožila okoli Zemlje in se skušala v višini 240 km srečati z vesoljsko letečo ladjo .Agena”, ki jo bodo izstrelili malo prej, preden bosta poletela v vesolje oba astronavta. BERLIN. — Medtem ko je o .begu" ljudi iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo čedalje manj slišati, se množijo primeri, da se nekdanji .begunci" vračajo iz Zahodne v Vzhodno Nemčijo, ker so tam mnogo boljše možnosti za zaposlitev strokovnega kadra kakor tudi za šolanje otrok. Od leta 1961, ko je bila med obemi deli Berlina potegnjena državna meja, je prešlo iz Zahodne Nemčije in zahodnega Berlina v Vzhodno Nemčijo že nad 70.000 ljudi. BUKAREŠTA. — Pred nedavnim je bila v Bukarešti seja predsedstva konference evropskih cerkva. Sprejeli so program dela konference, ki bo .usmerjen k temu, da bi cerkev služila sodobnemu svetu, da bi lahko živela v enotnosti, miru in blagostanju". LJUBLJANA. — V okviru kulturnega sodelovanja med Slovenijo in sosedno pokrajino Furlanijo-Julijsko krajino so v Ljubljani gostovali solisti videmske opere, ki so ob sodelovanju orkestra, zbora in tehničnega kadra ljubljanske opere uprizorili kratki operi .Suzanino tajnost" V/alfa Ferrarija in .Jean" Ezia Vittorija. Lani pa je v tem okviru gostoval v Vidmu orkester Slovenske filharmonije. VARŠAVA. — Poljska partijsko-vladna delegacija bo v začetku oktobra na povabilo predsednika SFRJ Tita uradno obiskala Jugoslavijo. Delegacijo bosta vodila prvi sekretar CK poljske združene delavske partije Wladisluw Gomulka in predsednik poljske vlade Jožef Cyrankiewicz. DUNAJ. — Zvezni prezident Jonas je v sredo odpotoval na uradni obisk v Perzijo. Spremljata ga zunanji minister dr. Kreisky in državni sekretar dr. Bobleter. vedal direktor graškega sejma in graški podžupan Josef Schoffler. Graški sejem pa je zelo privlačen tudi za številne obiskovalce iz Koroške, Gradiščanske an Nižje Avstrijske. Za vsako sejemsko prireditev prodajo okoli 300.000 vstopnic. 00C»00C>00C>0<><>00000 Slovensko je pripravilo bogat repertoar Darujte za visokošolski dom KOROTAN! narodno gledališče v Ljubljani «6 Kdor pomaga g uresničiti to prepotrebno S ustanovo, š pomaga samemu sebi in g svojemu ljudstvu! g i 0000000000000000<>000000000<5 Tudi pri Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani, ki obsega Dramo in Opero, se v teh dneh začenja nova gledališka sezona 1965-66. Vodstvo obeh ustanov je za novo sezono pripravilo bogat repertoar, ki obsega vrsto domačih in tujih klasičnih del. Drama SNG bo imela v tej sezoni osem premier, in sicer so določena naslednja dela: Hudič in ljubi Bog (Sartre), Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Marata (Weiss), Tango (Mrožek), Striček Vanja (Čehov), Ura naših dni (Mira Mihelič), Učene ženske (Moliere), Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Linhart) in Vražji fant zahodnega sveta (Singe). Poleg tega bodo ostala na sporedu še naslednja dela iz prejšnje sezone: Talec (Behan), Kdo se boji Virginije Koroška ljudska univerza pospešuje splošno in strokovno izobrazbo Vsako leto prireja koroška delavska zbornica v sodelovanju z raznimi pedagoškimi in drugimi ustanovami večmesečne tečaje v okviru ljudske univerze, katerih namen je posredovati širokemu krogu prebivalstva splošno in strokovno izobrazbo. Na večernih tečajih slušatelji pod vodstvom priznanih strokovnjakov lahko izpopolnjujejo svoje znanje na najrazličnejših področjih splošne in tudi strokovne izobrazbe, kar jim gotovo veliko koristi pri napredovanju v poklicnem življenju. Da se je ljudska univerza na Koroškem močno uveljavila, priča že dejstvo, da se njeno delovanje iz leta v leto razširja na nove kraje in priteguje vedno več interesentov; pa tudi njen učni program je čedalje obširnejši in pestrejši, tako da nudi zanimive in ugodne priložnosti vsakomur, ki hoče izpopolniti svoje splošno in strokovno znanje. Za letošnjo zimsko sezono, ki se bo začela prihodnji ponedeljek, ima ljudska univerza predvidene tečaje že v 33 krajih širom dežele. Najbolj pester program je predviden v Celovcu, kjer se bo odvijalo kar 95 tečajev. Znanje sodobnosti, nega umetnosti, strokovna izobrazba, praktični tečaji, tuji jeziki, gimnastika in šport, priprave na državne izpite, to so naslovi sedmih skupin, v katerih okviru bodo izvedeni posamezni tečaji. Prva skupina obsega področja sociologije, psihologije in umetnost govora prav tako kot rastlinstvo, avstrijsko ustavo in davčno pravo; področje umetnosti zajema glasbo, slikarstvo in kiparstvo, medtem ko je strokovna izobrazba posvečena predvsem knjigovodstvu, strojepisu, stenografiji, matematiki in geometriji ter pravopisu; posebno obširno je področje praktičnih tečajev in sega od kosmetike do kuhanja in šivanja ter od fotografiranja do ročnih del; med tujimi jeziki pa so zastopane angleščina, francoščina, italijanščina, latinščina, ruščina, španščina, slovenščina in srbohrvaščina. Tečaje slovenščine, ki jih bo vodil profesor slovenske gimnazije Janko Messner, ima ljudska univerza predvidene v Celovcu in Pliberku. Zelo bogat spored tečajev pa je pripravljen tudi v drugih krajih Koroške. Kakor pove že njeno ime, je glavni namen ljudske univerze v tem, da posreduje izobraz- bo čim širšemu krogu ljudi. Zato so tudi prispevki za posamezne tečaje izredno nizki ter znašajo za posamezni tečaj, ki obsega 15 dvojnih ur, povprečno samo 60 šilingov; za šolarje, vajence in vojake pa je znižan celo na 40 šilingov. Nadaljnje olajšave nudijo posamezni sindikati, ki plačajo svojim članom polovico prispevkov za obisk tečajev, pa tudi na železnici veljajo posebni popusti za obiskovalce ljudske univerze. Tako je vsestransko poskrbljeno, da je izobrazbe, ki jo posreduje ljudska univerza, lahko deležen vsakdo, komur je do večjega splošnega in strokovnega znanja. Woolf (Albee), Kralj Lear (Shakespeare), Po padcu (Miller), Pohujšanje v dolini šentflorjanski (Ivan Cankar), Medeia (Euripi-des), V agoniji (Miroslav Krleža) in Dolina neštetih radosti (Zupančič). Opera SNG ima v repertoarnem načrtu naslednje premiere: Julij Cezar (Handel), Trubadur (Verdi), Čarodejka (Čajkovski), Romeo in Julija (Fischer), Izlet gospoda Broučka na Mesec in v XV. stoletje (Janaček) ter Carmen (Bizet). Iz prejšnjega repertoarja pa ostanejo na sporedu opere: Prodana nevesta (Smetana), Gioconda (Ponchielli), Nabucco, Ples v maskah, Rigo-letto in Moč usode (Verdi), Manon (Masse-net), Tosca in La Boheme (Puccini), Ero z onega sveta (Gotovac), Seviljski brivec (Rossini), Faust (Gounod), Knez Igor (Boro-din) ter Cosi fan tutte (Mozart). — Na področju baleta ima Opera predvideni dve premieri, in sicer skupno uprizoritev Fantastične simfonije (Berlioz) ter Zgodbe o volku in nevesti (Mutilleux) in poseben Baletni večer, medtem ko bodo iz minule sezone ostala na sporedu naslednja baletna dela: Nina (Švara), Trnuljčica in Labodje jezero (Čajkovski) ter Ohridska legenda (Hristič). Slovensko narodno gledališče v Ljubljani je tudi za novo sezono razpisalo zelo ugodne abonmaje tako za Opero kakor za Dramo. V Drami obsega abonma osem predstav ter znaša cena za sedež od 1200 do 3600 dinarjev, v Operi pa plačajo abonenti za sedem predstav od 1400 do 4200 dinarjev za sedež. Izvenabonmajske cene so približno za 20 odstotkov višje. Knjižna zbirka „Sto romanov11 vzbuja največje zanimanje med bralci Ko je Cankarjeva založba v Ljubljani začela lani izdajati svojo novo knjižno zbirko „Sto romanov", verjetno nihče ni pričakoval, da bodo te knjige vzbudile tolikšno zanimanje med najširšimi plastmi slovenskih bralcev. Toda prvi zvezki so bili kljub neverjetno visoki nakladi razprodani v najkrajšem času, število stalnih naročnikov zbirke pa še vedno narašča. Vzrok temu je po eni strani kvalitetni izbor (tekom desetih let bo v tej zbirki izšlo sto najpomembnejših del svetovne književnosti, sto romanov, ki so postali last vsega človeštva in jih je kritika uvrstila med temelje svetovne književnosti), po drugi strani pa izredno nizka cena, ki nudi res vsakomur možnost, da si tekom let nabavi edinstven zaklad svetovne literature. Založba je medtem prvi letnik zbirke že izpolnila in objavila načrte za drugi letnik, ki bo prav tako obsegal deset izbranih romanov mednarodno priznanih mojstrov leposlovja. Izšla bodo naslednja dela: Slika Doriana Graya (Oscar Wilde), Gospa Dalloway (Virginia Woolf), Vstajenje (Lev N. Tolstoj), Kuga — Tujec (Albert Camus), Martin Eden (Jack London), Rdeče in črno (Stendhal), Gospod iz San Francisca (Ivan Bunin), Izgubljene iluzije (Honore de Balzac), Portret mladega moža (James Joyce), Izpoved mladega človeka (Fjodor M. Dostojevski). Ker so nekatera dela preveč obširna, bo teh deset romanov izšlo v skupno 14 knjigah. Ob začetku novega letnika so tudi tisti ljubitelji svetovne književnosti, ki na zbirko še niso naročeni, prisrčno vabljeni, da se nanjo naročijo in si s tem zagotovijo, da bodo čez leta imeli zbrane najdragocenejše umetnine svetovne književnosti. Na Koroškem sprejema naročila knjigarna „Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse. Cena posamezne knjige za naročnike samo 25 šilingov, dijakom in študentom pa nudi knjigarna še posebno ugodno ceno: 20 šilingov za knjigo. Pohitite torej z naročili, ker se sicer lahko zgodi, da bodo posamezni zvezki spet razprodani! Dvanajst zapovedi za šolarjevo mater 1. Skrbi, da bo imel otrok dovolj hrane, spanja in svežega zraka. 2. Oblači otroka skromno, da ne postane prevzeten; dovolj toplo, da se ne prehladi, a ne preveč, da se ne pomehkuži. 3. Razdeli dan tako, da bo imel otrok dovolj časa za učenje, pa tudi za zabavo. 4. Nadzoruj otrokovo učenje in ne dovoli, da bi se učil ponoči. 5. Za prestopke ga kaznuj sama, ne straši ga z očetom. 6. Poizveduj večkrat v šoli, kako otrok napreduje in kakšen je njegov značaj; posvetuj se z učiteljem, kako bi se dale napake popraviti. 7. Ne dovoli, da bi otrok tožil svoje brate ali sošolce, pač pa zahtevaj, da bo svoje prestopke sam priznal. 8. Če mož kaznuje otroka, pa se ti zdi kazen prehuda, ne povej tega vpričo otroka, pogovori se z njim, ko bosta sama. 9. Pazi, s kom se otrok druži. 10. Nadzoruj knjige, ki jih otrok bere. 11. Ne dovoli otroku ničesar, kar mu ne dovoli tudi oče; ne dajaj mu nikdar potuhe. 12. Vpričo otrok se ne prepiraj z možem. KUKURneDROBCine $ V Novem mestu je umrl skladatelj Anton Lavrin, ki je bil v zadnjem času profesor glasbe na pedagolki akademiji v Mariboru. Anton Lavrin je napisal ilevilne zborovske skladbe, samospeve, več uvertur, simfonijo v g-molu, opero .Krst pri Savici” in druga glasbena dela. © Znani sovjetski gledališki režiser Nikolaj Ohlopkov pripravlja uprizoritev dramatiziranega romana .Tihi Don” Mihaila Solohova. Premiera bo v moskovskem gledališču .Mojakovski”, posvečena 50. obletnici sovjetske oblasti. Sploh pripravljajo v Sovjetski zvezi za fo priložnosti vrsto novih del na vseh kulturnih področjih. © Od 4. do 9. oktobra bo v Rimu kongres Evropske skupnosti pisateljev, katerega se bo udeležilo okoli 300 književnikov, ki bodo zastopali več kot 1511 članov tega združenja. Svojo udeležbo so najavili tudi trije Nobelovi nagrajenci, in sicer jugoslovanski pisatelj Ivo Andrič, italijanski pesnik Ouasimodo in islandski književnik Lazness. @ Ob proslavi 700-letnice samostana Sopočani je bila v beograjski galeriji fresk odprta razstava .Srbska stensko slikarstvo 13. stoletja”. Razstavljana so najpomembnejša dela srbskega srednjeveškega likovnega ustvarjanja, predvsem znane freska, od katerih mnoge veljajo za največje dosežke likovna umetnosti bizantinske dobe. Q V času od 27. septembra do 22. oktobra prireja graška univerza tradicionalna .Koroška visokošolske tedna”, ki so letos posvečeni znanosti in napredku. Predavanja znanih strokovnjakov se odvijajo v Celovcu, Beljaku, Spittalu ob Dravi, št. Vidu ob Glini, Fetdkirch-nu, Velikovcu, Smohoru in Wolfsbergu. © če za izobrazbo ne bo na razpolago dovolj denarja, potem se bo Avstrija na tem področju že leta 1975 znašla pred katastrofo, je dejal prosvetni minister dr. Piffl-Percevic v zvezi s pogajanji o državnem preračunu. Navedel je, da bo v šolskem letu 1949-79 število otrok v prvem razredu ljudska šole za 30 •/• višje kot v letu 1957-59. število učencev na splošnih obveznih šolah se bo v prihodnjih 10 letih povečalo za 39 •/• na 139.000, na višjih šolah za 47 •/• na 127.999 in na poklicnih šolah za 37 '/• na 59.400. Prav tako pa bo močno narasla potreba po učiteljih, in sicer na obveznih in višjih šolah za kakih 50 •/•. GOSPODARSKO SODELOVANJE MED VZHODM IN ZAHODOM: Avstrija kot primer praktične kooperacije 2 Na drugi strani pa se ne sme prezreti spremenjena gospodarska struktura vzhodnoevropskega trga. Ta trg ni več zgolj in pretežno prodajalec agrarnih produktov ter odjemalec investicijskega in konzumnega blaga proizvodnje svoje dežele, marveč postaja po načrtno se razvijajoči industrializaciji tudi dobavno področje industrijskih končnih izdelkov. Zato je na mestu, da se postopoma odpravijo obstoječe omejitve blagovnega prometa tudi za industrijske produkte iz vzhodnoevropskih dežel v zahodno Evropo. Za preprečenje dumping-importov nedvomno •zadostujejo obstoječi zakoni. Končno tudi ni cilj vzhodnoevropske politike, da bi z •dumping-cenami osvojila zahodnoevropska in izvenevropska tržišča, ker postavljata razpoložljiva kapaciteta in visoka, še vedno nezadostna domača potreba taki politiki nepremostljive meje. Gotovo je eno: Blagovna menjava med evropskimi tržišči bo skokovito narasla v tisti smeri, v kateri bo vzhodnoevropskim tržiščem odjemalcev in dobaviteljev omogočeno, da bodo čimbolj odstopili od danes za-željenega sistema bilateralnega blagovnega prometa in da bodo, oprti na konvertibilne valute, osebni promet in promet uslug prilagodili trgovinskim navadam GATT. Izgleda, da bo ta razvoj le postopen. Treba pa je opozoriti, da mu ne kaže postavljati političnih in administrativnih omejitev, ki bi ovirale medsebojno tekmovanje, kajti — tudi to je treba jasno povedati — tekma evropskih in izvenevropskih industrijskih držav za naročila z vzhodnoevropskih tržišč je v polnem teku in se za nje vodi v vseh oblikah oster konkurenčni boj. Podjetja naše podržavljene industrije so kmalu po vojni pričela vzpostavljati trgovinski promet z vzhodnoevropskimi deželami-soseda-mi. Zaradi tega imajo v avstrijskem izvozu v ta območja Še vedno vodilen položaj. Od skupnega izvoza republike Avstrije v vzhodnoevropske dežele vključno Jugoslavije v vred- nosti 6,6 milijarde šilingov je na podržavljeno industrijo leta 1964 odpadlo 3,2 milijarde šilingov ali 46,5 odstotka. Ta delež je treba po eni strani pripisati okoliščinam, da je industrija investicijskega blaga v času industrializacije v sosednih državah posebno iskan partner. Soodločila pa je tudi okoliščina, da je pač velik del industrije investicijskega blaga v Avstriji podržavljen, torej voden v podobnih oblikah kakor državna industrija v državah partnericah. Poleg tega so igrale prej svojo vlogo tudi zveze s svojetsko zasedbeno silo, medtem ko jo zdaj igra trajna nevtralnost Avstrije, kajti gospodarski promet z nevtralno državo se lahko odvija zgolj na komercialni ravni brez priznanja k določenemu političnemu bloku in tudi brez realne možnosti, da bi bil od razočaranega konkurenta obdolžen take simpatije. iK vsemu temu se pridružujejo še tisti momenti zgodovinskih vezi in sosedstva, s pomočjo katerih se vzbujajo tesnejši kontakti med posameznimi podjetji. Sosedne države v vzhodnem Podonavju organizirajo rast gospodarstva po dolgoročnih načrtih. Zato hočejo od svojih partnerjev, dobavite- ljev in odjemalcev, za katere se zanimajo, v naprej vedeti, v kakšnem obsegu in kakšnem času lahko dobavijo blago in prevzamejo protidobave. Pri tem sta odločilna le način in obseg dobave. Cene se določijo v krajših intervalih časovnega obsega načrta. Taki sporazumi pa so vsekakor tudi v interesu avstrijskih podjetij-dobavi-teljev, ki po večini proizvajajo masovno 'blago in ki so zaradi tega zainteresirani na kontinuirani, kolikor se da visoki izkoriščenosti svojih kapacitet. Nadaljnji razvoj v tej smeri predstavlja skupno izkoriščanje patentov, pri čemer se na novih področjih zlasti avstrijska elektroindustrija, katere že dolgo znana kvaliteta je tudi še danes visoko cenjena, lahko uveljavi kot visokovredni partner. V isto kategorijo pa sodi tudi udeležba na izvedbi del v tretjih deželah. Tudi tukaj stojimo obojestransko šele na začetku razvoja. Za avstrijska podjetja je dodatna pridobitev pripravnih partnerjev iz vzhodnega Podonavja zanimiva zaradi tega, ker s tem na podlagi doseženih izkupičkov pri partnerju lahko povečajo obseg avstrijskega prometa v njegovi deželi. Metode za povečanje medsebojnega trgovinskega in osebnega prometa in s tem za intenzivacijo gospodar-ske kooperacije v Podonavju je treba gledati kot prehodno rešitev do vzpostavitve trgovinskih odnosov, ki temeljijo na tržnogospodarskih osnovah. Težave zaradi specialne gospo-darskopolitične organizacije v deželah partnericah kakor tudi zaradi trenutne plačilne bilance so gotovo precejšnje, bodo pa hitreje in lažje pre-moščene, če bo tudi na mednarodni ravni prišlo do podobnih ukrepov, kot so bili potrebni, ko je bilo po razdejanjih vojne po letu 1945 zahodnoevropsko gospodarstvo treba obnoviti in moderno organizirati. Eksportna dejavnost podržavljene industrije Avstrije ima torej znaten delež na skupnem izvozu, izkušnje, ki so bile pri tem pridobljene, pa imajo svojo vrednost tudi za ostalo avstrijsko industrijo kakor tudi za celokupno gospodarstvo. Potom intenzivnih prizadevanj podržavljene industrije na vzhodnoevropskih tržiščih in potom deloma razvite kooperacije s tamkajšnjimi podjetji je bila dosežena taka razdelitev izvoza, ki dovoljuje boljšo izravnavo v primeru udarcev na posameznih tržiščih in je spričo tega tudi za druge veje avstrijskega gospodarstva posnemanja vredna. (Konec) Našim naročnikom! Današnji številki, cenjeni naročniki, spet enkrat prilagamo položnice s prošnjo, da — v kolikor že niste — poravnate naročnino za »Slovenski vestnik". Naročnike, ki zaostajajo z naročnino za minulo leto, pa istočasno prosimo, da z isto položnico poravnajo tudi zaostalo naročnino. Mesečna naročnina »Slovenskega vestnika" znaša 5 šilingov, celoletna pa 60 šilingov. Kakor pri vsakem časopisu obstoja tudi med »Slovenskim vestnikom" in družino njegovih naročnikov neka medsebojna obveznost. Naše uredništvo mora redno tedensko skrbeti, da strani in stolpce lista napolni s koristnimi in potrebnimi političnimi, gospodarskimi, kulturnimi in strokovnimi članki in poročili, z domačimi novicami ter z mladinskim, splošno zanimivim in leposlovnim branjem. Uprava lista pa ima zlasti na skrbi, da list vsak naročnik pravočasno dobi v hišo in da tudi pravočasno poravna naročnino, kar je njegova dolžnost do lista. Naročnike prosimo, da tudi tokrat, kot doslej, izpolnijo to svojo obveznost in da se tako oddolžijo tedenski obveznosti uredništva in uprave. Kdor pa more, naj pri plačilu naročnine seže nekoliko globlje v denarnico in izredno nizki naročnini priloži še svoj prostovoljni prispevek za naš tiskovni sklad. Njemu bo posebej hvaležna naša uprava NOV SAD PRIJATELJSTVA NA MEJI: Tri dežele-en center zimskega turizma Občine Beljak, Jesenice, Radovljica in Trbiž so te dni stopile pred javnost z zglednim primerom skupnega jezika in praktičnega uresničevanja prijateljskega sodelovanja na meji med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo. Omenjene občine so se dogovorile za skupno pospeševanje zimskega turizma in športa v območju čudovitega alpskega sveta Julijcev, Karavank, Dobrača in Osojščice. Pod naslovom »Tri dežele — en center zimskega športa" so pripravile, založile in razposlale skupni prospekt, v katerem seznanjajo mednarodno javnost s kraji ter možnostmi zimskega športa in turizma v tem območju ter jo vabijo na obisk. Načrt skupnega pospeševanja tu- ce do smučišč, nadalje smučarske šo-rizma je dozorel na vrsti skupnih le, skakalnice, sankališča, umetna dr-posvetovanj predstavnikov imenova- sališča ter termalna zdravilišča in za-mh štirih občin, ki so Jih imeli na bavišča. Tako sta prizadevanje orne- “ pr“pc.kt lM “d,“: pospeševanja bodo omenjene občine fa Prizadevanja utocasno temeljni nosile skupno, kakor bodo imele tu- kamen za vse sirse turistično sode-di skupne koristi od uresničevanja tega načrta. Turisti, ki bodo prišli v enega od krajev tega prelepega območja zimskega turizma z edinstvenimi gorskimi cestami, žičnicami, smučišči, skakalnicami, sankališči in umetnimi drsališči, bodo s samim pot- VABILO Na Radišah bo v okviru Slovenskega prosvetnega društva koncertiral MOŠKI KOMORNI ZBOR iz Krope Koncert bo v nedeljo, dne 3. oktobra 1965, ob 14.30 url v društveni dvorani. Vsi ljubitelji lepe pesmi prisrčno vabljeni! Slovenska prosvetna zveza lovanje med omenjenimi pokrajinami, ki ga želijo uresničiti:_j>redstav-niki obmejnih dežel Koroške, Slovenije in Furlanije-Juljske krajine. BRALCI SE OGLAŠAJO: Konec potujčevanja naših krajevnih imen! Uvodnik pod naslovom „Kako dolgo šel" v naši zadnji številki, kier smo dali zaslužen odgovor na trditev, da pačimo Slovenci koroška krajevna imena, in kjer smo navedli samo nekaj primerov pačenja koroških krajevnih imen v nemški ortografij>i, ki ga opažamo že dokaj let, je spodbudil naše bralce, da so pričeli navajati nadaljnje primere prizadevanj za pačenje udomačenih krajevnih imen na Koroškem. Izmed pisem o takih poskusih, ki smo jih prejeli, priobčujemo tokrat le pismo, kjer je rečeno: Zveza »vindišarjev« vedno poudarja svoje domoljubje in zvestobo do tradicije. Praksa pa kaže, da beseda »VZindisch« nikakor ni visoko v časti. V teku let je bil na Koroškem pri krajevnih imenih odpravljen pridevnik »Windisch« n. pr. pri Slovenjem Šmihelu, ki zdaj ni več VZindisch St. Michael, temveč St. Michael ob der Gurk. Isto velja za VZindisch Matrei, ki ga sedaj imenujejo Matrei in Osttirol. Večjo toleranco uživa beseda *VZindisch< na Zgornjem Avstrijskem, kjer nihče ne misli na to, da bi odpravil ime VZin-disch Garsten. Na Koroškem pa germanizirajo še druga krajevna imena. Priročni šolski zemljevid Koroške, izšel pri založbi Freytag-Bcrnd-Artaria in je odobren od ministrstva za pouk s številko Z. 30.964-IV/ 12/SCHI46, ima v starejši izdaji za goro Cim-perc pri Pliberku pravilno nemško ime Zimperzgupf. Novejša izdaja tega šolskega zemljevida pa goro naenkrat imenuje »Kimberngupf«. Apro-bacija ministrstva za pouk je ista. Kdo si lasti pravico, na papirju spreminjati in falsificirati ime Cim-perca? Cimperc, Zimperzgupf sta stari koroški imeni, kakor se dosti družin piše Zimpaser. S Tevtoni in Kimbri ta gora nima nobene povezave, kot ji to hočejo vsiliti neki »su-perkimbri«. Zato zahtevamo, da ta popačenka izgine in se spet uvede pravo ime Zimperzgupf. Družinska tragedija v Drevljah: Tri osebe so se zadušile v silosu V četrtek minulega tedna je pri- Ko stara mati in petletna sesfn-v šlo v Drevljah v Žili do pretresljive ca ponesrečencev nista našli, je le- nim istom lahko vsak cas sli preko nesreče, ki je zahtevala troje člo- tela sestrica klicat sosede na po- meje \ ruDe -raje tega po rocja. S veškjh življenj, dveh otrok Pigneto- moč, medtem ko je stara mati — tem pa so zimskemu športu v vseh a . ... . „ , . treh obmejnih predelih odprte na- Ve drUzme ln njlhoVe stare ma,ere’ tudl ne vedoc' da se podaja V daljnje možnosti razvoja, nadaljnje Vzrok nesreče Je bl1 nekai nad po- smrtno nevarnost — zlezla v silos, možnosti neposrednega sodelovanja lovico napolnjen silos zelene krme, da tantoma pomaga. Poskus po-podjetij in 'prebivalstva, skratka na- v katerega je padel štiriletni Her- moči je stal tudi njo življenje in daljnje možnosti gospodarske krepit- man Pignet, ko se je igral na sked- bi kmalu stal življenje še strica ve obmejnih pokrajin Koroške, Slo- nju. Ker je bila površina silosa na- otrok, ki je prihitel na pomoč. Ko venije in Furlanije-Julijske krajine. polnjena s strupenimi plini, se je so potem sosedje otroka in njuno Prospekt, ki so ga občine Beljak, v silosu takoj onesvestil in žadu- staro mater rešili iz silosa, za nje Jesenice, a ov jica m Trbiž v ta jjj Tega seveda njegov osemletni ni bilo več pomoči, namen založile m razposlale, je gra- . , x.,.,, r:'' „».,„0 _ i l v brat VViiheim se ni vedel in je mitično prava umetnina in zelo obsežen. ... . . , . Prospekt ne prikazuje le čudovito shl' da se ■ • - -— *— dvajsetih letih svojega obstoja priborila tako na pedagoškem kot na kulturnem in športnem polju. jev. Tako je gimnazija v tem času opravila pomembno pionirsko delo za gospodarski in kulturni napredek Mežiške doline. Hranilnica in posojilnica Glinje r. z. -z n. j. VABIL O na redni občni zbor Hranilnice iit posojilnice Glinje, registrirane zadruge z neomejenim jamstvom, ki bo v nedeljo, dne 10. oktobra 1965 oh 15. uri v uradnih prostorih pri Cingelcu na Trati. Dnevni red lv Otvoritev, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Izvolitev zapisnikarja in dveh o vero vatel je v .3. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 4. Poročilo upravnega odbora 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Pregled in potrditev letnih računov do 31. 12. 1964 7. iRazrešnica upravnemu in nadzornemu odboru 8. Volitev upravnega odbora 9. Volitev nadzornega odbora 10. Slučajnosti V slučaju nesklepčnosti se ob upoštevanju določb o roku razglasa skliče z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev. Računski zaključki so članom na vpogled v uradnih urah v pisarni. Ker je dnevni red važen vse člane vabimo k zanesljivi udeležbi. Za upravni odbor: Schasohl Hanzi L r. Goričnik Valentin h- r. TO IN ONO V cd Smchcva do JEezbota BILČOVS. — Sedaj je tildi Kotfflirška deželna cesta povezana z novim dravskim mostom pri elektrarni na Bisftici v Rožu in preko njega tudi po najkrajši poti z Rožem. Ko je vremenska katastrofa 4. septembra odnesla humperški most, sta pričeli dežela Irt1 ODK takoj graditi cesto od Kotmirške ceste preko Velinje vasi do novega mostu, ki je v tem času predstavljal med Celovcem in Rožem edino cestno zvezo od Rožeka do mostu pri Tinjah-Kamnu. V rekordnem času 17' dni je bila cesta dvotirner strasirana, utrjena ter asfaltirana. CELOVEC. — V četrtek minulega tedna so vrh stolpa na Križni gori odprli celovško zvezdarno. Zgrajena in urejena je bila s-skupnimi močmi celovške mestne občine, Banke za Koroško, prosvetnega ministrstva. Koroške hranilnice in drugih, ki so v ta namen dali svoje prostovoljne prispevke. CELOVEC. — Mestni svet je te dni obravnaval načrt financiranja kanalizacije vzhodnega območja Vrbskega jezera, katerega izvedba bo stala 71 milijonov šilingov. V ta Zjneseik bodo morale prizadete občine plačati okoli 27 milijonov šilingov in sicer Celovec 5,4 milijona, Vetrinj 3, Kriva Vrba 4, Poreče 8 in Otok 6,2 milijona šilingov. Z gradnjo kanalizacije bodo pričeli prihodnje leto. H0RZENDORF. — Strašen požar je v tej občini divjal v noči od sobote na nedeljo. Gorela so poslopja treh kmetr|skih posestev hkrati. Zaradi tega obstoja upravičen sum, da je bil na delu požigalec, ki pa ga še niso našli. Požare je gasilo nad 600 gasilcev, škodo pa cenijo na 5 milijonov šil. ŽELEZNA KAPLA — SELE. — Že nekaj časa načrtovano cesto z Obirske ipreko šajde v Sele bodo pričeli v kratkem graditi. Na pobudo obeh občin in deželne vlade so minuli teden v ta namen ustanovili zadrugo ia gradnjo ceste, ki jo sestavlja 19 interesentov in deželna vlada. Cesta bo stala 1,6 milijona šilingov, deželna vlada pa bo h gradnji prispevala pol milijona šilingov iz • sredstev za nerazvita področja. SUHA. — V Pudiasu so delavci pri kopanju gramoza naleteli na 1,6 metra dolg in okoli 15 cm debel mamut zob. To redko najdbo je začasno vzelo v varstvo orož-ništvo, pozneje pa deželni muzej. Živali se pripravljajo na zimo Zima je pravzaprav za vsa živa bitja najhujši letni čas. Kdor hoče zimske mesece preživeti, se mora nanje prav temeljito pripraviti. Posebno živali, ki žive v naravi, so navezane same nase in si morajo zategadelj tudi same pomagati. Nekatere, zlasti ptice, se preselijo v kraje, kjer ni mraza in imajo dovolj hrane. Druge pa se v zimskih mesecih skrijejo v varen kraj in zimo prespijo. Vendar pa vsem ni dano, da bi tako mogli prebiti la najhujši letni čas. Zato je v njih naravi, da si jeseni oskrbijo hrane, ki jo spravijo na varnem kraju, in ki jim pomaga prebiti zimski čas. Kako močno je pri nekaterih živalih razvit čut za varčevanje, kaže že primer, ki ga lahko opazujemo pri psu. Ta žival je že od davna udomačena in ji ni treba skrbeti za »vsakdanji kruh«. To skrb je prevzel zanj njegov gospodar. In vendar se pogosto dogaja, da nese pes, ki se je najedel, kost, katera mu je ostala, v kak skrit kraj blizu domače hiše, in jo skrbno zakoplje. »Za hude čase«. Podobno ravna tudi lisica, ki pa je seveda bolj upravičena do takega početja kot pes. Med pticami pa so prav redke, ki imajo razvit čut za varčnost. Med temi izjemami je 2anKTDivosaizn«i © Z ekspedicije v Prednji in Srednji Aziji je dr. Louis Dupree, član newyorikega naravoslovnega muzeja prinesel srp, izdelan iz kresilnega kamna, ki ga je bil nagel v neki votlini v Afganistanu. Dr. Dupree meni, da je srp star okoli 9000 let in tako najsfarejše poljedelsko orodje, kar so ga doslej naSli. Do nedavnega so menili, da so orodja, ki so jih izkopali v Jordaniji in Turčiji, stara približno 8000 let. Pri najdbi v Afganistanu pa so naleteli na srp v že globlji plasti, ki naj bi bila po mnenju ameriških antropologov zibelka človežke kulture — fa se je pravzaprav začela žele s poljedelstvom. Z izkopavanjem na področju med Antolijo in Indijo namerava znanstvenik odkriti, kdaj in kje so se nomadsko-fovska plemena začela ukvarjati s poljedelstvom. © Z vpražanjem, kako so nastajali in izginjali veliki imperiji, se ne ukvarjajo samo zgodovinarji, temveč tudi naravoslovci in zdravniki. Tako trdi angležki geolog A. E. Gunther, da je zaradi malarije propadel rimski imperij. Angležki znanstvenik je namreč prižel do zaključka, da so se pontinijska polja v okolici Neaplja pogreznila in se spremenila v močvirna področja. Zaradi pogrezanja tal so v bližini gosto naseljenih mest, kot sto Neapelj in Rim, nastala obžirna močvirna področja, ki so postala legla komarjev, prenašalcev malarije. Malarija ni morila samo na tisoče in stotisoče ljudi. Komarji so povzročali in prenašali vročico, zaradi nje so zdravi ljudje postali flegmatični in brez volje; niso bili več sposobni, da bi se branili pred močnejšimi in zdravimi ljudstvi. © Sovjetski zdravniki so dosegli nov medicinski uspeh: z operacijo so zdravniki moskovskega osrednjega inštituta za travmatologijo in ortopedijo izenačili otrokom neenako dolge noge. Prerezali so nožne kosti, narahlo speli oba konca z jeklenima žebljema, nato pa obtežili nogo s točno določeno utežjo. Nastali presledek med obema deloma kosti se počasi zaraste. Tako jim je uspelo, da so podaljšali noge tudi do 7,5 centimetra. Po začetnih bolečinah zaradi nategnjenih živcev in žil je noga normalno rasla naprej. © Ameriška znanstvenika George in Stephen Barton sta naredila napravo, s pomočjo katere se gluhi naučijo govoriti. Gluhi ne morejo kontrolirati glasov, ki jih izgovarjajo, če pa govorijo v mikrofon nove naprave, se glasovi pojavljajo kot enostavni optični znaki na posebnem zaslonu. Te znake lahko primerjajo z znaki, ki nastajajo pri pravilni izgovorjavi določenih glasov ter nato z vajo izboljšajo svojo izgovorjavo. Znanstvenika menita, da si vsakdo, ki je vsaj malo spreten, sam lahko izdela napravo s pomočjo elektronskih delov. v naših krajih srakoper. Ta spremeni trnov grm, na katerem se najpogosteje mudi, v pravcato kaščo, jedilno shrambo. Na vsak trn natakne bodisi kobilice, hrošče, gosenice -in podobne živalice. In dokler ta njegova zaloga traja, mu ni mar za lov. Šele ko je vse pospravil, se spet odpravi po okolici za plenom. GLODALCI SO PRAVI MOJSTRI V VARČEVANJU Ljubka veverica, ki po naših gozdovih skaklja od veje do veje, ni tako lahkomiselna, kot bi človek po njenem obnašanju sodil. Nasprotno. Prav resno poskrbi za zimo. Poišče si najprej pripravno duplino v deblu in vanjo nanosi žira, želoda, lešnikov in podobnih -sadežev. Včasih nabere tolikšno zalogo, da ji ne zmanjka hrane niti do pozne spomladi. V žitorodnih krajih, zlasti na Ogrskem in tudi v zahodni Aziji, živi stepna podgana, ki nanosi v svoj podzemeljski rov cele kupe žitnih klasov, ki jih zelo spretno odgrizne od stebelca. Ponekod koristijo te njene žitne zaloge revežem, ki njena skladišča poiščejo in živež odnašajo domov, da se tako sami preživijo čez zimo. Podobna usoda doleti tudi žitno zalogo, ki si jo pripravijo hrčki. Ti po navadi tudi več naberejo kot podgane ali poljske miši. In tudi bolj izbrano. Saj hrčki spravljajo v svojo shrambo samo čisto zrnje in ne celo klasje kot podgane. Zanimiva je tudi »zimska shramba«, ki si jo pripravi -sibirska volu-harica. Ta ne spravlja zrnja, temveč korenine. Da jih laže spravi in nese, jih prav na drobno zgrize. Znosi jih v podzemeljske rove, ki neredko obsegajo tudi po več prostorov. Zaloga korenin sibirske voluharice cesto tehta tudi do 18 kilogramov. MRAVLJIČNA SHRAMBA Nekatere žuželke so že dobro znane po svoji delavnosti in pridnosti pri nabiranju hrane. Med te štejemo posebno čebele in mravlje. Čebele vse leto neutrudljivo letajo od cveta do cveta in nabirajo sladki sok, ki ga potem spravljajo v satovju. To njeno pridnost človek izkorišča in ji pobere med, ki si -ga je pripravila zase in za svojo zalego. Tudi mravlje so zgled pridnosti, čeprav si povečini ne napravljajo kdove kakšnih zalog hrane za zimo. So pa med njimi glede tega tudi izjeme. Taka izjema je na primer žitna mravlja, ki se hrani z raznim drobnim semenjem, bodisi od trave ali pa od žita. Ko je seme zrelo, ki ga nanosi v mravljišče, kjer ga spravi za najhujše dni. Medičarke so posebna vrsta mravelj, ki žive v ameriških stepah v Mehiki, Teksasu in Coloradu. Te medičarke imajo svojevrsten način konserviranja hrane za zimo. Za tisti čas si pripravijo obilno zalogo sladkega soka — medu. A tega soka ne spravljajo v shrambo, kot počenjajo to druge živali. V ta namen jim služijo njih delavke. Te delavke si jeseni napolnijo golšo s to sladko tekočino v taki meri, da jim od tega nabrekne tako, da postane kot grozdna jagoda. Tudi zadek se ji močno za-okrogli. Tako spitane delavke se zaradi svoje obilnosti ne morejo gibati. Kot otrple nepremično ždijo na stropu mravljišča. Nekaj te zaloge medu sicer porabijo tudi zase, vendar pa je največ použijejo druge mravlje. Ko se začne sušna doba, obiskujejo te žive mehove druge mravlje in jih jamejo božati s tipalkami. Posledica tega božanja je, da se pocedi iz golše delavke kapljica sladkega soka. Te so seveda s tem zadovoljne, saj -se na ta način -polagoma znebijo svojega bremena. ŽIVE ŽUŽELKE ZA HRANO Hrošči, ki se hranijo z mrhovino, so grobarji. Že od daleč zavohajo poginulo žuželko ali kako drugo žival in brž priletijo tja. Kar cela truma se jih Zbere tam. In potem jamejo družno izpodkopavati tla pod truplom. To počenjajo tako dolgo, da se pogrezne v zemljo. Potem ga zagrebejo. Nato zležejo njih samice jajčeca v zakopano truplo. Ličinke, iki se izležejo iz jajčec, imajo s tem hrano zagotovljeno. So pa tudi žuželke, ki poiščejo za -svoj zarod živega gostitelja. Med temi so najbolj znani najezdniki. Samice najezdnikov zabadajo svoje leglo v bube, ličinke in celo v jajčeca drugih žuželk in ležejo vanje jajčeca. Ko se iz njih izležejo jajčeca, postanejo zajedavci svojih gostiteljev. Spočetka se ličinke hranijo le s tolšče in limfo, da ne bi go- Ljubezenski napoji Ameriški lekarnar (rekli bi mu raje drogerist) lrving Morse ima svojo prodajalno na slavni in zelo prometni T ret ji cesti v New-Yorku. V izložbenih oknih so vedno razstavljene škatlice rožnate •blede barve, ki vsebujejo, kot pravi napis na njih, »zelo učinkovit ljubezenski napoj«. Gospod Morse zasluži s tem napojem na stotine dolarjev vsak teden. Največ proda teh škatlic ljudem iz znanega središča intelektualcev, filmskih in gledaliških igralcev in bohemov vseh vrst »Greemvige Villagea«. Ti ljudje nimajo časa za dvorjenje ter uporabljajo zato zelo pogostoma napoj. Lekarnar je rekel, da ne gre za kako vulgarno mamilo, kot bi hotel kdo podtakniti, marveč za pravo zmleto korenino, ki so jo že uporabljali pred mnogimi stoletji in ki je zelo učinkovita. Korenina je pravi magnet, ki ga uporabljajo vsi tisti, ki želijo, da se zaljubijo vanje lepa dekleta. stitelj prehitro poginil. Potem pa se v njem tudi zabubijo. Nekatere samice najezdnikov nič ne izbirajo svojih žrtev. Druge pa so bolj izbirčne, in iščejo samo določeno vrsto žuželk. Samica črnega najezdni-ka išče posebno ličinke roginov, kapusovega -goseničarja pa gosenico kapusovega belina. Vanjo izleže kar do sto jajčec. Samica srpastega najezdnika leže jajčeca v gosenice borovega prelca. Najezdnikov je okoli 16.000 vrst. Iz tega bežnega opisa vidimo, da poskrbijo različne živali na različne načine, da bi preživele trde zimske mesece. Če ne bi imeli čutil BI BILI PODOBNI OREHU V LUPINI Človekove želje so kaj različne, tako tudi njegovo hrepenenje. Segajo od Devete simfonije do kislega zelja s lanino. Vse pa imajo nekaj skupnega: njihovo izpolnitev posredujejo edinole njegova čutila. Brez čutil bi bil človek enak orehu v lupini: ne čutil bi objema ljubljenega človeka, ne vonja slastnih jedi, ne slišal bi hrumenja nevihte, ne ljubega napeva gosli, na katerih igra mojster. Nikdar ga ne bi dosegel rožni vonj, ne videl bi daljnih ozvezdij na nebu, ne zlatih zvezd v otroških očeh. Na splošno govorimo o petih čutih: voh, okus, sluh, tip in vid. Tako je samo v glavnem, ker če pogledamo bliže, vidimo, da je čut sestavljen iz vrste različnih zaznavnih možnosti. Če zaprete oči in vzamete v roke predmet, lahko takoj presodite: predmet je hrapav ali gladek, mrzel ali topel, trd ali mehek, lahek ali težak, velik ali majhen. Če je predmet na vroči dlani prijetno hladen, boste dejali: „To dobro dene!" Če pa je prevroč, ga boste hitro vrgli vstran, ker boste občutili skelečo bolečino. Vse te kakovosti občutja, za katere so pristojni posebni „specialisti" med organi živčnih končičev, so zajete z zbirnim imenom »občutje", da ne govorimo o občutkih, ki zadevajo srce. Logično bi morali govoriti o »površinskem”, o »toplotnem", o »prostor-ninskem", o čutu za »slo" in »bolečino”. Živčni končiči za sprejemanje tipalnih občutkov so razdeljeni čez celo kožo. Na nekaterih mestih so čisto tesno drug ob drugem, na primer na konicah prstov. Zato tudi govorimo o »občutku na konici prsta". Drugje so večji presledki med njimi, na primer na spodnjem delu hrbta. Tam je tudi občutek tipa ustrezno manjši. Na vsakem kvadratnem centimetru podlaktne kože je približno 30 točk občutljivih za pritisk, 5 za mraz, pol točke za toploto in 175 točk za bolečino. To »nesorazmerje" ni nobeno nesorazmerje. Presežno število točk za bolečino ima svoj tehtni razlog. Bolečine so sicer zoprne, so pa zelo važne. Če bi ne bilo bolečine, si ne bi mogli okopati niti nog, ne da bi bili v nevarnosti, da si jih opečemo. 1,1.....111,1..................................................................................................m....um...............................................min....................................................... VLADO FIRM: Uskoška nevesta 17. NADALJEVANJE »Dana, sediva tam na klop. Pogovoriva se, truden sem. Dolgo pot imam že za seboj. Iz Novega mesta prihajam. Deželni upravitelj preiskuje uskoški napad na Gracar turn. V škripcih sem." Danine oči so preplašeno zrle v Tudorja. Dekle ga je zgrabilo za roko. »Te bodo zaprli, Tudor?" »Ha, ha," se je gromko zasmejal Tudor. »Tako hudo ni! Le moj oče je strahovito razburjen, pravi, da me bo razdedinil in oženil z Živo, vojvodovo hčerko, ki mi bo znala ohladiti kri." Oči so se mu zabliskale. Vstal je in se pretegnil. »Zvedel sem, da je tvoj praporščak v veseli družbi pojezdil v Ljubljano. Grajski knez Lahemhamski prireja slavje.” Rahlo jo je prijel za roko: »Dana, k očetu stopim, da te mi da za ženo." Dana je rahlo vzkliknila in vstala. »Ne, ne, Tudor! Pusti me. Rešil si me, toda ne zahtevaj plačila. Obraz se ji je zresnil. Kot v polsnu je slišala njegov glas. »Uskoška knežna — nikoli, Tudor." Stisnila je roke, da so se ji pobelili členki na rokah. »Vidu sem obljubila. Vaš kaludžer mi ne bo vezal roke, ne. Živo odpelji. Vojvodova hči je." Oči so se ji zožile. Bledica je pregnala rdečico. »Pojdi, Tudor, pojdi!" Globoko je vzdihnila. Tudor je nemo in mračnega obraza strmel vanjo. Ne da bi je še pogledal, je udaril z roko po stegnu, da se je zakadilo iz prašnih hlač, sko- mignil z rameni in odšel k vrancu. Iz hleva pa je stopil svobodnjak in se začudil nepričakovanemu obisku. »Tudor!” je vzkliknil veselo, »kaj te je prineslo na dvor, vstopi malo..." Umolknil je. Tudor pa je zajahal Hasana, ga izpodbodel in v skoku odjezdil z dvorišča. Po glavi mu je šumelo, stiskal je zobe in nategoval vrancu uzde, da je ta, nevajen takega početja, dvigal glavo, hlastal in poskakoval. S ceste je zavil na stransko pot, ki se je vlekla med kopicami pokošene trave in se izgubljala na obronkih bukovega gozda, kjer je z vilami in kosami v rokah stala skupina kmetov in zrla v samotnega jezdeca, ki se jim je približeval. Tudor je zamišljen ustavil Hasana, šele ko se je fa prestrašen vzpel in so ga od vseh strani obkrožile osti železnih vil, ki so bile v kmečkih rokah strašno orožje. »Kaj hočete?" je nejevoljno vprašal Tudor in čutil, kako se ga polašča jeza. Kose so grozljivo nihale nad njegovo glavo. Z roko si je obrisa! znojno čelo. »Kdo si?" je zagrmelo v zboru. Tudor je naglo presodil položaj. Težko bi se rešil, prav gotovo pa bi vranec obležal s prebodenimi prsmi. »Hej, boš ali ne?" je zavpil najbližji »Ej, duše tlačanske, bijte grajske, popotnega pustite.” Ko se je njegova roka oprijela ročnika bodala, se je nasmehnil, ga potegnil izza pasu in ga nalahko vrgel kmetom. Spretno ga je ujel najbližji, si ga ogledal in začuden vzkliknil. »Mrtvaška glava, harambaša. Si ubil rokovnjača in grajskim ugrabil konja?" »Ne eno ne drugo, možak," je odgovoril Tudor. »Zamenjala sva si ga z rokovnjačem." Bodalo je krožilo iz rok v roke in končno ga je zopet imel za pasom Tudor. Grozeči krog se je razklenil. »Kaj želiš, tujec?" »V miru nadaljevati pot, kmetje," je odgovoril Tudor in mračno zrl v resne obraze. »Pojdi!” je dejal najbližji in zamahnil z roko. V diru je odjezdil in razmišljal o bodalu, ki mu ga je podaril harambašev rokovnjač. Po kratki ježi je v gozdu izginil. Kmetje so zrli za mračnim osamelim jezdecem ... Na Belem dvoru pa je stari Hrast prisedel na klop k hčeri in jo začudeno gledal. »Kaj sta imela s Tudorjem, da je brez slovesa, ne da bi se odžejal, odjezdil naprej? Te je silil, da ga vzameš, hčerka?" Prijel jo je za brado in ji pogledal v obraz. »Ah, da Uskoki..." umolknil je sredi stavka in vstal. »Ne silil, oče. Hotel me je za ženo," je hladno odgovorila Dana in se oprijela očetovega komolca. »Stopiva v kaščo. Jure pa je v Žumberku uskoški vojščak. Pred dnevi se je ustavil pri meni. Gosposka ga išče. Biriči brenčijo okoli Belega dvora kot sitne ose. Cesar Maksimilijan je deželi naložil kazen, goldinar na hišo. Na ljubljanskem gradu pa ječe v globoki temnici kolovodje upornikov, ki so napadli grad. Sodili so jih. Z meči jim vzamejo glavo. Vse to je povedal naš Jure. Mene so obtežili z dvema goldinarjema dosmrtno. Rešil sem glavo." »Oče!" je vzdihnila Dana. »Poslušaj! Ne hodi z doma. Nevarno je. Uporni Kočevci so ubili Jurija Turna in oskrbnika Stržena. Vojska, .stara pravda', je nagnala strah graščinskim v kosti, hol Cesar je poslal komisarje v deželo. Upor je zatrt, a puntarski ogenj živi, Dana! Grajski gospodi bodo malo pogledali pod prste, nam pa stopili na noge. Star sem, hčerka! Star.’ »Oče, Vid je Ljubljanil" Svobodnjak se je zagledal v njene temne vlažne oči. Rogova na skednju sta utihnila. Za hlevi sta zalajala psa. « — Štev. 40 (1218) f| j 1. oktober 1965 Naše mlekarsko zadružništvo in njegovi problemi Spričo tega, da sta pri nas vnovčenje mleka, ki ga postavlja kmet na trg, in njegova predelava organizirana na zadružni osnovi, in ker je na drugi strani povezava med kmetom kot producentom mleka in mlekarsko zadrugo iz raznih okoliščin precej ne-organska, marsikateri kmet temu sestavku ne bo posvetil tiste pozornosti, ki jo zasluži. Marsikdo utegne iti mimo sestavka z obrobno pripombo: „Kaj me briga mlekarska zadruga in njeni problemi, mleko mi mora itak obvezno odkupiti in ga plačati po uradno določeni ceni, več pa me njeno delo ne briga". Taka pripomba ni le kratkovidna, ona tudi nikakor ni na mestu. Kmetu mlekarska zadruga ni le dolžna odkupiti mleka in ga plačati po uradno določeni ceni, kmet ima kot član mlekarske zadruge pri njej tudi svoje deleže, vsled česar nosi tudi določeno jamstvo za njeno poslovanje. Spričo tega so problemi mlekarskega zadružništva tudi njegovi problemi, problemi vsakogar, ki šteje v njegovo članstvo. Problemi mlekarskega zadružništva pa so — kakor v vsakem podjetju — nastali s tokom njegovega gospodarskega razvoja, konkretno z razvojem ponudbe mleka, po kateri se mora ravnati tudi njegova predelava in s tem povezana nujnost racionalizacije obratovanja mlekarskih zadrug. Ponudba mleka narašča Ponudba mleka s strani kmetov je na Koroškem v stalnem naraščanju. To velja za vse mlekarske zadruge, med njimi zlasti za zadruge o območju našega dvojezičnega ozemlja, kjer je v primerjavi med letom 1952 in letom 1964 narasla ponudba mleka v mlekarske zadruge Beljak od 3638 na 21.885 ton, Celovec od 7811 na 21.252 ton, Velikovec od 2822 na 11.914 ton. Samo v zadnjih petih letih se je ponudba mleka v mlekarske zadruge očividno povečala. V Beljaku se je povečala za 5242, v Celovcu za 2821, v Velikovcu pa za 2104 tone. Na prvih mestih v naraščajoči ponudbi stojita med vsemi šestimi mlekarskimi zadrugami na Koroškem beljaška in celov- Iz tega prikaza razvaja ponudbe mleka in potrošnje pitnega mleka sledi, da so morale mlekarne v tem času predelati iz leta v leto več mleka v maslo, sir in zadnja leta tudi še v mleko v prahu. Kakšen obseg je ška, ki prevzemata skoraj polovico vsega na Koroškem ponujenega mleka. Posebnost mlekarstva na Koroškem pa je, da je šlo leta 1952 od okroglo 22.400 ton mleka, ki so ga mlekarske zadruge prevzele, 18.600 ton v promet kot pitno mleko, leta 1964, ko so ga prevzele 88.800 ton, pa ga je šlo v promet le okroglo 30.300 ton. Iz tega sledi, da so morale zadruge lani predelati 55.500 ton mleka, medtem ko so ga leta 1952 predelale le 3800 ton. V tem pa je vsa problematika mlekarskih zadrug, ki je toliko bolj aktualna, ker zadnja leta potrošnja pitnega mleka ne narašča več tako, kot je naraščala med leti 1952 in 1960. Tako je med letom 1956 in 1960 potrošnja pitnega mleka narasla še za 4610 ton, med letom 1960 in 1964 pa le še za 3094 ton, torej za polovico manj. V istih razdobjih pa je ponudba mleka s strani kmetov približno enako naraščala, vsakikrat za 20.000 ton. zavzela ta predelava, vidimo iz tega, da je n. pr. beljaška mlekarska zadruga leta 1952 izdelala le 41 ton masla in 2 foni sira, lani pa je izdelala že 330 ton masla in 471 fon sira. Celovška je to izdelavo v istem času stopnjevala pri maslu od 121 na 400 ton, zaradi predelave posnetega mleka v prah pa je izdelavo sira opustila. Velikov-š;ka zadruga je lani izdelala 210 ton masla in 331 ton sira, medtem ko je leta 1952 izdelala komaj 54 fon masla in 10 ton sira. Poleg tega so vse te zadruge lani vrnile kmetom še 7580 fon posnetega mleka, ker ga je tovarna mleka v prahu, ki obratuje pri celovški mlekarski zadrugi od leta 1958 kot edina na Koroškem, v stanju predelati le 50.000 litrov na dan. S tem rapidnim skokom ponudbe mleka pa potreba predelave mleka po koroških mlekarnah še zdaleka ni zaključena. To je enako jasno, kakor je jasno, da povprečna molznost koroških krav še davno ni dosegla svoj višek in da se bo v bodoče še stopnjevala, verjetno nagleje, kot je naraščala v zadnjih letih. Tako pričakovanje je utemeljeno tako s strani pospešenega razvoja špecializacije na govedorejo, ki ga v deželi občutimo, kot pa s strani prizadevanj za čim večjo tržno proizvodnjo mleka, Mirnih ustaljenih časov torej v koroškem mlekarstvu in mlekarskem zadružništvu ni pričakovati. Večja in vsled naravnih pogojev neizogibna ponudba mleka bo vedno spet rodila nove skrbi v zvezi z njegovo predelavo, pa tudi z njegovim vnovčenjem v taki obliki, ki gre na trgu najbolj v denar. Pri vsem tem se že sedaj kaže gradnja nove tovarne mleka v prahu kot prvenstvena potreba. Strokovnjaki kmetijske zbornice namreč računajo, da se bo potreba po predelavi posnetega mleka v prah že do leta 1970 silno povečala. Lani je celovška tovarna predelala v prah 7000 ton posnetega mleka, leta 1970 pa ga bo morala po teh računih predelati najmanj 34.000 ton. Najmanj tej potrebi odgovarjajoča bo morala biti torej nova tovarna mleka v prahu. Njena dnevna zmogljivost naj bi znašala 150.000 litrov mleka. Pri tem se razume, da bi bilo skrajno nesmiselno, če bi tovarno mleka v prahu gradila ena izmed obrobnih mlekarskih zadrug; za njo niti Beljak ne pride v poštev. Ta tovarna mora ležati centralno za vse mlekarne, torej v Celovcu, kakor to ugotavljajo pristojni strokovnjaki. Toda gradnja tovarne mleka v prahu je le eden izmed problemov, ki ga bo moralo koroško mlekarsko zadružništvo v prihodnje rešiti in to v razmeroma kratkem času. Kakor je gradnja zmogljivejše tovarne mleka v prahu njihov skupni problem — vseeno, kje bo stala, glavno je da bo dosti velika in da bo obratovala racionalno — tako je njihov skupni problem tudi vprašanje orga- katere izkupiček predstavlja mesečni zaslužek kmečke družine. Ker je le težko računati, da bi se potrošnja pitnega mleka, končno pa tudi masla in sira v bodoče še znatneje povečala, bo treba v bodoče iz leta v leto predelati več mleka v maslo, sir in mleko v prahu ter ga poskušati tudi še drugače konzervirati. S tem v zvezi pa bo treba iskati tudi nova tržišča za mleko. Vse to od mlekarskih zadrug ne bo zahtevalo le večjih obratnih prostorov, marveč tudi zmogljivejše in modernejše stroje ter nadaljnjo racionalizacijo procesa predelave mleka, skratka nadaljnje investicije, s katerimi bodo kmetje kot člani zadrug tudi pri-lično obremenjeni, kot so že bili v preteklosti. Prezreti pa tudi ne smemo, da bo iskanje novih tržišč za maslo, sir, mleko v prahu in druge mlečne konzerve na trgu naletelo na močnejšo konkurenco kot doslej in da bo tudi osvojitev novih tržišč povezana s stroški in izdatki, ki bodo morali biti nekje deljeni med mlekarskim zadružništvom in dobavitelji mleka. nizacije bodoče predelave mleka v maslo, sir in druge mlečne konzerve. Kakor na splošno v gospodarstvu tudi tukaj tega vprašanja ne bo mogoče rešiti brez medsebojne delitve dela. Le delitev dela more racionalizirati obratovanje posameznih mlekarskih zadrug in napraviti potrebne bodoče investicije rentabilne. Vse to so vendar vprašanja, za katera v koroškem mlekarstvu še ni otipljivih načrtov, marveč samo še razmišljanja in sondiranja terena in položaja. Ker pa tičejo ta vprašanja člane zadrug enako kot njihove upravne odbore, je dobro, da so člani tudi s to problematiko „mleka" seznanjeni, ker se drugače lahko zgodi, da tako člani kot zadruge zaradi kratkovidnosti nekaterih lahko zamudijo vlak v bodočnost koroškega mlekarstva. Proizvodni stroški v živalski proizvodnji Po profesorju E. Woermonnu se v živalski proizvodnji proizvodni strofki razdelijo fako-le: 11 O ~ m ~ delo 0 1 i ž it »i s s "O Ta v odst o t k i h proizvodnja mleka 37 51 3 9 proizvodnja jajc 9 67 15 9 pitanje goved 5 72 19 4 pitanje praiičev 4 65 22 9 pitanje perutnine 3 67 27 3 Iz tega je razvidno, da proizvodnja mleka navzlic vse£ mehanizaciji zahteva največ dela. Najmanj ga zahteva: pitanje praiičev in perutnine, ki se dasta najbolj mehanizirati, pač pa je pri teh dveh panogah nadomestitev opitanih živali povezana z največjimi stroški. Da letos krompir ne bo gnil Zaradi letošnjih zelo neugodnih vremenskih razmer je krompir marsikje zelo močno napaden od krompirjeve plesni na gomoljih. Ta bolezen omogoča gnilobnim bakterijam, da prodro v gomolje in jih naglo uničijo. Zato v nasadih, ki so močneje napadeni od krompirjeve plesni, čimprej pokosimo cimo ali jo kako drugače odstranimo in spravimo takoj z njive. Z izkopom počakajmo še vsaj 14 dni, da sonce ubije bolezenske klice. Izkopavajmo samo v suhem vremenu, krompir pa takoj po izkopu preberimo. Tistega, na katerem so rjavkaste vdrtine, dalje presekane ali kako drugače poškodovane gomolje odberimo že na njivi in če so vsaj delno še porabni, jih čimprej pokrmimo. Od bolezni napadene dele gomoljev moramo odstraniti, preden damo krompir živini. Še posebej je za gnitje občutljiv krompir, ki je bil poplavljen. S tem krompirjem ravnamo še posebno pazljivo. Spravljamo ga v suhem vremenu in vskladiščimo ga v suhih prostorih, kamor ga nasujemo kvečjemu 50 cm visoko. Nabolje pa bo, če ga takoj skisamo za krmo ali dodamo v industrijsko predelavo. Za seme tak krompir nikakor ni primeren, zato je treba že sedaj misliti na oskrbo s semenskim krompirjem za prihodnje leto. S tem se večajo problemi njegove predelave Potrebna je racionalizacija potom kooperacije nniii»uiimiiiiiiniiiimi!tiiiiiiiiimiimiimiiniHuinuiimuiiuiiiiiiiHmiuimiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiimmiuimiiiiimiiiiiiiHMiiiimiiiminiiuuiiiiMiiU(iii!tittHMHUK« Za vasjo pa se je veter zaletaval v travo in jo tlačil k tlom ter odnašal pesem, ki je vrela iz vznemirjenega Da-ninega srca: •Jest rtisim serca taciga De bi ljubila vsaciga: Jez ljubim en‘ga sami ga Iz serca mojga praviga. Ko bi moj ljubi vedil to, Kako ga ljubim jaz zvesto: Saj bi ne jedil in ne pil, Pri meni bi sedel, pri meni bi zmiraj bil.* To ljubica komaj zgovori Preljubi že za njo stoji, Še se ji niško prikloni, In ji tako le govori: >Prav lepo te zahvalim, Preljuba moja ljubica! Prav lepo te zahvalim, Ker si ljubila me tak zvesto Jez tebe ravno ljubil sim tako!* ooo Stara Ljubljana je počasi polzela iz umazane megle, ki so jo sunki vetra poganjali z Barja. Mestno obzidje se je ogrevalo v poletnem soncu. Po tlaku vegastih ulic, ki so se razpletale pod grajskim vznožjem, pa so množice Ljubljančanov hitele proti Karlovškim vratom. Po kupih smeti in nesnage, ki so jo meščani metali na ulico skozi okno, so se podile mačke. Kupi so rasli, hiše pa nižale in tako so se ponekod okna nizkih hiš že skoraj skrivala za umetnimi smrdljivimi okopi. MIIUM Trebušasti bobnar pri Karlovških vratih, ki so se na povelje odprla, je zaropotal po bobnu, da so si najbližji mašili ušesa. Za njim je pritegnil še piskač. Na čelu številne čete hrvatskih jezdecev je jezdil grof Turjaški, po-velnjik Hrvatske in Morske krajine, obrambnega zidu proti Turkom. Na močnem belem konju, ki se je iskril v srebrnih sponah in pozlačenih jermenčkih, je sedel plečati grof. S prikimavanjem je odzdravljal stoglavi množici in krepko držal zlat ročnik težkega meča. Za grofom Turjaškim so jezdili hrvatski vojščaki, oblečeni v kožuhovino. Na pisanih kapah so se stresala peresa. Okoli ramen pa so jim frfotali v vetru nekakšni plašči iz progastih tigrovih kož. Bili so resni. Mirno so odzdrav-Ijali hrupnim gledalcem, ki so metali v zrak klobuke, poskakovali in prešerno vpili. Kljub naporu mestnih biričev, ki so vzdrževali red, so se zrinili v bližino čete in skušali otipavati kožuhe in orožje. Pisana oblačila, postavni vojaki in iskri konji hrvatskih brambovcev so bili tako privlačni in njih nenavadna zunanjost tako divja in nevsakdanja. Okoli Turjaškega grofa pa je jahala petorica deželnih plemičev; konjeniki so bili oblečeni v kamižole iz losove kože, glavo pa so jim varovali posrebreni šlemi, okrašeni s perjanicami. Okoli pasu so jih stiskale prepasice iz tanke svile. Četa, ki je prišla v Ljubljano na vabilo deželnega glavarja vojvodine Kranjske, je zavila v Vicedomsko ulico. Pred deželno hišo na Novem trgu pa so pričakovali hrvatske goste plemiči v rumenih in modrih oblačilih, vojščaki modre in rumene čete pod poveljstvom grajskega maršala. Na Mestnem trgu pred mestno hišo so čakali goste ljubjanski prošt v škofovski opravi, ki je vznemirjeno prebiral vrstice na svitku in se prijazno nasmihal trebušastim kanonikom, ki so prekrižanih rok stali okoli deželnega glavarja. ................................................ Na okrašenem gradu pa so se zbirali zastopniki de-žeinih stanov, da se udeleže plesa in večerne zabave v veliki viteški dvorani, ki jo je grajski knez prirejal na čast grofu. Na planjavi pod gradom je v senci poležavalo deset grajskih kirasirjev in z zastavnikom vred čakalo na prihod visokih gostov. Na stolpu je trobentač budno opazoval cesto pod seboj, da naznani prihod gospode. Medtem je čez leseni Špitalski most prijezdil v mesto' praporščak Vid s prijatelji. Vinska sapa jim je puhtela iz ust; bili so zgovorni in razposajeni. Ustavljali so se v uličici, prepolni trgovinic in čevljarnic. Na razpotju ob Ljubljanici se je Vid poslovil od hrupnih prijateljev in pojezdil k dvorcu. Ustavil je konja, razjahal in s tolkalom potrkal pO‘ težkih vratih, nad katerimi se je belil mali marmorni grb gospoda Sieberauskega. Na večkratno trkanje je livriran sluga ljubeznivo vprašal, kaj želi gospod praporščak. „Z mladim Sieberauskim, mojim vojnim tovarišem, bi rad govoril. Takoj najavi praporščaka huzarjev, Vida! Si razumel?" Sluga se je priklonil, ga ošinil s pogledom in mu pred nosom zaprl vrata. Vid je prizadeto buljil v pozlačen obroček in levjo glavo na vratih. Končno se je obrnil, skomignil z rameni in stopil h konju ter ga zgrabil za uho. „Čuj! Nesramnež naju ne pusti v dvorec, hm?" Toda vrata so se odprla in pred Vidom je stal sam mladi Sieberauski. Presenečen je vzkliknil, stopil k vojnemu tovarišu in ga krepko objel. „Da bi te kuga, Vid, kaj te je prineslo v Ljubljano?" Govoril je tekočo nemščino z rahlim sudetskim poudarkom. Prijel ga je pod roko in ga rinil v obokano vežo. „Kaj me je prineslo? Vabljen sem na slavje, ki ga prireja vaš grajski knez, menda v čast hrvatskemu grofu Turjaškemu." Bila je v središču najbolj razsvetljenega, hrupnega in največjega mesta na svetu. Ugotovila je, da je noč, globoka in mirna noč in polotil se je je neutemeljen strah. Pričela je trepetati. Vedela je, da je to posledica dogodkov v zadnjih dneh. Toliko strašnega je odjeknilo v njenih čustvih: urejeno, varno življenje se je razblinilo v tako kratkem času. Počutila se je, kot da bi se pravkar prebudila po težkem udarcu. Stala je na ploščadi stare, zelo stare podzemeljske železnice na spodnjem koncu Manhatana. Desetletja mestne umazanije so potemnila napise na porumenelih plo- ščicah po stenah. Ob pol petih zjutraj je bila postaja podobna podzemeljski votlini, ki se brezkončno razteza v obe smeri. Zdelo se je, da rahli, vztrajni, komaj slišni zvoki prihajajo iz senčnatega podzemeljskega sveta. Marcia Allen je zadrgetala in si še tesneje ovila plašč okrog majhnega, skladnega telesa. „Sfrah me je, ker sem sama," si je dopovedovala. »Prvič v življenju sem popolnoma sama". Droben zven kovanca, ki je padel v avtomat, jo je prestrašil. Zaškripalo je in prehodna vratca so zabrnela. Na peronu ni bila več sama. Čeprav ga ni poznala, se je vendar željno ozrla proti njemu, da bi čutila vsaj njegovo toploto in tolažbo. bližal, s čudno ukrivljeno glavo, kot da bi napeto poslušal. Podoben je bil plezeči se zverini, ki se potihoma bliža svoji žrtvi. Samo še deset čevljev ju je ločilo. Stopil je naprej, še enkrat. Zakričala bom, je pomislila. Na ustih ji je ostal le šepet, tako šibak, da ga je sama komaj slišala. „Jim ... Oh, prosim te, Jim .. ." Jim je bil več kot pet milj daleč v trdni, topli hiši iz svetlih opek, ob trismerni cesti v predmestju. Trenutno ni bilo nobenega na svetu razen Marcie Allen in čudnega neznanca. Nenadoma se je tujec ustavil kot prikovan, samo nekaj korakov, morda le nekaj palcev, oddaljen od nje. Glavo je obrnil proč in poslušal. Zaslišal je oddaljen ropot vlaka, ki je peljal na postajo. Vlak se je ustavil daleč proč od mesta, kjer je stala Marcia. Prisiljena je bila teči nazaj proti čakajočemu neznancu, da bi vstopila v prvi vagon. Dokler ni šla mimo, se mož ni premaknil. Potem je zaslišala, skoraj čutila za seboj, da tudi on teče. Nepričakovano se je obrnila, ko je pritekla do prvih odprtih vrat. Neznanec je skoraj izgubil ravnotežje. Imela je občutek da bo padel proti njej. Zagrabil jo je za roke, kot da bi jo hotel potegniti iz vagona. Toda naglo se mu je iztrgala iz prijema. Spet jo je prevzela groza. Bila sta edina potnika v vagonu. Kljub temu, da se je vlak močno majal, je tekla proti naslednjemu vagonu. Na vratih se je nerodno spotaknila in omahnila v roke vlakovodji. „Kaj je z vami, gospa?" je vprašal. .Tisti človek!" je lovila sapo. .Hotel me je zagrabiti!” Vlakovodja jo je prijazno izpustil iz rok. Sklonil se je, da bi pogledal v voz. „Ne gospa," je rekel. .Tega moža poznam. Prav nič vam ni hotel." .Pravim vam, da je hotel! Vse bliže in bliže se mi je bližal že na postaji, ko pa je vlak pripeljal, mi je hotel preprečiti vstop." .Ne, gospa. To je Tom. Skoraj vedno se pelje s tem vlakom. Na cesti pred postajo ima kiosk s časopisi. Slep je skoraj. Po cesti še kar dobro hodi, težko pa najde vrata do metroja. Gleda z ušesi, kot kakšen star pes. Kadar le more, se približa komu, ki vstopa na vlak, ga posluša in mu sledi.’ Marcia se je vrnila v vagon, kjer je neznanec tiho sedel pri vratih. Roko je vtaknila v žep in dotaknila se je dveh predmetov. Dobro ju je poznala, ne da bi ju pogledala. Prva stvar je bila vozovnica za mesto v Conneficutu, kjer jo je čakal mož. Druga pa je bil vozni red. Vedela je, da iz Grand Centrala odpelje vlak z mlekom okrog petih. Približno v eni uri bo lahko doma. Podzemeljska železnica je v velikem loku zavijala v Grand Central. Marcia se je dvignila in omahljivo krenila proti tujcu, ki je tiho sedel v navidezni tišini. Mehko mu je položila roko na ramo. .Hvala,” je rekla. .Najlepša hvala." Neznanec jo je osuplo pogledal z motnimi očmi, ki so komaj kaj videle. „Za kaj, gospa? Ali vas poznam, gospa? Ne vidim zelo dobro." .Ne poznate me," mu je rekla. .Tudi ne morete razumeti. Pa kljub temu najlepša hvala." .Zakaj? Kaj sem storil, gospa?" Vrata so se odprla. Marcia je odgovorila. Govorila je tako tiho, da niti sama ni sliša'a besed: .Hvala vam, da ste me naučili, kaj pomeni biti sam." Misli ® Deficit imaš, če nimaš več toliko, kot si imel, ko nisi nič imel. OOQ O Vse preveč stvari na svetu se rešuje po načelu, da ni treba biti kavalir za krmilom, če voziš kamion. ooo ® Nekateri ljudje sedijo vsak večer pred televizorjem, da lahko povedo, zakaj so proti televiziji. OOO • Psihoterapija uči ljudi stati na lastnih nogah, medtem ko ležijo na zofi. OOO • Avtomatizacija je poskus moških, tolikanj olajšati delo, da ga lahko opravlja ženska. OOO 0 Ko poslušaš nekatere, kako govorijo o svetovnih dogajanjih, bi skoraj mislil, da je časopis izšel v enem samem izvodu, in tega ima-jo oni. 000 ® Človek je zmeraj pripravljen umreti za idejo, da le ni preveč jasna. OOO ® Biti ženska, je strašno naporna naloga, ker ima opravka predvsem z moškimi. Neznanec v noči DAVID ALEKANDER HAL DRESNER Tašča je najboljša Dih ji je zastal v grlu in zazeblo jo je od groze. Ni se mogla niti premakniti. Ko se je prebudila iz otrplosti, je planila proč od tujca in pete so ji vznemirjeno udarjale v tišino. Ni si mogla razložiti, čemu se je nagonsko bala človeka, ki je pravkar prišel na postajo. Bil je srednjih let in zelo postaven. Ni je prestrašila njegova telesna moč. Bala se ga je, ker se ji je počasi približeval, nekako nenavadno, oprezno, kot da bi bil zaslepljen zaradi pijače ali mamil. Pomikal se je proti njej, počasi, malo je okleval, pa se spet ustavil, ko ni več slišal udarcev pet. Ko pa je stopila naprej, ji je znova sledil. Z grozo je ugotovila, da je popolnoma odrezana od starca pri bla-■gajni. Nedvomno je ne bi mogel slišati, če bi zavpila na pomoč. Neznanec ji je sledil z budno, skoraj živalsko previdnostjo. Zdelo se je, da se igra in da dobro ve, da mu kmalu ne bo več mogla pobegniti nikamor. Petnajst ali dvajset čevljev jo je ločilo od kamnitega zidu, neizprosno trdnega, kjer je bilo konec podzemeljske postaje. Marcia se je ustavila in se prisilila, da bi kljub velikemu strahu ostala hladno mirna. Prepričala se je, da ne more več dalje bežati. Tudi neznanec se je ustavil. Vedela je, da se ji bo sekundo pozneje spet približal, počasi in oprezno. Poskušala je odmakniti oči in misli od sence, ki je visela nad peronom. Z besom se je ozrla na tračnice, ki so se odmikale v nejasno neskončnost. Prav nikjer ni bilo mežikajočih luči vlaka, ki bi se približeval. Ustavila se je kot okamene-la. Bilo jo je strah, da bi se preveč približala robu. Zaslišala je sikajoč zvok na tretjem tiru. Neznanec se ji je, kot je pričakovala, spet Moja tašča me je najbrž zamenjala s hudičem, kajti ko ji je moj tast v pravični jezi rekel, naj gre k vragu, je prišla k meni na dolgi, predolgi obisk. Prišla pa je tudi v zelo nepravem času. Z mojim prijateljem Herbom Baloffom sva vodila malo podjetje, ki je ravno na dan taščinega obiska izgubilo svojega najboljšega odjemalca. Moj solastnik mi je nato izjavil, da izstopa iz podjetja. Toliko sem vložil vanj denarja, da bi me njegov odstop uničil. Vso pot domov sem premišljeval, skrbi pa so me popolnoma izčrpale. Moja žena Doris je šarila po kuhinji; ker ji nisem hotel takoj povedati slabe novice, sem odšel v dnevno sobo, da bi se okrepil s požirkom žganja. Nalil sem si dvojni scoth in postavil steklenico nazaj v omarico, ko sem opazil obisk. V mojem naslanjaču je sedela tašča in me gledala s svojimi sivimi ostrimi očmi. Gotovo je dremala, jaz pa sem jo zbudil. »Ah, Louis,« je rekla s tako rezkim glasom, da bi z njim lahko prežagala steklo. »Ah, dober večer, mama,« sem odgovoril prijazno in ji dahnil poljub na lice. Sladkobni vonj po vijoličnem parfumu mi je napolnil nos. »/Kako pa to, da si nas obiskala,« sem jo začudeno vprašal. Že tri leta je namreč ni bilo pri nas. »Doris me je povabila,« je predrzno odgovorila. »Hčerka si tudi enkrat zaželi svoje matere.« Vedel sem, da je Doris ni povabila. Vljudno sem jo vprašal, če želi kaj piti. »Na noben način,« je odvrnila. »Upam pa, da ne piješ alkohola.« Z gnusom je gledala na moj kozarček s scotchom. »Seveda ne pijem alkohola, samo pred večerjo kozarček, da si ogrejem želodec,« sem v zadregi zamrmral m hitro požrl žganje. Doris je stopila v sobo. »Dober večer,« me je pozdravila. »Ali ni prijetno, da nas je obiskala mama? Tako sem vesela, da se je odzvala mojemu povabilu.« Besedo povabilu je podčrtala tako, da sem takoj vse razumel. Sedli smo k večerji. Pogovor se je sukal seveda o taščinem zdravju. »Zdravnik sicer trdi, da sem popolnoma zdrava. Jaz pa vem, da moja jetra niso v redu, zato se držim stroge, neslane diete. Soli ne morem več videti.« Hotel sem si ravno posoliti, pa mi je tašča takoj vzela solnico iz rok. »Tudi zate je boljša neslana hrana.« »Poskusil sem že jesti neslano, pa mi jedi niso dišale.« »Se boš že navadil,« mi je veselo zatrjevala tašča. »Mnogo bolje se boš počutil.« Potem pa sem se zelo slabo, ker sem imel s podjetjem težave. Po večerji sem pomagal ženi v kuhinji pospraviti posodo, nato pa sem si hotel z nekaj kozarčki scotha pregnati skrbi. Ko pa sem stopil v sobo, je sedela tašča v mojem naslonjaču in gledala televizijski prenos »Tašča je najboljša.« »Že vem, Louis, kaj bi rad. Bodi pogumen in ne pij alkohola. Kdor se ne zna premagati, ne bo nikoli nič dosegel.« Sedel sem na neudoben stol in si hotel prižgati cigaro. »Prosim te, ne kadi,« je ukazala tašča. »Cigare so zelo škodljive, dima pa sploh ne prenesem, ker moram potem kašljati.« Hotel sem pritisniti na gumb, da bi gledal kavbojko, pa je tašča zaklicala: »Pusti, prosim, pravkar bo prenos kinoteke »Naši stari ljubljenci«. Te igralce sem videla že v mladih letih.« Gledal sem njene ljubljence, nato pa je bila tašča utrujena in ker je spala v dnevni sobi, sem ji pripravil kavč in se poslovil. Končno sva bila z Doris sama. »Koliko časa pa bo mama ostala,« sem jo vprašal. »Ne vem,« je odvrnila žena. »Jaz je nisem povabila. Z očetom sta se sprla in pravi, da ne bo šla prej domov, dokler je ne bo prišel iskat.« »No, to bomo pa dolgo čakali.« »Vem, da ti gre na živce, Louis, ampak moja mati je in prosim potrpi malo.« Štiri dni sem jedel že neslano hrano, pil grenak čaj in prenašal tašči-ne opazke. Nekega večera pa sem pripeljal k večerji svojega prijatelja Baloffa, ki je še vedno vztrajal, da izstopi iz podjetja. Prepričati sem ga hotel pri dobrem /kozarcu, da bo to moja poguba. Ženo sem prosil, naj pripravi slano večerjo, vino in kavo. »Kaj pa če bi odpustila uslužbenca,« sem dejal Baloffu. »Potem boš pa ti imel preveč dela,« je odgovoril. »To mi nič ne de,« sem odvrnil. »Nečloveško je koga odpustiti iz službe,« se je vmešala tašča. »Revež ni kriv, če vama podjetje ne uspeva. Tebi pa bo tudi škodovalo, če boš preveč delal. Dnevno berem o srčnem infarktu. Ljudje preveč delajo, jedo in pijejo. Že sedaj zanemarjaš dom.« »Uslužbencu bomo preskrbeli službo, ne skrbi zato, mama. Nekako bomo morali urediti najino trgovino.« »Kaj ne, mister Baloff,« se je oglasila tašča. »Vedno sama trgovina. To res ni v življenju vse.« »Gotovo, gotovo, gospa,« je vljudno odgovoril Baloff. »Mojega moža tudi samo njegov poklic zanima. Komaj sva se poročila, sem že morala poslušati te dolgočasne stvari.« Ves nestrpen je rekel Baloff: »Prosim, oprostite, moram iti. Hvala za povabilo, bil je res prijeten večer.« »Počakaj malo. Saj se še nisva nič pogovorila. Imam načrt, kako bi uredila podjetje.« »Mi boš pa jutri razložil. Danes sem že utrujen. Še enkrat hvala lepa.« Izginil je. »Kako prijeten človek je ta Baloff,« je vzhičeno izjavila tašča. »Posebno ti si mu 'bila všeč,« sem zaklical. »Res, samo doma ima človek najboljšo priložnost, da se pogovori s prijateljem.« »Posebno če posluša neumno govorjenje tašče.« Vse je kipelo v meni od jeze. Doris me je mirila, jaz pa sem tašči temeljito povedal svoje mnenje. Če ne more shajati z možem, naj se vsaj pri zetu primerno obnaša. Najprej me je začudeno gledala, končno pa sva sklenila premirje. Oprostil sem se, zahteval pa sem slano hrano, alkohol, svoj naslanjač in kavbojke. Upal sem, da ne bo pristala na pogoje in odpotovala, pa sem se zmotil. Njen mož jo je preveč užalil, da bi se vrnila. V podjetju pa je bilo vedno težje. Nekega dne mi je Baloff rekel, da je dobil drugo mesto in bo končno odšel. Bil sem uničen. Prosil sem ga, naj še enkrat pride k meni na dom, da bova mirno pregledala knjige, preden se gre predstavit drugam. Pristal je in prišel naslednji dan ob desetih dopoldne. Žene ni bilo doma, tudi tašče nisem videl nikjer. Šla sva v dnevno sobo, da bi vse premislila. Pet let sva skupaj delala, deset let pa sva bila prijatelja. Nikakor ga nisem mogel prepričati, da je njegov izstop zame poguba. »Res mi je žal, toda ne morem drugače. Sedaj pa sem že pozen, iti moram.« Napravil je nekaj korakov, jaz pa sem ga s silo potegnil nazaj za suknjič. Iztrgal se mi je sunkoma iz rok in napravil velik korak proti vratom, pri tem pa mu je spodrsnilo na parketu, zgubil je ravnotežje, padel nazaj in z glavo udaril ob rob kamina. »Baloff,« sem zavpil. Dvignil sem mu glavo. Bil je mrtev. Naenkrat sem zaslišal ledeni glas: »Ti si ga umoril.« Tašča je stala za menoj, kot da bi zrasla iz tal. »Vse sem slišala. Ti me nisi videl. Pobil si ga na tla in vrgel ob kamin. To je umor. Vse bom povedala policiji.« »Ni res,« sem zakričal. »Ti si nora. Nesreča je bila. Spodrsnilo mu je na parketu in pri tem ...« Kar onemel sem, tako se mi je smejala v obraz. To je bil najstrašnejši smeh. »Policija bo verjela meni, Louis. Verjela bi mi pa tudi, če bi trdila obratno. V mojih rokah si. Odloči se, dragi zet, roka roko umije. Saj me razumeš.« »To je izsiljevanje,« sem komaj slišno dahnil. Videl sem, kako so se ji hudobno svetlikale njene sive oči in da mi ne preostane nič drugega, kot da se ji podredim. Zame pa so na mah ugasnile vse zvezde in vsa mala veselja tega sveta. Vedel sem, da zame ni več scotha, cigar, kave in kavbojk. Jesti bom moral neslano hrano po sto receptih. Ko sem poklical policijo, je tašča prijazno potrdila, da je Baloff tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik. Zvečer pa me je peljala k televizijskemu sprejemniku, da sem občudoval film kinoteke: »Naši nekdanji ljubljenci« in nato 283. prenos »Tašča je najboljša«. RADIO p f e ffvarn RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročita; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni Jport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 2. 10.: 8.00 Otroške pesmi — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Zveneči jutranji pozdrav — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika, roman — 15.45 Popotovali smo po polju — 16.00 Aktualna reportaža — 16.30 Pogovor z gostom — 16.55 Brez protekcije — 18.00 Kulturna oddaja — 20.15 Plesna glasba po naročilu, jubilejna oddaja — 22.25 Pogled v svet — 23.00 Plesna glasba. Nedelja, 3. 10.; 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Zabavna glasba iz filmov — 11.00 Dunajski zajtrk — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 17.00 Plesna glasbo, — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Šport — 20.10 Kdo je storilec? Ponedeljek, 4. 10.: 8.00 Majhen jutranji koncert — 8.15 .Beli golob v noči”, roman — 8.45 Ljudska glasba iz tujih dežel — 14j15 Komorna glasba — 14.45 Knjižni kotiček — 17.00 Melodije Josefa Straufja — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in gledališče — 19.00 Glasbeni sestanek od žene do žene — 20.15 Citati in razumeti — 20.30 Iz življenja koroške glasbe — 21.45 Koroška domovinska kronika. Torek, 5. 10.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Jutranji koncert — 15.30 Ljudske pesmi — 15.45 Četrt ure kulturnega urada — 17.00 Koncert pri kavi — 18.15 Ce mene vprašate — 19.00 XY ve vse — 20.00 Radijska igra — 21.30 Filharmoniki iz Graza. Sreda, 6. 10.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Zabavni zbor iz Kopenhagena — 17.00 Popoldanski koncert — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 18.30 Znanstvena govorilnica — 19.00 Šport — 20.15 .Arabella", komedija. Četrtek, 7. 10.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Ljudske pesmi — 16.00 Jazz — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.05 Kmečka oddaja — 18.45 Mladinska oddaja — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.15 Ljudske pesmi in plesi. Petek, 8. 10.: 8.15 Jutranji koncert — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Operetni koncert — 17.00 Koncert v kavarni — 18.00 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 20.15 Seine — Donava — 20.45 V Ljubezni služiti — 21.25 Glasbene šarade. II. PROGRAM Poročita: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komentar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 2. 10.: 7.25 Jutranja glasba — 8.20 Da, to je moja melodija — 9.45 Zabavni zvoki — 11.25 Od plošče do plošče — 13.20 Odmev iz Avstrije —- 13.55 Agrarna politika — 15.20 Dunajska glasba — 17.35 Za delovno ženo — 18.05 Zaupne melodije — 18.25 Ekumenski koncil — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 20.15 Avstrijska Hit-parada — 22.20 Koncertna ura. Nedelja, 3. 10.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.10 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.20 Po kosilu — 14.30 Beli golob v noči, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.45 Ljudske pesmi — 16.00 Temza —• Donava — 16.25 Glasbeni mozaik — 19J0 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodija za nedeljski večer — 22.10 Šport. Ponedeljek, 4. 10.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.45 Za avtomobiliste — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.05 Šolska oddaja — 15.35 Glasba za zabavo — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.49 Oddaja za žene — 19.30 Čarobna piščal, opera — 22.15 Šport. Torek, 5. 10.: 7.25 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.30 Mozartov koncert — 15.05 Šolska oddaja — 15.35 Zabavne melodije — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Črte in zvoki — 17.50 Esperanto — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.40 Lahko govorimo o tem. Sreda, 6. 10.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 10.40 Šolska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 13.20 Teden dni pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Popevke — 15.45 Otroška ura — 16.00 Tisoč obrazov Amerike — 17.40 Hišni zdravnik — 19.30 Halo, tenagerjil — 20.15 Vseh devet — 22.15 Tretje znamenje. Četrtek, 7. 10.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.30 Južnonemški komorni trio — 14j15 Znani orkestri — 14.35 Ljudske pesmi — 15.05 Šolska oddaja — 15.35 Melodije za zaljubljene —- 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene —■ 19.30 Okoli operete — 21.00 Pogovor o enciklopediji in leksikonih. Petek, 8. 10.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 3% Sonderrabatt tur alle Hochvvassergeschadigten ^ geben wir sofort allen unseren Freunden und Kunden in den Katastrophengeble-ten fiir alle Bestellungen bis zum 1. November 1965. Mit dleser MaBnahme wol-len wir dazu beitragen, allen Hoch\vas-sergeschadigten ein wenig zu helfen. Ver- 1 merken Sie auf Ihrem Bestellsehein „hoehwassergeschadigt“ und senden Sie dlesen oder Ihre Kataloganforderung an das nternationale GroQ*eisandhaus c™ fMMiii , Wiener sir. 2M K Ljudska glasba — 15.05 Šolska oddaja — 15.35 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.25 Znanje za vse — 18.00 Popevke — 19.30 Radijska igra — 21.00 Mi in gore — 21.25 Začarane gosli. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 2. 10.; 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Na dom obujaš mi spomin. Nedelja, 3. 10.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 4. 10.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Šport — 18.00 Za našo vas. Torek, 5. 10.: 14.15 Poročala, objave — Junaške zgodbe iz dijaških let. Sreda, 6. 10.; 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 7. 10.: 14.15 Poročila, objave — S knjižne police. Petek, 8. 10.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših prajih in pri naših ljudeh — Iz ljudstva za ljudstvo. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz. Poročita; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba. Sobota, 2. 10.: Igramo za razvedrilo — 8.05 Domače pesmi in napevi — 8.25 Iz popularne koncertantne literature — 8.55 Radijska šola — 9.25 Slovenski skladatelji mladini — 9.40 Godba na pihala — 10.15 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 12.05 Tenorist Miro Brajnik poje pesmi — 12.40 Prek sončnih dobrav — 14.05 Solistična glasba — 14.35 Voščila — 15.30 Moški pevski zbor .Grafika" in oktet bratov Pirnat — 117.35 Simfonični orkester RTV Beograd — 18.15 Popevke tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni večer s plesom — 22.10 Oddaja za izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna. Nedelja, 3. 10.: 6.30 Napotki za turiste — 7J5 Zborovska in narodna glasba — 8.00 Poročila — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.40 Skladbe za mladino — 9.00 Poročila — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.20 Partizanske pesmi — 10.40 Lahka glasba — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.00 Poročila — ;12.05 Voščila — 13.00 Poročila — 13.30 Za našo vas — 13.45 Pred domačo hišo — 14.00 Solistični in orkestralni virtuozi — 15.00 Poročila — 15.05 Vedri zvoki — 15.30 Humoreska tedna — 15.50 Kitara v ritmu — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 17.00 Po- P E Č 1 ŠTEDILNIKE v največji izbiri dobavi Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf tel. 0-42-36 281 ročila — 20.00 Mojstrske partiture — 21.00 športna poročila — 21.10 Melodije raznih narodov: od Izraela do Daljnega vzhoda — 22.00 Poročila — 22.10 Godala v noči. Ponedeljek, 4. 10.: 7.15 V svetu lahke in operetne glasbe — 8.05 Veseli planšarji — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Priljubljene otroške pesmi — 10.35 Podlistek — 12.40 V narodnem tonu — 14.05 S poti po Rusiji — 14.35 Voščila — 15.30 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov — 17.05 Operni koncert — 18.15 Zabavno-glasbena oddaja — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Izbrali smo vam — 21.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu. Torek, 5. 10.: 7j15 Pisan spored orkestralne in komorne glasbo — 8.05 Od melodije do melodije — 8.30 Iz ljudske zakladnice — 8.55 Radijska šola — 9.25 Pozdravi najmlajšim — 9.40 Ljubljanski jazz ansambel — 10-15 Iz opere »La Gioconda" — 12.40 Cez hrib in dol — 14.05 Radijska šola — 14.35 Mozartove skladbe — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonična glasba — 18.15 Slovenski vokalni solisti, ansambli in orkestri zabavne glasbe — -18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Flavtist Fedja Rupel — 20.20 Radijska igra — 21.18 Zabavni mozaik — 22.15 Jugoslovanska glasbena tribuna. Sreda, 6. 10.; 7.15 Zborovska in narodna glasba — 8.05 Zabavne melodije — 8.25 Domača orkestralna glasba — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9j1 5 Mladinski zbori pojo — 10.15 Chopinove pesmi — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi — 12.05 Ruske opere — 12.40 Slovenski ljudski motivi — 14.05 Radijska šola — 14.35 Iz koncertov in simfonij — 15.30 Poje francoski komorni zbor — 17.05 Klavirski duo Gita Mally in Igor Dekleva ter sovjetska violinista David in Igor Ojstrah — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Mozaik zabavnih melodij — 20.50 »Dido in Enej”, opera. Četrtek, 7. 10.: 7.15 Igramo za razvedrilo — 8.05 Domači pele-mele — 8.25 Zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola — 9.25 Mladinska orkestralna glasba — 9.40 Od melodije do melodije — 10.15 Iz oper slovenskih skladateljev — 12.40 Cez zelene trate — 14.05 Krajše skladbe jugoslovanskih skladateljev — 14.35 Voščila — 15.30 Godba na pihala — 17.05 Simfonična glasba — 18.15 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Slovanska lirika 20. stoletja — 22.10 Plesna glasba. Petek, 8. 10.: 7.15 Romantični operni spored — 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.35 Pri skladateljih prve polovice 19. stoletja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Ruske narodne pesmi — 10.15 Lepe melodije — 12.05 Iz opere »Marta’ — 12.40 Skozi vas — 14.05 Radijska šola — 14.35 Orkester Slovenske filharmonije — 15.30 Partizanske pesmi jugoslovanskih narodov — 17.05 Koncert po željah — 18.45 Festivalsko poletje — 20.00 Lahka glasba — 20.30 Krsto Odak, skladatelj in prireditelj narodnih za zbor — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza. RADIO TRST SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 2. 10.: 11.45 Pihalne godbe — 12.15 Mozaik prvenstev in rekordov — 15.00 Za avtomobiliste — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 17.20 Vatikanski koncil — 19.15 Poletna srečanja — 20.35 Teden v Italiji — 20.45 Zenski vokalni kvartet iz Ljubljane — 21.00 .Zaročenca’ — 21.45 Vabilo na ples. Nedelja, 3. 10.; 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Za naj- OD 25. 9. DO 10. 10. V MARIBORU: Zabavna prireditev „Vesela jesen44 Kot naslednica tradicionalnega Mariborskega tedna je bila na razstavišču Mariborskega sejma letos prvič prirejena velika turistično-zabavna prireditev pod naslo-vom „Vesela jesen”. Otvoritev je bila minulo soboto, posamezne prireditve pa se bodo vrstile do 10. oktobra. Spored prireditev, ki se odvijajo po vseh halah sejma, je zelo pester in nudi vsem obiskovalcem najrazličnejše vrste zabave. Med osrednje privlačnosti nedvomno sodi velika revija jugoslovanskih sortnih vin — razstava in poskušnja najboljših štajerskih, dalmatinskih in makedonskih vin, kjer so na voljo tudi priznane specialitete jugoslovanske kuhinje. Nadalje so na programu veliki mednarodni Luna park, razstava kmetijskih strojev, turistična razstava, velika modna revija z zabavnim programom, nastopi raznih folklornih skupin in zabavnih orkestrov iz Štajerske, Gorenjske, Dalmacije, Bosne in Srbije, revija pesmi in plesov podonavskih narodov s sodelovanjem ansamblov iz Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Bolgarije, lovske in ribiške prireditve, športne tekme, uprizoritev tradicionalne trgatve z domačimi običaji, kmetijski bal In še razne druge prireditve ter atrakcije. Mariborska ..Vesela jesen” naj bi postala tradicionalna prireditev, zamišljena kot vsakoletno podaljšanje turistične sezone v severovzhodni Sloveniji. mlajše — 15.30 Komedija — 18.30 Kino včeraj in danes — 21.00 .Champan College Madrigal Singers". Ponedeljek, 4. 10.: 1*1.45 Italijanski akvarel — 12.15 Brali smo za vas — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.15 Kulturni zakladi naše dežele — 21.00 .VVallenstein’, opera. Torek, 5. 10.: M.45 Sodobni mofivi — 12.15 Naš vrt — 18.30 Koncertisfi naše dežele — 19.00 Plošče za vas — 21.30 Humoreske preteklega stoletja — 22.55 Nova glasba. Sreda, 6. 10.: 11.45 Tržaški motivi — 12.00 .Zaročenca’ — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Slovenska klavir- ska glasba — 19.15 Antologija Ivana Trinka — 21.0Q Simfonični koncert. Četrtek, 7. 10.: 12.00 Iz slovenske folklore — 19.00 Ted« nik za najmlajše — 20.35 Podoknice v slovenski pesmi — 21.00 .Sence iz preteklosti’ detektivska igra — 22.45 Slovenski solisti. Petek, 8. 10.: 11.45 Italijanski pevci in ansambli — 12.15 Zenski tednik — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Slavni dirigenti in skladatelji v Trstu — 19.00 Pevski; zbori Furlanije-Julijske krajine — 19.15 Zlata žlica — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. AVSTRIJA Sobota, 2. 10.: 17.03 Fant in njegov majhen medved — 17.50 Za družino — 18.35 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Gledališka oddaja — 22.25 Čas v sliki, nato kriminalna drama. Nedelja, 3. 10.: 17.03 Vabimo na ples — 18.25 Svet mladine — 19.30 šport — 20.10 Poročila — 20.15 Oddaja sindikata — 21.00 Wozzek, opera — 22.45 čas v sliki, nato Sedem dni svetovnih dogajanj. Ponedeljek, 4. 10.: 19.00 Kitara za vse — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Kriminalni film — 21.05 Športno omizje — 22.15 Cas v sliki. Torek, 5. 10.: 18.30 Angleščina — 19.00 Reklama — .19.30 čas v sliki — 20J5 Vesela oddaja — 21.55 Kot so drugi videli. Sreda, 6. 10.: 11.00 Spored za delavca na izmeni — 11.03 Kriminalni film — 11.55 športno omizje — 17.00 Poročila — 17.03 Pavlihove dogodivščine — 17.45 Za družino — 18.20 Poročila — 118.30 Francoščina — 18.50 Poročila — 19.00 Wilhelmsburg, podoba avstrijskega malega mesta — 19.30 Cas v sliki — 20a15 Iz spominov izkušenega planinca — 21.05 Časovni ventil, kabaret — 22.15 Poročila, nato slike iz Avstrije. Četrtek, 7. 10.; 11.00 Poročila — 11.03 Mostovi do človeka — 12.00 Kaj lahko postanem — 18.50 Poročila — 19.00 šport — 19.30 Cas v sliki — 20j1 5 Legenda o svetem pijancu — 22.30 150 let Dunajske tehnične visoke šole — 23.10 Cas v sliki. Petek, 8. 10.: 11.00 Poročila — 11.03 časovni ventil, nato slike iz Avstrije — 18.30 šah za vse — 18.50 Poročila — 19.00 Trg ob koncu tedna — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Čuda živalskega sveta — 21.00 Barbari — 22.30 Jazz iz Amerike — 22.55 Čas v sliki. JUGOSLAVIJA Sobota, 2. 10.; 10.00 Šolska oddaja — 17.40 Kje je, kaj jo — 17.55 Lutkovna oddaja — 18.10 Vsako soboto — 18.25 Obzornik — 18.45 »Alergija", igra — 19.40 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Obzornik — 20.40 S kamero po svetu — 21.10 Druga plat medalje, humoristična oddaja -- 22.00 .Kriza", film — 22.50 Poročila. Nedelja, 3. 10.: 9.15 Pošta — 9.30 Narodna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.55 Združenje radovednežev, mladinska oddaja — 11.30 Cirkuški deček, film — 12.00 Telešport — 19.00 Glasbeni magazin — 19.55 Lahko noč, otroci — 20.00 Dnevnik — 20.45 »Vila Tosca’, kriminalni film — 21.45 .Grindl", serijski film — 22.10 Poreči!^. Ponedeljek, 4. 10.: 10.00 Šolska oddaja — 17.40 Angleščina — 18.10 Risanke — 18.25 Obzornik — 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Quiz oddaja — 19.55 Lahko noč, otroci — 20.00 Dnevnik — 20.30 .Ekvinokcij’, opera — 213G Biseri glasbene literature — 21.45 Teleobjektiv. Sreda, 6. 10.: 10.00 šolska oddaja — 16.40 Govorimo rusko — 17.00 Učimo se angleščine — 17.40 Čudežni gumb — 17.55 Pionirski studio — 18.25 Obzornik — t8.45 Opera skozi stoletja — 19d5 Filmski pregled — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.20 Obzornik — 20.30 Folklora v glasbenem ustvarjanju —• 21.30 Kulturna panorama — 22.10 Poročila. Četrtek, 7. 10.: 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Tečaj angleščine — 16.10 šolska oddaja — 17.40 Oddaja za otroke — 18.25 Obzornik — 18.45 Po Jugoslaviji — 19.10' Novost iz arhiva — 20.00 Dnevnik — 20.30 Obzornik — 20.40 Igra — 21.40 Iz sodobne poljske lirike — 21.50 Poročila. Petek, 8. 10.: 10.00 Šolska oddaja — 16.40 Govorimo rusko — 17.00 Učimo se angleščine — 17.30 šolska oddaja — 18.00 Mendov spored — 18.25 Obzornik — 18.45 Človek in proizvodnja — 19.15 Peščena ura — 19.45 Akcija — 20.00 Dnevnik — 20.30 Obzornik — 20.40 Celovečerni film — 21.10 Poročila. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: Celovec - Klagenfurt, Gasometorgasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124. Ta teden vam priporočamo: Dela iz svetovne književnosti B (vo Andrič: NA DRINI MOST, v vse svetovne jezike preveden roman jugoslovanskega Nobelovega nagrajenca, 352 str., br. 30 šil. B Jorge Amado: DEŽELA NA KONCU SVETA, roman o življenju na kakaovih plantažah v Braziliji, 336 str., pl. 31 šil. B Honore de Balzac: SREČNI ZAKON, poljubna premišljevanja o zakonski sreči in nesreči, 304 str., slik. priloge, ppl. 42 šil. B Louis Bromfield: PRIŠLO JE DEŽEVJE, veliki roman o Indiji in njenih ljudeh, 704 str., polusnje 114 šil. B Albert Camus: NOVELE, zbirka krajših spisov slavnega francoskega pisatelja, 224 str., pl. 58 šil. BI Archibald J. Cronin: CITADELA, roman o mladem zdravniku, 448 str., pl. 100 šil. B Fjodor M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN, najbolj znani roman velikega ruskega pisatelja, 616 str., pl. 105 šil. B William Faulkner: DIVJE PALME, roman enega največjih pripovednikov sodobne svetovne literature, 280 str., pl. 48 šil. B Anatole France: BOGOVI SO ŽEJNI, roman iz francoske revolucije, 304 str., pl. 25 šil. B Andre Gide: PONAREJEVALCI DENARJA, roman o skupini mladih ljudi, 368 str., polusnje 114 šil. Bi Ernest Hemingway: ZBOGOM OROŽJE!, roman s soške fronte med prvo svetovno vojno, 376 str., ppl. 42 šil. BI Herbert D. Lavvrence: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY, roman o boju med starim in novim, 376 str., ppl. 81 šil. Halldor Laxness: ISLANDSKI ZVON, roman islandskega Nobelovega nagrajenca, 480 str., pl. 42 šil. H Jack London: HČI SNEGA, roman o iskalcih zlata na Aljaski, 176 str., kart. 24 šil. B Andre Malraux: VIHAR V ŠANGHAJU,roman iz kitajske revolucije, 272 str., ppl. 32 šil. B Alberto Moravia: NEPRIZADETI, roman iz tako imenovane „višje družbe", 316 str., ppl. 55 šil. B Ignazio Silone: VINO IN KRUH, roman iz južne Italije, 304 str., ppl. 25 šil. Knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA” CELOVEC WULFENGASSE