Za poduk in kratek čas. Kako daleč se z nemškutarijo pride. Igra v štirih dejaiijih. Spisal J. Sattler. (Konec.) 3. Prizor. Prejšnji in Li.a. Liza: Ti plačaš, pijanec ti! ali tudi jaz tebi poplačam; le čaj! Jurij: Kdo ai? Si ti feldmaršallajnvant? L i z a : (Obrne se h kmetoin.) Oj možje, možje, glejte, kako aramoto in nadlogo mi dela. Vrnil se je; veselila aem se ga, kakor čeaa dobrega; a on se je vrnil pijan. Ne aamo Boga je pozabil, nego tudi slovenski. Pijan je prišel in zdaj iznovič pije ter z mojim trudom plačuje. Od kod ai pa vzel te denarje ? Ali ni to moja skrb, ni to krvavi moj denar? Niao-li to moji žulji? Oj, možje, to ni več kriatijan, ni človek; to je nemškutar obaeden, ki nemški brbra in zaničuje mater in jezik. (Tu povzdigne glas.) Čuk bo naa pa spravil ob kmetijo; kam boa pa šel, ko ne boš več imel atrehe? Moj Bog, raoj Bogl D& bi odrevenel, da bi rajai na Turškem oatall (Joka so.) Jurij: Jezik za zobe, sicer te počim. L i z a: (Jokaje.) Le udari; po glavi me udari, ubij, zakoljime! Vi ate pa priče. (Kmetje odidejo.) 4. Prizor. Jurij in Liza. Jurij: Kaj ta aapnik tako iztegaš, kakor goa? Idi domov. Liza: Le udari! Jurij: Pa ne udarim, ne. (Krčmar ugaane luč.) Liza: Udari! Jurij: Pa ne udarim, ne. (Odideta v temi.) IV. Dejanje. Grm in kmetje. Grm: Živeli soaedi! Srečno amo zmagali. Nemškutarjem nič ni pomoglo, da ao nekateri naai hopnili v njih koš. Oj ti zaalepljenci, ki menijo, da se jim bode potem boljše godilo in da jih nemškutarija reši dolgov. Prvi kmet: Kako pa to, da je Svcdrov Jurče tako nerodno volil? Grm: Pregovorili so ga in nrn obeeali denarja. Drugi kmet: No, zdaj si pa bode pomogel in Cuku plačal., Grm: Kaj še! Cuk je ardit, da je njegova stranka pogorela s svojim poslancem; zato je brž aegel po Jurjevem poaeatvu. Tako delajo vai nemškutarji. Dokler si jim potreben, laakajo ae ti; kadar pa te ne potrebujejo vef, vržejo te proč, kakor gnjilo jabelko. Včeraj ao Jurju vae prodali. Prvi kmet: Kaj bo pa zdaj počel? Grm: S trebuhom gre za kruhom. V mesto ao šli. Zena se je jokala od žaloati, ker ao izgubili do čistega vse. Tu jih nihče pod atreho neče vzeti. Jurja se ogiblje vaak, kakor Judtža Iškarijota. Njega ni škoda, ali uboga žena in otroci ae mi smilijo. Prvi knuet: Saj je zmirom pravil, da ae z nemščino najdalje pride. Grm: Pride, pride — ob hišo, poaeatvo in dobro ime. Zatorej Ijubimo, dragi aoaedi, svoj narod in jezik; apoštovali naa bodo rojaki in tujci. Goreče se skleaimo avete domovine in zmaga bo vedno naša. Bog živi slovenako zemljo! Kmetje: Živela! Stnešnica47. ,,Koliko je na uri?" vpraaa mož v veži ženo, ki je bila v hiši. — «Ura je obatala!" odgovori žena. ,,Kaj. sem-li za to vprašal ?" vsklikne mož nevoljno ter atopi naglo v hišo, da sam pogleda na uro.