NEKAJ VPRAŠANJ IN STALIŠČ O DELOVANJU SVETOV POTROŠNIKOV V KS
Inidativni odbor za organiziranje potrošnikov in uporabni-kov storifev pri RK SZDL Slovenije je pred kratkim pripravil posvetovanje o organizariji. vsebini in metodah dela samou-pravnih potrošnikov. Poleg predstavnikov iniciativnih odborov za organiziranje potrošnikov pri OK SZDL in konferenc svetov potrošniov pri OK SZDL Ijubljanskih občin so bili nanj povab-ljeni še: gospodarska zbomica Slovenija, republiški komite za tržišče in cene, zavod za napredek. gospodinjstva, poslovno združenje za trgovino, Emona in Mercator — TOZD malopro-daja idr. Pokazalo se je, da nekatera vprašanja organiziranosti in seslave svetov potrošnikov še niso povsem jasna in enotno zaslavljena.
V nekaterih krajevnih skupnostih npr. vključujejo v svete potrošnikov poleg delegatov potrošnikov tudi delegate OZD s področja trgovine, gostinstva. obrti, komunalnih dejav-nosti ipd. V razpravi o tem je prevla-dalo stališče, da tako sestavljeni svet potrošnikov lahko pripelje do ovir pri reševanju skupnih problemov, pri katerih se interesi potrošmkov ve-Iikokrat bistveno razlikujejo od inte-resov delavcev v OZD, katere dele-gat je tudi član sveta potrošnikov. Poudarjeno je bilo, da delavec OZD s področja trgovine ali druge dejav nosti lahko sodeluje v svetu potroš-nikov, vendar samo kot potrošnik in porabnik storitev — kot vsi drugi občani, nikakor pa ne kot delegat delovne orgaizacije, v kateri dela. Zastopniki različnih interesov ali zagovorniki različnih poti za dosego istih, skupnih interesov se lahko enakopravno dogovarjajo in spora-zumevajo ter usklajujejo svoje inte-rese v odkritem, enakopravnem dialogu, v katerem vsakdo zastopa svojo stran.
Ker je v nekaterih statutih naših KS zapisano, da se svet potrošnikov oblikuje iz delegatov potrošnikov in delegatov TOZD, v drugih pa o se-stavi sveta potrošnikov ni nikakrš-nega določila, bo treba o tem vpraša-nju zavzeti enotno stališče in to zapi-sati v statute krajevnih skupnosti.
Naslednje vprašanje je bilo posve-čeno povezavi svetov potrošnikov v okviru občine oziroma mesta. V razpravi ni bilo nobenega dvoma, da samoupravno organizirani potroš-niki v krajevni skupnosti ne bodo mogli sami in enotno urejati vseh problemov, s katerimi se srečujejo na podrocju preskrbe blaga in storitev. Zato je nujno, da se v okviru občine oziroma mesta, kjer je večina pro-blemov skupna vsem občanom, povezujejo v konferenci svetov po-trošnikov, ki jo sestavljajo delegati svetov potrošnikov v KS. V tej kon-ferenci  se  dogovarjajo za  skupne
akcije in oblikujejo enotne predloge za sklepanje samoupravnih spora-zumov. Aktivnost občinske konfe-rence svetov potrošnikov je torej odvisna od pobud in aktivnosti dele-gatov svetov potrošnikov iz KS, ki jo sestavljajo. Le-ti pa bodo lahko ak-tivno nastopali, če bodo povezani s potrošniki in porabniki prek pro-blemskih zborov občanov.
Na posvetovanju so obravnavali tudi vsebino in metode dela svetov potrošnikov. Na podlagi dosedanjih lzkušenj pri delovanju svetov po-
irošnikov je bilo priporočeno, da
sveti potrošnikov začnejo z reševa-njem vsakodnevnih problemov pri preskrbi, izbiri in kvaliteti blaga, spregovore o cenah blaga in storitev, o standardih in normativih za storitve jpd. Nepravilnosti in problemov je veliko, naprodaj je tudi nekako-vostno blago. potrošniki pa vseeno ne reagirajo. Pomoč potrošnikov in svetov potrošnikov pri odkrivanju nepravilnosti je toliko bolj potrebna, ker inšpektorji sami ne morejo od-kriti vsega. Nekatere probleme lahko urejajo sveti potrošnikov nepo-sredno s samoupravnimi organi TOZD ali prek splošne delegacije KS v skupščini tiste SIS, v katere področje spada zadeva. Če pa se problem tiče vseh potrošnikov v občini, sprožijo vprašanje in predla-gajo rešitev delegaciji za skupščine SIS in skupščino občine. Pot za premoščanje večjih nesoglasij med potrošniki in OZD na posameznih področjih gre torej prek delegat-skega sistema.
Pomembna naloga svetov potroš-nikov je zagotavljanje večje informi-
ranosti, razgledanosti in vzgoje trošnikov. To lahko dosežejo tako, J da se povezujejo z ustreznimi stro-1 kovnimi institucijami, ki zagotav(jajo objektivno informiranje o uporabni vrednosti, pravilni uporabi in vzdr-ževanju posameznih proizrodov in storitev. V Ljubljani deluje potrošni-ški informativni center centralnega zavoda za napredek gospodin jstva. ki strokovno     obravnava     področja, sovpadajoča z nekaterimi nalogami svetov polrošnikov. Z raznimi raz-stavami, degustadjami, demonstra-djami, predavanji, .svetovanjem in , publiciranjem raziskav o uporabni I vrednosti proizvodov spodbuja po- ; trošnike k razmišljanju o kakovosti blaga ter jih navaja k smotrnemu nakupovanju in uporabljanju indu-strijskih   izdelkov.   Z   organizadjo J predavanj prispeva k boljšemu sve-^ lovanju pri nakupu blaga ter k vzgoji bodočega potrošnika.  Vtožnosti za plodno   sodelovanje   med   samou-pravno organiziranimi potrošniki in potrošniškim informativnim centrom j so torej velike.                                    I
E.K..