128 Zdravniška tajnost v kazenskem oravu.
Zdravniška tajnost v kazenskem pravu.*
Prof. dr. Metod Dolenc
I. Opredelitev problema. 1. Vprašanje, kaj smejo zdravniki in njim zakonito vzpo-rejene osebe zdravstvenega poklica izdati od tega, kar so iz-
* Uporabi j«ina kaij i ž e vnos it : Od komipeddjev kazenskega pravia: [Šiliovi č : Kazineno pravo (5. iz.d.); Nike ti č: Kazneni zakonik i krivični sudsild positupak (1920); Živatiovič : Osnovi krivičmog prava: Posieljni ^dio (2. izd.). - Fimger : Oesl Strafrecht II. (3. izd.); Merbs t: Handbucih des allg. oest. Strafrechtes; Janka Kal lina: Das oester Straifreclut i(4. izd.); Kudler : Brklarung des Straigesetzes (1836); Lam-niaach-lRi'titl«r : 'Onmidriss des oest. Strafrechtes (5. izid.); Stooss : Leiirbuch des oest. Straifreohtes (2. iad'.); E b er m a y er - Lo be - R o-s e :n to e r g : Reiclisstirafgesetzbuch mi't bes. Beruoksichtigung der Recht-sprecliuing des Redclisigerichites (3. izd.); Frank: Das Stra)fgese4zbuch f. d. deutsche iReioli (16. izd.); Liszt: Lebrbuch des deutsch. Straf-lechtes (22. Izdi); Olschhiause n: Koimnentar zura etrafigesetz,buch fiir idas deutsche Rdch (5. izd.); F r e u m d : Stralgiesetzbuch, Gerichts-verfassungsgesetz und Straiprozessordaiiumg Soivjeitrusslainds (1925). — Od iposehnih del, tičočih se zdiraivniške itajmosti: Živainovič: Principi za-konodavnog regulisanja osinovmah proiblamla pozivne tajne (Arhiv za pravne i druišt. nauke, 191il. L); i s it o delo je izšlo že prej v nemščini: GoMdaim-mer: Archiv fiir StraifTeoht, Jgg. 57 (1910); Graf zu Dohna: Dic Rechtiswiidiriiskei't als afflg. giiltiges iMerkmial im iTatbestande stiratfb. Hamd-lungen (1905); — Finger : Der iGeheinmisbruch (VargleicJh. Darstellung des in- und ausland. Strafrechts; posebni dd, IV. zvez., str. 293—415); Gruss : Die Anzeigapif.!icht des Arztes (1904); isti : Der Viorenitwuirf zu einem oest. Strafgesetzbuche, so vveir er arztliohe Interessen beriihrt (1911); Gschmeidler: Haiftpflicht der Aerzte i(1910); Hilscher-Wiinkler: iDie SteUimg des Arates in Gegen-vvant und Zukunit nach oest. Rechte. (Wi'ener Medic. W'Ocheinschrift 1909, št. 45—50; tudi v obiiki brošure 1910); H o c h e - iB r a m d e n b u r ig : Dar iKampf gagem die Ab-tireibungsseuche (1927); iKienbock: Die Schweigepfliicht der Aerzte und des Sanii.tatsipersonafe nach. oesit. Recht (prvotno iGer. Ztg. 1906, št. 5, 6, 7; leta 1920 izdano, nekoliko irazširjeno kot knjiga pod naslovom: Das ¦Berufsgeheiinmdis tder Aerzte und Sanitatapersionen); Moli : Aerztiiche Ethik (1902); Pilaczek: Das Berui&geheiimnis des Arztes; Schutze: Ober die Stellung der Medioimalpersonan zu den §§ 498 und 499 des StO. (Ger. Ztg. .1889, ištev. 22); Tesar : Die Verletzung von Geiheiiminissen und die Reforim des Strafrechtes (Ger. Z. 1912, štev. 11 do 14). Vollmann : Die Firuchtabtreilbung als Volkskrankheit (1925). — V besedilu razprave kaže ime avitorja na njeigovo 'tukaj navedeno delo, če ni posebej drugo delo oitirano.
Zdravniška tajnost v kazenskem pravu. 129
vedeli od svojih pacientov kaj jim je zabranjeno izdati, je postalo pereče. To ne velja samo sploh, ker se skoro v vseh kulturnih državah bliža preorientacija v pojmovanju problema kazni in vsled tega radikalna preosnova občnega kazenskega zakonika, am(pak tudi še zaradi tega, ker zdravnikov dandanes ne smemo več imeti za osebe, ki izvršujejo svoj poklic zato, da zaslužijo denar, marveč za osebe, ki jim pritiče officium nobile, t. j. javnopravna dolžnost pomagati državi, da se njeni državljani vzdržujejo na zaželjeni višini glede zdravja in številnosti. Pereč pojav iz povojnega časa, ki resno ogroža zdravje in številnost ljudi, je postala naklepna odprava telesnega ploda Znana je stvar, da se da komaj en odstotek vseh storilcev privesti do kaznovanja. Za našo državo ni statističnih podatkov ma razpolago. Zato naj navedemo najnovejše podatke za Nemčijo (Hoche-Brandenburg, str. 37), po katerih je število splavov naraslo v splošnem za 40—50 odstotkov, a oseb, ki so bile radi odprave telesnega ploda kaznovane, je bilo v letu 1913 samo 1036, v desetih letih pa je njih število že poskočilo na 3565, eno leto zatem pa na 5296. To so številke, ki kažejo jasno, kako nujna je potreba, da napove država boj tem pojavom, ki jih V o 11 m a n m označuje za ljudsko bolezen, H o -che-Brandenburg pa za kugo splavov (Abtreibiingsseu-che). Oba avtorja kakor tudi Vollmann pa sta napisala brošuri po naročilu odbora zveze nemških zdravniških udru-ženj (Deutscher Aerztevereinsbund). Ako se taka korporacija čuti primorano, da se bori zoper kugo splavov, ter daje zdravnikom napotila, kako maj se bore zoper njo na zakoniti način. ,>atem pač ne bo smela preslišali nobena pravna država takih svarilnih glasov. Urediti treba bodoče zakone, ki naj na eni strani dajejo zaščito bolnikom, da njihove tajnosti, ki jih morajo radi ljubega zdravja razodeti zdravnikom, lUe pridejo do ušes nepoklicancev, kar bi bolnikom utegnilo škoditi na časti, ugledu in v gmotnem oziru, nadrugistranipa omo-gočujejo zdravnikom, da smejo tiste tajnosti, ki stoje neposredno v vzročni zvezi s kugo splavov in z drugimi kaznivimi dejanji, razodeti, morda tudi le deloma, samo da se s tem postavijo v bran tako obrezljudenju kakor razpašnji spolnih bolezni, ki tvorijo že nevarnost za državo samo.
9
130 Zdravniška tajnost v kazenskem uravu.
' O posehnem delu omenjenega osnutka se je doslej še prav malo pisalo v naših lisitth. Od kod to neverjetno malo zanimanje strokovnih krogov? Dvomimo, da bi bil to pojav neomajnega zaupanja v dosilej o-pravljeeo delo. Navedemo piri tej priliki sledeče .svoje članke o posebnih vprašamijiih: o »odgovornosti zastopnikov ddni,ških družb« ('Policija, Beograd 1937), o »za'ščiiti .električnega toka« (Arhiv, Beograd 1926), o ptreosnovi določb glede bankrota (Trgovski .list [Ljubljana] 1936, §tev. 199, 141), o i>dapustnos'ti umetnega isplava« ((Mjesečnik, Zagreb, 1926, štev. 8). Kritika se bo naidaljevala... sine ira et studio, čeprav — .»birez upa zimage«.
* O zgodovini tega iparagrafa glej Schuitze (str. 170).
* Analogna določba je v S 499 k. z. za lekainaTJe; .da ne naraste razprava prekomerno, se nanjo ne oziramo.
2. Če je bil problem, kakšno stališče naj zavzame zdravnik v borbi zoper zločinsko povzročene splave, neposredni povod za to razpravo, se vendar s tako enostranskim razmotrivanjem vprašanja zdravniške tajnosti v kazenskem pravu ne bi smeli zadovoljiti. Saj je le en del splošnega vprašanja, ki je bilo stavljeno na čelo uvoda, vendar pa tak del, ki ne more biti samo za se normiran, ampak le v zvezi s celokupnim problemom zdravniške tajnosti v kazenskem pravu. V nastopnih poglavjih se hočemo pečati najprej s sedanjo zakonodajo, in to tudi v državah, ki nam stoje glede kazenske zakonodaje po izvoru zakonov ali po sosedstvu precej blizu, za tem o osmutkih za nove kazenske zakonike istih držav, slednjič pa hočemc podati kritične misli o našem osnutku za edinstveni kazenski zakonik. Naj bi bil to majhen prinos v dokaz, da je vnovičen pregled navedenega osnutka v narodni skupščini nujno potreben, čeprav je zakonodajni odbor narodne skupščine ta osnutek že prerešetal.^
II. Današnja zakonodaja. 1. V S 1 o v e n i j i in D a 1 m a C i j i velja še stari avstrijski zakon iz leta 1852, ki se glede določbe o zdravniški tajnosti ne razlikuje od svojega predhodnika iz leta 1803.^ Za naše vprašanje pridejo v poštev ta-le določila:
498: Zdraivinik ali iranocelmk, iporodničar ali baibica, ki skrivnosti njih ipostrežb* daročene osebe komu dirugemu, razen uradoma povpirasnujoče oblastnije, Tazodenejo, naj ise za te prestopek kaznujejo prvikrat s pire-piovedjo,'svoje ddo opravljati za tri mesece, druigibrat za eno leto, tretji-krat za vselej.»•
Zdiavniška tajnost v kazenskem pravu. 131
* Ta določba si je stekla v literaturi te-le epitheta non omantia: »razupita« (»beruchtiigt«: Gischmieidl er , str. 10), »obžalovainja vre.dno>! ¦(»bedauerlich«: Fimgeir, Strafreoht II., 'Str. 327), »paragraf siramote« (»Schandparagraph« in »Polizeispitzelparagraph«: Gruss: Der Vorent-wuTif etc; stir. 97, 193), »najodloonejše obsodbe vredna« (»entscbiedensl •zu misisbilligen«: iKienbock: Das Beruifgeheimmis etc, str. 56).
' Avs^trijska izak^omodaja je ila po prevratu že dalje in je z izvršit-veino mairedibo z dne 29. novembra 191i8, štev. 49 dnž. zak., ukazala zdravnikom tudi, da naznanijo venerdčne bolezni (kapavec, mehki šanker in siifilis), toda ne, kakor trdi Lammaisc h-'Ri ttl er (str 266, 267) brez-ipogojno, ampak samo, »če se .je bati, da se bolezni razipasejo« (§ 4).
Za razumevanje duha, ki veje iz te določbe, bodi še pri-pomnjeno, da je uvrščena v poglavje o pregreških in prestopkih zoper varnost poštenja ali časti. Dalje pride v poštev § 359,* ki se glasi:
»Zdravmiki, ranooetaiki, lekarji, babice in imirtvogleidi iimajo dolžnost, vselej, kadar ;na bolezen, ranjenje, porod ali kak smrtni slučaj namerijo, pri katerih je sumnja huidodelstva aii pregreška ali sploh po drugih ljudeh siorienegia .potalnega poškodiovanja, oblastniji je nemudomai naznanit;. Opuiščenje tega naznanila se kot prestopek pokori z denarno kaznijo od deset do sto goidimarjev«.
Danes je kazen po uredbi (lex Ofner Jugoslavica«) od 22. junija 1921, štev. 198/21 Ur. L, oziroma po zakonu z dne 20. jan. 1922, štev. 214 Ur 1., 100 Din do 1000 Din. Ta določba je v poglavju o pregreških in prestopkih zoper varnost življenja.
Obe določbi veljata tudi za Hrvaško in Slavonijo, ki imata kazenski zakon iz istega dne kot Slovenija in Dalmacija, kolikor ni izpremenjen pozneje; te izpremembe pa se naših določb ne tičejo (Šilovič, str. 251).
Za Slovenijo in Dalmacijo velja pa tudi še določba § 3 zakona o zabrani in zatiranju prenosnih bolezni od 14. aprila 1913., štev. 67 drž. zak. Po § 3 tega zakona so dolžni naznaniti prenosne bolezni, med katere spada tudi otročniška vročica, poklicani zdravnik v bolnišnicah, porodišnicah in drugih Ijudomilih zavodih, voditelj zavoda ali predstojnik oddelka, poklicana babica itd.*
2. V Bosni in Hercegovini velja kazenski zakonik od 26. junija 1879, ki je bil napravljen po -vzorcu starega avstrijskega, pa je bil vendar nekoliko izpremenjen, da se bolje
9*
132 Zdravniška tajnost v kazensl^em pravu.
^ Skladni paragraf starega avstir. k. z. glede lekairnarjev pa ni bil sprejet v bosn.-horcg. k. z.
' Besedflio je povzeto iz berlinske Outtentagove »Sammlung aidssordeiitscher Straifgesetzbiicheir im DeutscheT Obeirsetzunig« iNr. 30 (1910). Ogrskega jzvinniilka ne kaže prioibčeva'ti, ker bi bil le mailiokataremui čita-telju SL. Pr. razumljiv, prevajati neimiški tekst na sloven^sko pa 'tudi ni umestno, ker se utegne dirugi prevod brez poznanja izvirnika še ibolj oddaljiti od avtentičnega besedila. Nemški, gori objavljeni prevod, je napravil sodni svetnik Richard pl. Bartha (Budimpešta).
razmeram prilagodi. Ustrezna določba ima dva staviva, od kojih je drugi prišel šele z novelo od 24. marca 1910 v veljavo. Določba se glasi tako-le:
»§ 453: Liječnike, pomagače pri porodjaju ili babice, koje tajne o«ie osobe, koja je mjihoivoj mjeza povjerena, odkriju kome idrugome osiim vlasti, koje ,z.a 'to zvanično ptta, valja kaznirti prvi ;put zatvoriomi od 3 do 14 dana, drugi put udvostiručeTiiem trajanja zatviora, a treči put potpnnom zabranom prakse. iKazremi se sudski progon zameče samo na privatna tužbu.«
§ 308: bos.-herc. zak. odgovarja § 359 starega avstrijskega zakonika vobče popolnoma, da ga ni treba reproducirati.®
3. V Vojvodini se sodi po predpisih ogrskega kaz. zakona člen V. iz leta 1878, ki je bil noveliran z zakonom člen XXXVI. iz leta 1908. Novela se pa določb o zdravniški tajnosti ni dotaknila. Zadevna dioločba se glasi v nemškem jeziku tako-le:^
»§3P8: Ocffentliche Beamte^ Advokaten, Aerzte, Wimdarzte, Apotheker und Hebammen, \velche ein ihnen kraft ihres Amtcs, ihrer Steltung oder ihrer Beschdftigung zur Kenntnis gelangtes oder anvertrautes, den guten Rui einer Familie oder einer Pamilie oder einer Person gefdhrdendes Cicheimnis ohne gegriindete Ursache einem drittem offenbaren, begehen Vcrgehen un<d \verden auf Antrag der verletzten Partei mit Gefangnis bis zu drči Monaten und m Geld bis zu tauscnd Gutden bestraft. Diese Be-stimmung cnircckt sich auch auf die Gehilfen der obbezeichneten Per-sonen.*
Ȥ 339: Diese Bestimmung des vorigen Paragraphen trifft nicht den FaV., \venn die bezeichneten Personen von einem ihnen zur Kenntnis gelangten oder anvertrauten Geheimnisse pHichtgemdss der Behorde An-zeige erstatten. oder wenn sie von der Behorde befragt oder als Zeugen vernommen. dicser das Geheimnis offenlttren.^
Obe določbi sta uvrščeni v posebno poglavje z naslovom »kršitve tujih tajnosti«. Poleg že navedenih so v to poglavje prevzete samo še določbe o razodetju dogodkov iz glavnih
ZcLravniška tajnost v kazenskem oravu. 133
' Določba code penala od 22. ifebruarja 1810, na novo tekstiranega 28. apriila il832, slove tako-le: Airt. — 378: »Les meidicins, chiirurgiens et autres .olfifidors de sante, ainsi que les pharmaoiens, les sageslermrnes, e' toutes autres personmes deposrtaires, ipar etat-ou profes&ion, de secrets m' on leur conifie, qui hors les cas oii la lois les obMge a se porter de-nioniciateuirs. seront revele ces secrets, seront punis d' um imoiis a six mois et d' une amende .de cent ifrancs a cinq cents ^rancs.
' Tu so iz isrbijaniskega kaz. zak. izpuščene besede »po svojoj struci lečenja ili« —.
razprav, ki niso bile javno objavljene. O staremu avstrijskemu § 359 k. z. analogni zapovedi denuncijacije hudodelstev pre-greškov v ogrsikem kaz. zakoniku ni nikjer govora.
4. V S r b i j i velja določba kaz. zakonika od 29. marca 1860, ki pravi v § 282 tako-le:
»Sveštena i duhovma ilica, lekari, aipotekari, ibabioe, kirurgi d druga lica, koja po ja,vincim diozvoljmju ^ma koju struku lečenja uipraanjav.aju, ako one tajne, koje su mjima u sledistvu njihovog izvanja ili zanimanja otkrivene i saopštene, ili za koje su ona ipo svojoj struci lečenja ili po svom zvanju doznala, drugim otkriju, da se kazne ma tužbu tičučih se lica u novcu od ipedcset do itrisita tailitra, lilli zaitvorom do trti meseca; u povtorenomi siučaju zatvororn do godinu dama, a iirored toiga zabraniče im- se da ne mogu za nekio vreme svoje zvatije ali zanimiainje samostailno 'Upražnjavaiti.«
Kakor znano, je srbski kaz. zakon tvorba, ki je bila narejena po pruskem kaz. zakoniku iz 1851, ki pa se je po večini tesno oprijemal načel francoskega code penal? Srbska določba je v poglavju o zlorabi zaupanja. Zdravniku, ki izve v svojem poklicu za sum zločina, ni zapovedano, da ga naznani.
5. Črnogorski kaz. zakon od 23. februarja 1906 naslanja se sicer močno na srbski kaz. zakonfk, vendar glede zdravniške tajnosti ni docela identičen s srbskim. Zato naj ga doslovno navedemo (važnejše razlike so razprto tiskane):
§ 382: i»iS'veštera i duhovina lica, lekad, apoteikairi i babice, hirurzi i druga iica, koja s d o p u š t e n j e m n a d 1 e iž n e vlasti ma koju »truku liječenja vrše, ako one tajne, koje su njima pri vršenju 'svog znanja ili zanimanja otkrivene i saopštene. Mi za koje su ona ipo' svom zvanju ili zanimanju dozoala, drugiimia otkriju, — da se kazne na tužbu lica kojih se to 'tiče, u novcu od dvesto do h it j a da pets>to kruna ili zatvororn od jodnog do tri mjeseca; v ponovnom slučaju zatvorom do godiine dana, a pored toga zabir.aniče im se, da ne mogu za neko vrijeme svoje zvanje ili zanimanje samostalno vršHi.«
134 Zdravniška tajn<5St v kazenskem pravu.
Vse ostalo velja za Cmo goro tako, kakor je bilo navedeno za Srbijo.
6. Od zakonodajnih določb izven naše države naj vpo-števamo nemško in italijansko. V nemškem kazenskem zakoniku od 31. maja 1870 se nahaja v poglavju z naslovom »Kaznivo koristoljubje in kršitev tujih tajnosti« določba § 300, ki se glasi:
y>Rechtsanwdltc, Advokaten, Notare, Verteidiger in Strafsachen. Aerzte, Wunddrzte, Hebammen, Apotheker, so wie die Gehiilfen dieser Personen werden, wenn sie unbefugt Privatgeheimnisse offenbaren, die ihnen Kraft ihres Amtes, Standes oder Gewerbes anvertmut sind, mit Geldstrafe bis zu 1500 Mark oder mit Gefangnis bis zu 3 Monaten bestraft. Die Verfol-gung tritt nur auf Antrag ein.'!:
, Italijanski kazenski zakonik od 30. junija 1889 pa pravi v členu 168:
»Chiacungue, avendo n\otizia, per ragione del proprio stato od ufficio o delta propria professione od arte, di un segreto che, palesato, possa cagionare nocumento lo rivela senzu giusta causa, e punito con la deten-zicne sino ad un mese o con la multa da lire cinauanta a mille; e questa non puo essere interiore alle lire trecento, se il nocumento venga.':
169: y>Per i delitti, preveduti negli articuli... e 168, qualora il fatto non abbia cagionato pubblico nocumento, non si procede che a querela di par te.t
Ne nemški ne italijanski kazenski zakonik nimata določbe o ukazanem denunciranju zločinov, glede katerih nastane sum pri vršenju zdravniškega posla.
III. Ocena današnje zakonodaje.
1. Vprašanje glede kršitve zdravniške tajnosti v nobenem gori označenih zakonov ni rešeno tako, da bi moglo povsem zadovoljevati. Največ krivde za to je v nejasnosti pojmov. Poskušajo priti do pravilne razlage po ugotovitvi duha, iz katerega se je porodilo dotično poročilo. Najbolj nezadovoljive so iz tega vidika pač stare avstrijske določbe, ki veljajo po svojem bistvu danes še v polovici naše države, kajti ta kazenski zakon je bil napravljen v 1. 1803, torej v dobi, ko je vladal režim takozvane policijske države. Takrat so imeli kršitev zdravniške tajnosti samo za poseg v zasebno čast. Prezrto je bilo popolnoma to, da se dolžnost čuvati zdravniško
Zdravniška tajnost v kazenskem .pravu. 135
tajnost iz obzirov na bolnika križa z dolžnostjo, naznaniti vsako sumljivo oškodovanje oblasti, da upoti kazenskopravni progon. Naravno je tu povod za veliko nezadovoljstvo glede postopanja pri umetnih splavih podan, ker ni vsak zdravnik enako tenko-vesten v presoji krivdoizključitvenega vzroka letalne indikacije. Poznejši zakoniki drugih držav so nastali pod vplivomi literature prirodnega prava, ki je priznavalo pravico individua do neke tajnostne sfere (Geheimnissphdre), t. j. pravico, da sme oseba poljubno zakleniti notranje življenje svojega »jaza« napram zunanjosti ¦ in sama odločevati, koliko hoče stopiti i ostalim svetom v stik. Počenši od code penal in saškega kriminalnega prava z dne 30. avgusta 1838 se kaznuje v Nemčiji razodetje zdravniške tajnosti kot zloraba javnega zaupanja in to v splošnem kot delictum srn generis. O tem, da ogroža refleksno učinkovanje možnosti, da se razodene zdravniška tajnost, zaupanje v zdravniško pomoč in radi tega neposredno sprečava dviganje ljudskega zdravja vobče, pri danes veljavnih zakonih, kakor kažejo navedbe gori pod II., še ni govora. Ali če že ratio legis ni ustrezala današnjemu socialnemu pojmovanju problema, tem manj zadovoljujejo poedine sestavine določb.
2. S u b j e k t zločina. Najširši obseg oseb, ki pridejo za delikt v poštev, daje italijanski kazenski zakonik, najožji stari avstrijski, vsi drugi zakoni navajajo vrsto stanov, čijih člani so v pogledu dolžnosti, čuvati zaupano jim tajnost, izenačeni. Značilno je, da srbijanski zakonik stavi zdravnike i pravne zastopnike v isto vrsto z duhovniki, kar v code penal še ni bilo tako določeno, ampak je prišlo šele iz pruskega kazenskega zakonika v srbijansko določbo (OIschhausen, X. izd., str. 1253). Vprašanju, ali velja določilo glede duhovnih oseb tudi še po Vidovdanski ustavi, hočemo posvetiti nekoliko besed pozneje.
Če se ozremo samo po zdravniških' osebah, trčimo na veČ neskladnosti. Stari avstrijski kazenski zakon ima v mislih samo take zdravnike, ki lečijo; saj pravi o skrivnostih, da morejo prihajati od njih negi izročenih oseb (nemški, še vedno avtentični tekst pravi: ihrer Pflege anvertraute Personen). Torej ne
136 Zdravniška tajnost v kazenskem oravu.
" V Nemčiji vladiajoči mzor pa pravii, da je dolžnost čuvanja tajnosti ipri inozemskih zdravnikih odvisna od predpisov, .ki veljajo v njihovi domfovini. iPrim. Eb er m ay r - iLob e - :R o s e a b e * g , stir. 959. (Qlej k 'temu vprašanju zdolej opazko
gredo v to rubriko na pr. zdravniki, ki preiskujejo človeka radi zavarovanja na življenje ali doživetje, radi sprejema v službo n. pr. železniško. Ob teh prilikah zdravniki nimajo dolžnosti, da molče o tajnosti, ki so jih doznalr, pač pa imajo dolžnost, da stvar takoj ovadijo, če spoznajo sum nasilnega oškodovanja. V tem pogledu zadovoljuje pač ogrski, v Vojvodini veljavni zakom, ki zahteva le, da je izvedel zdravnik tajnost po svojem poslu. Srbijansko-črnogorski zakon je tu nejasen; očividno pa so mišljeni zdravniki, ki so o priliki lečenja spoznali tajnost, s čimer se približuje code p^nal-u, ki govori le o zaupanju tajnosti (secrets, qii' on leur confie), na drugi strani pa staremu avstrijskemu stališču. Nemška država je dobčilo § 300 kaz. zak. razširila v zakonu o zavarovalnem redu in o nastavljencih zavarovalnih družb iz 1. 1911 tudi na nastavi j ence in člane zavarovalnih družb.
Kar se tiče upravičenosti izvrševati zdravniški poklic, pridejo v poštev tudi inozemci, ki nimajo v naši državi svojegE sedeža. Gotovo ne bi bilo logično, da bi ti, če vrše prakso, dasi nepokMcno, imeli privilegirano stanje: tudi nje mora po argtt-mento a majori ad minus, zadeti dolžnost, ki jo predpisuje zakon v dotični pokrajini, kjer je bila zdravniška dolžnost zaznana." A contrario pa je kot samo po sebi razumjivo misliti, da mazači (Kurpfuscher) teh dolžnosti nimajo. To stališče nI nelogično, dasi se zdi stvar taka, kot bi imeli oni nek boljši položaj nego zdravniki. V resnici pa je vsak primer mazaštva sam po sebi kazniv, a razodetje »mazaške« tajnosti je eventualne poseben delikt zoper varnost časti (H e r b s t k § 498). Ako pa čast ne bi bila tangirana, je vsaj obtežujoča okolnost, ki naj pride pri odmeri kazni v poštev. Nekaterim komentatorjem (2 i v a n o v i č, OIschhausen) se je zdelo potrebno . posebej omenjati, da živinozdravniki ne spadajo v skupino oseb, ki imajo dolžnost, čuvati svoje tajnosti iz poklica. V resnici pride živinozdravnik pri preiskavi živali (n. pr. pri sodomiji^
Zdravniškii tajnost v kazenskem pravu. J37
morda tudi do spoznanja zdravniške tajnosti človeka. Dolžnosti molčečnosti tu pač ne bomo zahtevali.
Na vrste oseb, ki pridejo enako zdravnikom in drugin sanitetnim organom mnogokrat v priliko, da zvedo zdravniške tajnosti, ni mislil noben gori naštetih zakonodajalcev, niti italijanski; na slušatelje medicine, ki pridejo na predavanjih in ob demonstracijah bolnikov v položaj enak zdravnikom, pri kojem pa za enkirat še ni govora o njihovem poklicu ali profesiji. Danes bi se jim mogla k večjemu naprtiti disciplinska odgovornost, eventualno kazen za razžaljanje časti, če bi šlo pri razodetju tajnosti za sestavine tega delikta.
Kako dolgo ostane zdravnik zavezan, čuvati zdravniške tajnost? Dejstvo, da je sam odložil prakso, gotovo ne more izpremeniti stvarnega položaja. Takisto ne dejstvo, da mu jt bila vzeta pravica izvrševati prakso. To vprašanje pa utegne postati važno zlasti tedaj, ako je v posesti zdravniških zapiskov ("dnevniki, žurnali). Ne sme jih zavreči kot makulaturo, še manj prodati. Na drugi strani pa tudi oblastva, ki take zapiski zaplenijo, ne smejo zlorabljati tajnosti, ki slede iz dotičnh zapiskov. Ce tega ne priznavamo, ognilo bi se prav lahko prepovedi zdravniške tajnosti po oblastvih, ki bi take zapiske zaplenila.
3. Objekt zločina. Kaj je tajnost, o kateri govore vsi gori navedeni zakoni? Tu vlada največja zmeda. Po starem avstrijskem pravu moramo misliti na neko relacijo med tajnim dejstvom in častjo; kajti delikta §§ 498, 499 sta uvrščena med deliktl zoper varnost časti in v resnici govori K u d 1 e r (str. 488) o Fehltritt-u kot bistvenem znaku pri zdravniški tajnosti. Na drugi strani pa zahteva H e r b s t (k § 498), da se more tikati zdravniška tajnost bolezni ali poroda. Pa vprašamo se: ali je to s častjo v kakršnikoli zvezi, če postane oseba diabetična? Dalje: ali je to tudi tajnost, če oseba, ki boluje na tabes brez lastne krivde in kaže n. pr. že pri hoji znake tabetičnih ljudi, tako, da spoznajo, ne samo zdravniki, ampak'tudi drugi razumni ljudje, značaj njene bolezni, sama še ne sluti, kakšno bolezen ima? (Ž i v a n o v i č, Osnovi, štev. 137, vprašanje zanika). Ta vprašanja so tudi v vojvodinskem kazenskem* pravu nezadovoljivo
Zdravniška tajnost v kazenskem pravu.
rešena. Naj li sme zdravnik v Vojvodini izdati zdravniško tajnost o vrsti bolezni, ki niti preiskovanca, niti njegove rodbine ne more difamira;ti, n. pr. izguba sluha na enem ušesu itd.? Pojem ogrožanja »dobrega slovesa rodbine« ni dovolj jasno opredeljen.
Važno je vprašanje, kedaj je tajnost pokUcna, kedaj ne. Po starem avstrijskem in vojvodinskem pravu je pač gotovo, da je v obseg tajnosti vključeno vse, kar je zdravniku izrecno zaupano v zdravniški negi ali kar je vsaj smiselno imeti za zaupano stvar, n. pr. če bolnik sam ne ve za hibo, ki jo ima. Nekateri avtorji (S t o o s s , str. 315) razlikujejo med primeri, v katerih izve zdravnik za tajnost m e d izvrševanjem in p r 1 izvrševanju svojega poklica. Za staro avstrijsko kazensko pravo je to odveč, ker, kakor smo ugotovili že pod III. 2., izvrševalci zdravniškega poklica, ki ne oskrbujejo zdravniške nege, ne štejejo med možne subjekte zločina. Za vojvodinsko pravo bo to tudi veljalo, ker istoveti glede na zdravniški poklic zaupane in na drugi način zaznane zdravniške tajnosti. Nemški zakonik govori le o zaupanih skrivnostih, italijanski pa ne omenja zaupanih tajnosti in vendar so to zelo važni momenti, n. pr. tajnost, kako je opeklina nastala, pri kateri se da po zdravniški vedi več vrst nastanka presumirati. Po srb. pravu ni govora o splošni kakovosti zaupanja, ampak samo o doznanju po »svojoj struci lečenja« ali pa o takih tajnostih, ki so sanitetnim osebam naravnost »otkrivene i saop--štene«. Glede prvega momenta je črnogorski zakonik doznanje »po svoji struci lečenja« eliminiral. Zdi se, da je hotel v nasprotju s ssirbijanskim pravom vključiti v vrsto zdravnikov poleg zdravnikov specialistov na vsak način tudi še vse splošne zdravnike."
Glede pomočnikov v sanitetskem poklicu ni enotnega na-ziranja, na kakšen način so pridobili znanje, o Jfaterem morajo molčati. Za francosko prakso velja, da za osebe, ki pridejo na pomoč iznenada, dasi pod vodstvom zdravnika, tajnost ne ve-
" če tega vzroka za elimimaoij'0 me pcriznavarao, pridemo do zaključka, 'da 'j'e izpremamiba matičnega besedila nastala — ipo pomoti ali pa na še bolj čuden način.
Zdravniška tajnost v kazenskem uravu. 13&
'2 Ql. odločbo kas. dvora z dne 8. dec. 1860 (Buli. criim. J\g 2?i8). cit. v. Canpeintier, Code d' Instruotiioai orminelle et Code penal (1926, str. 419).
" ilzmed najizrazitejših borcev za zdravmlško tajnost, zdravnik dr. AdoH Gruss (Der Vorentwurif etc, str. 61) smatra vendar le, da sa take publikacije »po dkolnositih 'Opravičene iz javnega interesa«.
One morajo pričati brez pridržl^a o zaznavah pri takem
poslu.
Nobenih težav ne delajo primeri, kjer bi razodetje tajnosti veljalo sicer ne imenovani osebi, katero bi pa drugi ljudje z lahkoto uganili. Skrivnost je tu gotovo že izdana.
Kaj pa, če je zdravniška skrivnost na ta način izdana, da dotična oseba ve, da se nje tiče, drugim ljudem pa je takšen sklep nemogoč, n. pr. v običajnih publikacijah znanstvenih glasil. Ali naj velja prepoved razodetja zdravniške tajnosti absolutno, dasi bi se s tem zaviral napredek zdravniške vede? Zdi se, da bi trebalo pretehtati vse okolnosti in stvar razsoditi kot pmestio iacti}^
Če izve zdravnik od zgovorne bolnice pri ordinaciji razne tajnosti njenih znank intimnega značaja, n. pr. da so tudi one tako obolele, da so se tako in tako lečile; ali naj bi bilo to v smislu srb.^rnogorskega kaz. zakonika tudi priobčeno in odkrito in zato pod sankcijo kazenskega zakonika? Kaj pa pri drugih zakonih? Zaščita velja pač individuu kot takemu, oziroma po vojvodinskem zakonu tudi njegovi rodbini, ne pa »tudjim« osebam. Sicer bi za srbijansko-črnogorsko kazensko pravo veljalo smiselno isto kot za, code penal. Francoska praksa razlaga njegovo določbo vseskozi utesnujoče, dočim dopušča nemška praksa upo-rabo svojih določb v ekstenzivnem smislu.
Končno je treba vprašati, ali je zdravniško tajnost čuvati tudi še po smrti bolnika? Po starem avstrijskem zakoniku se da vprašanje potrditi, ker se delikt javno proganja. Po vojvodinskem zakonu tudi, kjer gre za sloves rodbine. Po srbijansko-črnogorskem zakonu pa, lege non distinguente, skrivnosti glede imrlih oseb ni; saj imajo pravo zaščite le tiste osebe, ki se jih stvar tiče, ako morejo vložiti zasebno tožbo.
4. Oblika krivde. Tu gre za vprašanje: ali je kaznovati razodetje zdravniške tajnosti samo, če se je izvršila na-
'40 Zdravniška tajnost v kazensltem pravu.
klepno (dolozno), ali tudi, če je bila storjena le iz malomarnost!, radi nedovoljne pazljivosti. Za vse tiste zakone, ki so nastali iz starega avstrijskega, je stvar sporna. Večina avtorjev: (K u-dler, Lammasch-Rittler, Kienbock, Finger). so nazora, da se more to kaznivo dejanje storiti na oboji način. S t o o s s pa sklepa iz izrazov »entdecken« = »aufdecken«, da more biti to le naklepno, namenoma storjeno dejanje in se sklicuje v podporo tega vprašanja na silno strogo kazen. Ce uvažujemo, da se zahteva za naklep, da bi moral zdravnik vedeti za vse sestavine dejanskega stanu, ki vedejo do učinka, in si predstavljati, da s svojo izjavo ruši zdravniško tajnost in slednjič tako rušenje tudi hoteti, potem porečemo, da bi bila pač prav malo zaščitena zdravniška tajnost, ako bi se zahteval resnično doliis za tak delikt. Veliko bolj nevarna so pač iz n e -pazljivosti (culpa) storjena razodetja. Zato ne gre, da bi se krivdnaoblika malomairnosti izločila iz kaznivosti razodetja zdravniške tajnosti. Sicer pa pravi § 238 starega avstr. kaz. zakona naravnost, da so protizakonita dejanja kazniva sama po sebi, če tudi ni hudobnega naklepa, niti škode. Vsekako bi bila vsaj oblika zavestne storitve pri razodetju zdravniške tajnosti kazniva, če tudi izdaja tajnosti ne bi. bila naravnost zaželjena kot učinek dejanja.
Za vojvodinski kazenski zakonik je v splošnem delu (§ 75) rečeno, da je samo tisto iz malomarnosti storjeno delo kaznivo kot pregrešek, ki je kot tako v posebnem delu navedeno. To pa je v § 328 tako in zato smemo reči, da je po vojvodinskem pravu razodetje zdravniške tajnosti kaznivo, pa naj si bo dolozno ali kulpozno storjeno.
Za srb.-črnog. zakon se moremo odločiti, da je v zadevni določbi mišljena le dolozna oblika krivde. Sicer je pri code penal stvar dvomljiva, ter so nekateri francoski avtorji nazora, da se da delikt. za katerega gre, storiti tudi kulpozno (n. pr. Hallays: Le secret professionelle). Toda srbijanski kazenski zakonik je dobil sčasoma z raznimi novelami tako lice, da moramo imeti samo dolozno storjeno razodetje zdravniške tajnosti za kaznivo. Imamo n. pr. druga mesta, kjer gre za zločin državnih tajnosti, ki so izrecno diferencirane kot hudo-
Zdraviliška tajnost v kazenskem pravu. 141
" Avsitrija je dodala k maredbi, mavedemi pod .dne 34. februarja 1919, št. il91, še odkrito pljiuono in gokaiiono sušioo, toda brezipogojno samo 'tedaj, kadar gre za primere bolezni v bolnišnicah, oskrbovališčih, internatih, pemziOTatih; taače, ikjer gre :za obolenje posamezne osebe, k< je postala iizločevailec bacilov, samo, če obstoji nevarnost razširjenja bolezni. IKienbock, str. 46., obž'aluje, da ni lues v imeniku ljudskih kug, pri 'tem pa prezre god pod ^) navedeno 'naredbo, ki stavi kršitev njenih predpisov celo pod samkoijo sodne kazni radi pres.topka.
delstva, če so dolozno storjena, kot pregrešek pa, če so kulpozno storjena (n. pr. § 86). Imamo pa tudi pregreške (n. pr. § 99), kjer kazen zapora tudi ni višja nego v § 282, pa je razlikovanje med namenoma storjenim in iz malomarnosti (ne-breženje, nehat) zakrivljenim dejanjem podano in oboje razOč-no kaznivo. Ker pa § 282 take razlike ne dela, moramo misliti, da zakonodavec noče kaznovati malomarnega razodetja zdravniške tajnosti. (Enako Ž i v an o v i č , Osnovi, str. 140, pa brez bližnje utemeljitve).
Nemški in italijanski kazenski zakonik kažeta takisto na dolozno obliko krivde. (Za nemški pa to ni nesporno).
5. I z k 1 j u č i t e v k r i v d e. Po pravu v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji, Bosni in Hercegovini je treba pred vsem; vpoštevati že zgoraj pod 11., točka 1. in 2. navedeno določbo, ki preobrača dolžnost molčečnosti v dolžnost denun-ciranja in to celo tedaj, kadar obstoji samo sum storjenega prestopka, kjer gre za nasilno oškodovanje drugih oseb.-Izključena bi bila dolžnost denuncijacije samo, kjer bi šlo za izpuljenje las, za siceršno oškodovanje na telesu, pa bi to ne ivorilo niti prestopka zoper varnost življenja. Dalje je krivda izključena pri tistih infekcioznih boleznih, ki so navedene v zakonu o zabrambi in zatiranju nalezljivih bolezni. Ce gre za 3T)olenje na škarlatici, davici, griži, legarju, odrevenelosti tilnika, otročniški vročici, pegavici, kozami, azijski koleri, reci-divnim legarjem, gobavostjo, egiptovskim vnetjem oči, rumeni mrzlici, vraničnem prisadu (črmnici), smrkavosti, steklini ali pa, če je bil kdo ugriznjen od živali, ki je bila stekla ali sumljiva stekline, nastopi dolžnost ovadbe ne glede na določbe § 498. Takozvane venerične bolezni pa v Sloveniji in Dalmaciji še niso vključene v vrsto dolžnih prijav."
142 Zdravniška tajnost v kazenskem oravu.
Izključena je dalje krivda, kjer gre za lastnost zdravnika kot administrativnega uradnika javnega urada. Če zdravnik v takem položaju zapazi kaznivo dejanje, ki se ne preiskuje edino na zahtevo udeleženca (§ 84 k. pr. r. za Slovenijo in Dalmacijo, § 77 za Hrvatsko in Slavonijo, § 89 za Bosno in Hercegovino), mora vsako kaznivo dejanje, za katero je zvedel na ta način, naznaniti državnemu pravdniku. Kienbock meni, da take dolžnosti ni, češ, generalna določba kazensko-pravdnega reda ni derogirala specialne določbe kazenskega zakonika. Ta avtor pa prezre, da govori tudi specialna določba o oblastvih, ki lahko vprašajo po zdravniški tajnosti, da torej za oblastvo samo, ki ga tvori baš administrativni zdravnik, molčečnost sploh ne more biti obvezna.
Končno je za zdravnike in druge sanitetne osebe ustanovljena ne samo dolžnost pričevanja pred sodiščem, ampak celo dolžnost odgovarjati glede zdravniške tajnosti na vprašanje sploh vsakega javnega oblastva. Toda po našem nazoru to ne more veljati za vsak primer brez izjeme. Pred sodiščem ima zdravnik, ki ni javni administrativni uradnik, vsekakor pravico poslužiti se pravne dobrote (§ 153 k. pr. r. za Slov.-Dalm., § 144 za Hrv.-Slav., § 161 za Bosno in Hercg.), ki veli, da se sme priča braniti pričevanja ali odgovora na vprašanje, ako bi iz tega utegnila priti priči sami neposredna in znamenita škoda na imovini ali pa sramota zanj ali katerega izmed njegovih svojcev. Res je, da pouk o tej dobroti predoči sodnik priči zdravniku samo po svoji izprevidnosti. Toda res je pa tudi, da zdravnik, ki pozna sam to določbo o pravni dobroti, lahko brez pouka izjavi, da noče pričati in ga bo smelo sodišče samo v posebno važnih primerih primorati k pričevanju. Seveda zgolj sklicevanje na "stanovsko dolžnost varovanja zdravniške tajnosti ne bo moglo obveljati za vzrok, ki bi prinesel zdravniku sramoto. Če pa velja vse to za sodno pričevanje, veljati mora po vsej priliki določba § 498 kaz. zak., ne samo, ko vpraša sodišče, ampak tudi kako drugo oblastvo. Tudi tu se sme zdravnik posluževati pravne dobrote kakor po § 153 k. p. r. To je logično, ker je dolžnost denuncijacije v primeru s kriminalno-politično glavno mislijo o čuvanju zdravniške tajnosti izjema, a izjeme se morajo interpretirati vedno restriktivno. — Bodi
1
Zdravniška tajnost v kazenskem oravu. 143
Še pripomnjeno, da.je komentator Herbst še izrecno po-vdarjal, da dokaz resničnosti razodete zdravniške tajnosti krivde nikdar ne more izključevati.
Glede vojvodinskega prava izhaja iz gori cit. določbe same, da ni krivde, če zdravnik izda po svoji dolžnosti tajnost ali če je od oblastva vprašan ali če je zaslišan kot priča, to pa ne zgolj pri sodišču. Načelna dolžnost ovadbe izvira iz § 87 ogr. k. p. r., .po katerem morajo vsi oblastveni organi, ki zvedo v svojem uradnem področju o dejanjih, ki niso kazniva na osebno obtožbo, ta naznaniti z vsemi podatki in s corpora delicti državnemu pravdništvu. Gre torej tudi tu za dolžnost ovadbe glede prestopkov, kaznivih na javno obtožbo. Glede zasliševanja na sodišču velja § 208 k. pr. r., da se priča ne sme siliti k pričevanju ali odgovoru na vprašanja, ako bi iz odgovora za njo ali za njene svojce utegnila nastati znatna škoda ali pa sramota. Kar se pa tiče v z a s e b n i praksi doznanih tajnosti, je merilo za to, ali je dopustno ali ne razodetje zdravniške tajnosti, obstoj »utemeljenih vzrokov«. S tem izrazom niti ni naznačeno, ali gre za subjektivno prepričanje zdravnika ali za objektivno merilo sodišča. Na vsak način je treba le to priznati, da gotovo ni krivde, kjer so ti »utemeljeni vzroki« identični ali skoraj identični s kazenskopravnimi vzroki, .ki izključujejo krivdo, kot na pr. silobran, stanje skrajne sile. Ako pa bi hoteli smatrati, da naj po zakoniti določbi zdravnik sam presoja, ali je vzrok utemeljen ali ne, potem bi po našem mišljenju postala ta določba in z njo vsaka zdravniška tajnost — popolnoma iluzorna.
Srbijansko-črnogorski zakon, ki je izpustil določbo predhodnika code penal podano v besedah: -»hors les cas oii la loi les oblige d se porter denonciateurs» je hotel, kakor se zdi, namenoma izključiti vsako izjemo, kjer bi bila krivda izločena. Judikatura pa je videla, da s tem ne more izhajati. Kasacioni sud v Beogradu je v svoji načelni odločbi z dne 20. aprila 1894, broj 5529, (glej Gojko Nike t i č, k § 282) izrekel, da »ovake povrede... ne može biti onda, kde vlast zvaničnim putem želi, da sazna od lekara ono, što je v svojo] dužnosti saznao. Nu ako je .suština iziskovanja ovakve sve-dočbe delikatne prirode i tajnog karaktera, s toga se izisko-
144 Zdravniška tajnost v kazenskem pravu.
1
vanje ovakve svedočbe može vršiti samo v tajnoj sednici Du-iiovnog suda, odnosno svakog drugog suda i to pošto prethodno nadležan sud reši, da mu je ovakva svedočba potrebna i da je lekar dužan svedočiti.« Zdi se, da bi bilo treba v smislu § 90 t. 2. zak. »o sudskom postupku u krivičnim delima« vsaj tistega zdravnika, ki je v državni službi, osloboditi dolžnosti, da čuva službeno tajnost, po predpostavljenem mu oblastvu, tudi če se tiče zdravniške tajnosti. Slične določbe § 153 starega avstr. k. p. r. v srbijanskem kaz. postopniku ni.
Glede izključitvenega razloga dolžne prijave nalezljivih bolezni navaja Ž i v a n o v i č (Osnovi, str. 139), da je obvezna prijava škrlatice in davice, ne pa sifilis in tuberkuloza, ne da bi podal zakonite določbe glede tega vprašanja.
Za nemški in italijanski kaz. zakonik velja kazenska določba, da ni krivde, če izdaja zdravniške tajnosti mi bila »unbefugt«, oziroma »senza giusta causa«. Pojem »unbefugt« se istoveti z »widerrechtlicli« (OIschhausen k § 300), ter se povdarja, da • je vsako razodetje zasebnih tajnosti neopravičeno (»unbefugt«), kolikor ni dokazano, da je podana izjema (Ebermayr-Lobe-Po-s C n b e r g, str. 960) ali kakor pravi Frank (II. zvez., str. 237), da je neopravično vse, kar ni po dovoljenju, bodisi zakonitem bodisi danem od prizadete osebe, posebej razodetno. Vendar soglaša literatura vobče v tem, da tako izražanje zakona ni primerno.
Vsekako je treba imeti razodetja tajnosti za upravičena, če se zgode s privoljenjem pacienta, ali če so vsebovana v običajnih buletinih. Dalje so tudi uradne dolžnosti za razkritje zdravniške tajnosti. Za Prusko velja zakon o pobijanju prenosnih bolezni z dne.25. avgusta 1905, kjer je med drugim tudi ukazano, da mora vsak zdravnik v 24 urah policiji naznaniti obolenje po otročniški vročici: tudi mora javiti zdravnik uradnemu zdravniku vse važne okolnosti glede poteka bolezni. Iz tega se izvaja (Hoche-Brandenburg, -str. 32), da je zdravnik dolžan tudi vse primere umetno povzročenega splava ovaditi, če je bil ta vzrok označene bolezni.
Dalje sledi iz novehranega § 53 k. p. reda za Nemčijo, da so zdravniki upravičeni, odreči se pričevanju glede tega.
Zdraviliška tajnost v kazenskem pravu. 146
kar jim je bilo zaupano pri izvrševanju njihovega poklica; če pa so bili razrešeni dolžnosti molčečnosti,-morajo pričati tudi o tem. Vendar to ni nesporno; Ebermaver zastopa v »Handlung der Rechtswissenschaften« (1926, str. 336) nazor, da pravica molčati ne daje še možnosti govorenja. Kako daleč sme zdravnik pri govorjenju, določa naj materialno pravo.
Glede vprašanja, aH sme zdravnik razodeti tajnost, če gre za njegove osebne koristi, n. pr., če vtožuje svoj honorar in mora njegovo višino utemeljevati, ali pa če gre za druge zasebne koristi, na. pr., če dozna v privatni ordinaciji, da Je pestunja dece njegovega prijatelja tuberkulozina, si niti z besedo »unbefugt« niti z besedami »senza giusta causa« ne bi mogli pomagati drugače, kakor če bi izkonstruirali v danem primeru krivdo izključujoči razlog stanja skrajne sile ali silo-brana.
6. P r e g o n 1 j i v o s t. Stari avstrijski kazenski zakon je normiral, da je treba uradoma preganjati kršitev dolžnosti, čuvati zdravniško tajnost, kar je moči pač samo tako razumeti, da je ta zakonik nastal početkom 19. stoletja pod egido policijskega režima. Bosna in Hercegovina sta, kakor smo že gori pod II. pokazali, načelo oficialne pregonljivosti, ki je veljalo 30 let v dežeU, 1. 1910 zapustili vendar ne vemo, kaj je bil temu neposredni ¦ povod. Vsekako pa je izprememba onemogočila, da bi se mogel najbližji sorodnik ali soprog umrlega pacienta zavzeti s tožbo za interes dobrega slovesa mrtvega sorodnika ali soproga, n. pr. če je zdravnik o njem izdal tajnost, da se je sam zastrupil. Tudi bos.-herc. kaz. zak. ima (enako kot stari avstrijski) določbe o zasebnih tožbah radi onečaščenja spomina umrlih, za katere so aktivno legitimirani bližnji sorodniki ali soprog. Toda te določbe se smejo vporabiti po besedilu bos.-herc. zakona samo za deMkte po § 441 do 448, tako da § 453, ki govori o zdravniški tajnosti, v zadevno normo ni več vključen. Bržčas se to ni namenoma zgodilo.
Srb.-črnogor. kaz. zak. preganja omenjeni delikt le na zasebno tožbo. Pri tem je aktivna legitimacija precej nejasna. Ali so »tužbe tičučih se lica« glede umrlih pacientov dopustne ali izključene? Če se oziramo na francoski izvor, kjer se interpretira zadevna določba utesnujoče, bi bile izključene. Itali-
10
146 Zdravniška tajnost v kazenskem pravu.
janski kaz. zakonik dopušča javno obtožbo, če Je nastala javna škoda (pubblico nocumento), če pa te ni, zasebno. Vojvodinski in nemški kazenski zakonik določata, da je pregonljivost odvisna od predloga prizadete stranke. Po vojvodinskem kaz. zak. (§ 12) sme to predlagati tisti, ki je bil oškodovan, in sicer sam, če je že 16 let star, sicer po svojem zakonitem zastopniku, toda le v treh mesecih a die scientiae; predlog, ki še le sproži pregon po javnem obtožnem oblastvu, pa se sme do proglasitve tožbe umakniti, s čimer se povzroči ustavitev postopanja (§ 116). Za nemški kaz. zakonik velja smiselno isto, le starost za stavitev predloga na kaznovanje je tam zvišana na 18 let; tudi ima zakoniti zastopnik pravico samostojno predlagati kaznovanje, če je oškodovanec star nad 18 let, pa še ni polnoleten in noče sam predlagati.
7. Kvalifikacija in kazen. Razodetje zdravnišJcc tajnosti v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji je prestopek, takisto v Bosni in Hercegovini, kjer pa kazenski zakonik razen hudodelstva in prestopkov ne pozna nobene druge kvalifikacije. Pregrešek je v Srbiji, Cmi gori in Vojvodini. Enako v Nemčiji; v Italiji pa prestopek.^^
Glede kazenske sankcije je najbolj zastarelo stališče starega avstrijskega kaz. zakonika, oziroma tudi njegovih naslednikov v naši državi. Obligatorna prepoved prakse kot samostojna in edina kazen je docela nesocialna kazen, zlasti, ker zadene na neopravičeno krut način tudi storilčevo rodbino, odnosno ga pa prepoved prakse sploh ne zadene, če je zdravnik imovit. Tudi nima smisla jemati posebno dobro izobraženim zdravnikom prakso; saj se s tem zdravstvo ne dviga, ampak kvari. Bosn.-herc. zakon je že opustil stališče svojega izvirnika in odredil prepoved prakse samo za primer, da poprejšnja dvakratna zaporna kazen zdravnika ni uspešno poboljšala. V Srbiji in Črni gori je predvidena obvezno alternativna kazen v denarju ali zaporu, fakultativno pa se sme tudi praksa zabranitt To stališče je socialno vsekako razumljivo. V
1' Vendar je glede Italije pommjitl, da njen kazemski zakonik pozna le dihotoimijo: »deliltti« in »oomtraveaiziionlii«, prvo so pregireški, drugo prestopki. Kaznivo dejanje člena 168 se torej znači nominalno le za .presitopek, kriimjaialno-polrtiično pa ustreza ts kvaMikacija — pregreškom.
Zdravniška tajnost v kazenskem oravu. 147
10*
Vojvodini je kazen kumulativno dvojna, zaporna in denarna, v Nemčiji alternativno zaporna ali denarna, v Italiji takisto, samo da je tam določen za primer resnično nastale škode kazenski minimum.
IV. R e f o r m n i n a č r t i.
1. Da se je zakonito stanje glede obravnavanja zdravniške tajnosti v bivši Avstriji že zgodaj imelo za nezadovoljivo, ono po nemškem kaz. zakoniku pa za zadovoljivo, se razvidi iz avstrijske vladne predloge za nov kazenski zakonik iz leta 1889, ki je skoro dobesedno prevzela v svoj § 315 določbo nemškega § 300, kakor smo ga zgoraj pod II, t. 6 navedli. Samo to je bilo izpremenjeno, da naj se zasleduje ta prestopek na zasebno tožbo in ne po predlogu. Uvrščen pa je bil ta § 315 v poglavje: »Strafbarer Eigennutz und Verletzung fremder Geheimnisse«, v katerem je tudi kazen za prepovedano lovenje rib in rakov, odpiranje pisem, ponatiskovanje spisov brez; avtorjevega dovoljenja itd., torej vsekako čudna mešanica.
Prednačrt za avstrijski kaz. zakon iz 1. 1909 da vzamemo v pretres vsaj najmarkantnejša poprejšnja dela — pa se je postavil že na novo modernejše stališče: V XXXI. poglavju, naslovljenem: »kršitev tujih tajnosti,« je § 403 s tem besedilom:
«/. Wer nach den fiir seine Berufstdtiglieit geltenden Vorschriften, insbesondere als Advoliat, Notar, Verteidiger, Arzt, Apotheker oder Ge-burtshelferin zur Wahrwig des Geheimnisses verpflichtet, ein in seiner BerufseigenschaSt ihrri anvertrautes oder bekannt gewordenes Geheimnis dcsjenigen, der seine Berufstdtigkeit in Anspruch genommen hat, einem Dritten mitteilt oder veroffentlicht, die ihm in der Eigenschaft eines Ange-stellten oder Dieners einer der unier 1. bezeichneten Personen bekannt geworden ist und ein Geheimnis des andern bildet, der die Berufstdtigkeit seines Dienstgebers in Anspruch genommen hat; 3. der Studierende der Medizin, der das Geheimnis eines kranken einem Dritten nttteilt oder veroffentlicht, das ihm aus seinm offentlichen Studien bekannt geworden ist; wird mit Gefangnis oder Haft bis zur 6 Monaten oder mit Geldstratc Ms zur 2000 Kronen bestraft. 4. Hat der Tčter aus groben Eigennutz oder um jemandem einem sehr schweren Nachteil zuzufUgen, gehandelt, so ist auf Gefangnis von 2 Wochen bis zur 2 Jahren zu erkennen.^
148 Zdravniška tajnost v kazenskem pravu.
Pripomnimo, da bi bili delikti od 1. do 3. prestopki, delik,: 4. pa pregrešek. Zadevna določba se še nadaljuje v posebnem odstavku:
^Der Tater ist nicht strafbar, weniv die Mitteilung oder Veroffenth-chung nach Inhalt und Form durch ein dffentliches Interesse oder ein bereclitigtes Privatinteresse gerechtfertigt ist. Der Tater wird nur mit Ermdchtigung des Verletzten verfolgt.«
Po tem besedilu bi bil tako prestopek, kakor tudi pregrešek pregonljiv ne na predlog, ampak po privoljenju oškodovanca. V motivih {Erlduternde Bemerkmgen, str. 325) je še izrecno povdarjano, da je v točki 1. naštevanje le eksemplifi-kativno in da je dejanje kaznivo samo, če je dolozno storjeno. Razlage, kaj naj pomeni »ein berechtigtes Privatinteresse«. iščemo v motivih zaman.
Po svetovni vojni je akcija za izenačenje zakonov:med Nemčijo in Avstrijo dobila baš glede načrta za kazenski zakon konkretne oblike: Po skupnem posvetovanju strokovnjakov iz obeh republik je nastal: »Amtlicher Ent^urf eines allgemeinen deiitschen Strafgesetzbuches« (1925), ki pa velja tudi za republiko Avstrijo kot načrt za nov avstr. kazenski zakon. V njem je v 24 oddelku: »Beleidigimg und Verletzung fremder Geheimnisse« tale določba:
Ȥ i393: Wer ohne besondere Bcfugnis' ein Privatgeheimnis offenbarr, das ihm bei der berufsmdssigen AusUbung der Heilkunde, der Kranken-pflege, der Geburtshilfe oder des Apothekergewerbes oder bei berufs-mdssiger, Beratung, Vertretung oder Verteidigung in Rechtsungelegen-heiten kraft seines Berufcs anvertraut oder zugdnglich geworden ist. wird mit Gefangnis bis zu 6 Moimten oder mit Geldstrafe bestraft. Den Personen, die den Beruf selbstdndig ausiiben,, stehen ihre berufsmdssigen Gehilfen, sowie Personen gleich, die zur Vorbereitung auf den Beruf an der berufsmdssigen Tdtigkeit teilnahnUen. Wer ein Geheimnis zur Walir-n^hnifing eines berechtigten offentlichen oder privaten Interesses offenbart und dabei die einander gegeniiberstehenden Interessen pflichtgemdss ab-gewogen hat, ist nicht strafbar. Die Tat wird mir auf Verlangen des Verletzten veriolgt.<^
Olede denarne kazni je omeniti, da znaša po § 33 splošnega dela v danem primeru najmanj 3, največ 20.000 mark. Dejanje se kvalificira v smislu § 10 kot pregrešek, zasleduje se pa po zasebni obtožbi.
Zdravniška tajnost v kazenskem oravu. 149
Iz drugega dela navedenega načrta, ki vsebuje utemeljitev (Begrundmg), posnamemo (str. 149) predvsem, da ne gre tu za primere kršitve uradne tajnosti, te so poseben delikt § 133, ki je sicer kvalificiran tudi samo kot pregrešek, toda strožje kazniv. Olede okolnosti, ki naj izključuje krivdo: »ohne besondere Befugnis«, pravijo motivi (str. 149), da so zdravniki polagali največjo važnost na to, da se razlogi, ki naj opravičujejo razodetje poklicne tajnosti, v zakonu jasno opredelijo. Tem željam hoče načrt ustreči. Zato je razumeti pod vpoštevanjem javnih koristi n. pr. očuvanje ljudi pred kugami (Volksseuchen), enako dolžnost pričevanja in privoljenje prizadetih. Olede tehtanja nasprotujočih si koristi se sklicujejo motivi na obrazloženje pri § 133, ki ima enako določbo in se glasi (str. 74) v doslovnem prevodu tako: »Pri dolžnem tehtanju bo moral nosilec urada ali poklica vedno gledati na to, da je uradna (poklicna) tajnost načelno neprekršljiva in da smejo ostati samo prav posebno izjemni primeri kršitve brez kazni. On se bo moral torej, dasi pride do zaključka, da korist na razodetju nadvladuje korist na čuvanju tajnosti, predvsem vprašati, ali se korist, ki ji hoče ustreči, ne da še na drugačen način obvarovati, nego z razodetjem. Tudi bo moral skrbno preizkusiti, aU sme po svoji vednosti tisti osebi, katera naj izve za tajnost, zaupati, da bo razodeto tajnost samo na takšen način uporabila, kakršen je bil nameravan, mari da ne bo pridobljeno poznanje tajnosti izkoristila, da bi onega, ki ima interes na ohranitvi skrivnosti, žalila ali sramotila.«
Olede opazke v motivih, da so zahtevali zdravniki jasne opredelitve krivdo izključujočih razlogov, naj navedemo teze, katere je postavilo društvo za pobijanje spolnih bolezni na svojem kongresu v Monakovem (1. 1905) po predlogu referenta prof. N e i s s e r j a (Bratislava): Zdravnik naj sme izdati tajnost bolnikov, ako gre za vprašanje krivde ali nekrivde obtoženca v kriminalnih procesih, za vprašanje prava ali neprava strank in bi sodišče brez svobodne izjave zdravnika ne moglo pravilno soditi; ali — ako v primeru izven pravde zdravnik z razodetjemi dejstev, ki so mu postala znana, utegne sprečitt škodo na zdravju, ki preti sicer drugim. Brez dvoma so tu raz-
150 Zdravniška tajnost v kazenskem pravni.
logi za izključitev krivde jasnejše formulirani, nego v motivih k načrtu!
2. Češkoslovaški pripravljalni načrt (Pripravne osmvy tresniho zakona o zločinech a pfečinech) pa je zavzel zopet nekoliko drugačno stališče in obravnava kršitve zdravniških tajnosti povsem ločeno od žaljenja na časti takole:
»§ 340. Kdo vyzradi cizi soukrome tajemstvi, o kterem sc dovedel pri v^konu sveho povoldni, jako verelny urednik, duchovni, advokat, neb obhdjce, lekar, lekarnik, pomočnice k porodu, ošetfovatel nemocnych. zaniestnanec nemocnice nebo jako zHzenec nebo pomočnik tokove osoby nebo pri studiu Ičkafstvi, trestd se vezenim od 14 dnu do 6 mesicu, nebo trestnem penežitym. —• Stejne se trestd take fina osoba, kterd vyzradi cizi tajemstvi, jež md povinnost zachovdvati podle ustanoveni platnych pro jeji povoldni. Čin neni trestny, pokud bylo midno vvjeviti tajemstvi aby byl chrdnen zajem veremy nebo takovjr zajem soukromfi, jehož služi vice dbdti než zdjmki na zachovdni tajemstvi.«
Kvalifikacija tega kaznivega dejanja je po § 314 splošnega dela kaz. zak. — pregrešek, pregonljivost je pridržana v smislu § 342 zasebni obtožbi, razen če gre za kršitev uradne tajnosti z zlorabo uradne oblasti. Iz motivov naj navedemo tole: Češkoslovaški načrt se ni hotel pridružiti italijanskemu stališču z najširšim krogom oseb, ki naj čuvajo tajnosti pod sankcijo kazenskega prava. To bi imelo za posledico nesigur-nost pri izvrševanju ja\inih poklicev in bi vodilo k neutemeljenim preganjanjem. Navzlic temu pa je naštevanje poklicev po § 340 samo eksemplifikativno. Da je dolžnost molčečnosti dana tudi še po nehanju dotičnega razmerja v pokHcu, je prevzeto iz švicarskega osnutka. Krivda je izključena, če pride zdravnik v položaj, da se krešeta javni in privatni interes, od kojih zahteva prvi razodetje, drugi čuvanje tajnosti. Javni interes prevalira, kakor je to tudi že v češkoslovaškem zakonu o pobijanju spolnih bolezni iz 1. 1922 določeno. Ce se krešeta dva privatna interesa, mora zdravnik sam po občnih vidikih glede primernosti in pravičnosti presojati in odločiti, kateremu obeh gre prednost. Izraz »pokud« (v kolikor) naj pokaže, da se tiče pretehtavanje važnosti interesov tako obsega, kakor tudi načina razodetja tajnosti.
3. Leta 1908 je bila za Srbijo imenovana komisija, da izdela načrt novega kazenskega zakonika. Takrat je veljal za
Zdravniška tajnost v kazenskem pravu. 151
najmodernejši načrt v Evropi norveški načrt kazenskega zakonika.") Redaktorji so ga v veliki meri upoštevali, ozirali so se pa tudi na švicarski projekt in na prikaz celokupne znanstvene snovi v znanem veledelu »Vergleichende Darstellung des in- und ausldndischen Strafrechtes«,") ki je nekaj let prej izšlo. Predlog osnutka za nov srbijanski kazenski zakonik se je glasil glede čuvanja tajnosti tako:
»§ .214: Sveštena i diriiovm-a Kca, praviazastuipraicd, branioci, lekari. hirurzi, babice, apotekani kao i pomioonid ovih lioa i u -opšte svi organi sanitetske policije i bolnica, kao i organi javnih i privatnih organizacija za 'osiguramie iživota, zdravlja i invalidske potpore i 'osiguranje od nesrečnih slučajeva, ako one .tajne, koje su njima usled njihovog zvanja ili izamiimlanja .otkrivene ili saopštene ili iza koje su oni .doznaii po svojoj ¦silruci lečenja ili po svomie zvaniju, neovlaščeno drugima otkriju kazniče se zatvorom .do 6 meseci ili novčanom do dva hiljada dinara.«
Delikt naj bi bil pregrešek, ki se zasleduje z zasebno obtožbo. Uvrščen je v poglavju zločinov zoper »osebno pravno varnost«.
»Projekat kaznenog zakonika iz god. 1922« je nazval poglavje (XXIV): »Krivična dela protiv lične sigurnosti« in prenesel prej navedemi § 214 prvega osnutka v svoj § 247, ki ima samo te razlike, da so kirurgi iz besedila izpuščeni,-.da gre kazen v denarju do 3.000 Din in pa da je tekst »tajne koje su njima usled njihovega zvanja iH zanimanja otkrivene iH saopštene ili za koje su oni doznaH po svojoj struci lečenja ili po svom zvanju« — skrčen v stavek »tajne, koje su oni saznall u vršenju svoga poziva«. Končno je še ta važna izprememba. da naj se vrši pregon na predlog oškodovanca.
Predlog vlade od 18. februarja 1926 pa je izpremenil tekst zgolj v tem, da je kazen postavil na prvo mesto, dejanski stan pa na drugo in da je urinil na mesto prejšnjih kirurgov — medicinarje, t. j. slušatelje na medicinski fakulteti. Ker je bilo to besedilo sprejeto v zakonodajnem odboru Narodne skup-
" Srbsko miinistrstvo pravde je izdalo im:.otive k splošnemu delu norveškega osnutka kazenskega zak.ani.ka v prevodu Marka Q j urici č a. ilzšel je 1. 1912 (iz nemškega prevoda dr. H. Vitla).
" ilzdalo ministrstvo pravosodja za Nemško cesarsitvo 1. 1906 nasl. v 16 velikih 'zvezkih. Sodelovali so najznamenitejši .nemški krim<i,nalisti, ki so .obdelali vsak svoj del.
152 Zdravniška tajnost v kazenskem pravu.
ščine brez vsake izpremembe in tvori torej prvi odločilni korak za našo bodočo zadevno zakonodajo, naj to določbo,^*) ki je v XXI. poglavju »Krivična dela protiv lične slobode i sigurnosti«, navedemo doslovno:
»§ 248: Zatvorom do 6 meseci ili novčano do 5000 Din kazniče se: verski pretstavnici, pravozastupnici, branioci i zastupnici u pravnim poslovima, lekari, medicimari, babice, apotekari i pomoč-iniici ovih lica i u opšte svi orgamli sanitetske policije i bolnica i organi javnih i privatnih organizacija za osigurarije života, zdravlja i invalidske potpore i osiguranja od nesrečnih slučajeva, ako tajne, koje su zaznali u vršenju svoga poziva, neovlaščeno drugima otkriju.«
Pravikari ,inaivedeni dielikt se kValil^icira kot pregrešek in se preganja na predlog, ki ga more staviti oškodovana oseba v dveh mesecih. Bodi pripomnjeno, da se je glasil vladni predlog v § 80 tako, da smejo osebe, stare nad 16 let, same predlagati kaznovanje, da pa je zakonodavni odbor to določbo črtal tako, da oškodovane osebe brez zakonitega zastopnika do dosežene polnoletnosti ne morejo samostojno predlagati kaznovanja. Tudi je zakonodajni odbor rok za predlog na kaznovanje, ki se je glasil v vladni predlogi na dva meseca, podaljšal na tri.
V motivih glede malenkostnih izprememb, ki so v projektu kazenskega zakonika z 1. 1922, ni na dotičnem mestu, kamor bi stvar spadala (str. 110), nič bistvenega navedeno. O najvažnejšem vprašanju glede izključitve krivde je zadevna utemeljitev zgolj ta: »Ovde se predvidja kazna za ugroža-vanje interesa dotičnih lica ncovlaščenim otkrivanjem ovih tajna«. Kaj je to »neovlaščeno«, ne pove niti tiskani ekspoze vladnega zastopnika dr. D u š a n a S u b o t i č a, ki ga je podal na seji sekcije zakonodajnega odbora Narodne skupščine dne 27. aprila 1926. Na str. 12. je vsa motivacija glede naše določbe v teh treh stavkih: »Izmene i dopune koje su učinjene, na bolje, nisu od takog velikog značaja. Raniji motivi odgovaraju za pojmove dela i sada. Ranije numerisanje se pomera samo za jedan broj više.« Ugotovitev o »pomeranju za jedan broj više« se menda pač ni izplačala v ekspozeju, ki obsega 17 strani
'Izipreraenjemi tekst mi je preskrbel, ker ga inače ni bilo moč! dobiti, člain narodaie skupščine.
Zdravniška tajnost v kazenskem oravu. 153
vsega skiipaj, glede motivov pa se moramo povrniti na prvotni projekt iz leta 1910, ker oni iz 1. 1922, kakor smo prej izvajali, ničesar ne pove. Projekat i motivi iz 1. 1910 pa so res povedali k dotičnemu paragrafu nekoliko več, in sicer to-le: Olede na ratio legis pravijo motivi, da zahteva občni interes, da naj se ščitijo tajnosti. Glede subjektov delikta je navedeno, da so poklici, ki so dolžni čuvati tajnost, taksativno navedeni. Glede objekta tajnosti pa pravijo motivi, da spada sem vse, »što se im odgovori na njihova pitanja od strani osobe, koja traži nji-hovu pomoč« in pa tudi to, kar zdravniki pri preiskavi bolnika sami opazijo. Glede krivdo izključujočih razlogov je vsa motivacija v tem: »A ovlaščenje za ono saopštavanje mora kao izuzetak biti izrično pomenuto u zakonu n. pr. kad je slučaj venerične bolesti, ki opasno zaraze drugih lica itd.«
Ko se nanaša ekspoze za Narodno skupščino na motive iz projekta iz leta 1910, je pustil v nemar celo kopo vprašanj, ki so nam že znana iz gornjih razmotrivanj, o katerih bi moral v interesu stvari zavzeti določno stališče. Vladni predlog za Narodno skupščino, kakor tudi ekspoze puščata popolnoma na strani oba projekta, avstrijskega kakor tudi češkoslovaškega, dasi sta bila v aprilu 1926 že v tisku na razpolago in bi bila brez dvoma zaslužila pravilno upoštevanje. Osobito naj še pokažemo dejstvo, da v določbi, sprejeti že v sekciji zakonodajnega odbora, ni nikjer govora o konkretnih pogojih zakonito dopuščenega razodetja zdravniške tajnosti in da .bo ob takem besedilu materialnopravne določbe zopet upoštevati vse siceršne predpise formalnopravnega značaja, pa tudi upravne zakone glede zdravstva, ki so pa še vsi po različnih pokrajinah naše države različni. Tako bi ostalo navzlic temu, da je želja in namen, ustvariti edinstveni kazenski zakonik, v p o edinih pokrajinah vendar le pri različnih določbah in prava edinstvenost glede tretiranja zdravniške tajnosti v kazenskem pravu nikakor nc bi bila dosežen a."
Svarilen zgled, kako se edinstveni zakoni ne smejo delati, nam nojda itiiisikovini :zakoin z dne 6. avg. 1926. Namen je bil inapiravJti vse skoz, tudi glede positopiainja v tiskovniiih zadevah, enoten zakon za vso državo;
154 Zdravniška tajnost v kazenskem pravu.
V. Kriminalnopolitični vidiki.
Predaleč bi vedlo, ako bi se hoteli podati na pravnofilo-zofsko polje in zastaviti vprašanja: Ali se naj v našem primeru kaznuje delo, ki je bilo navzlic kazenskopravni normi storjeno (klasična šola); mari naj se kaznuje storilec, ker je zagrešil tako antisocialno dejanje (moderna šola), ali naj se morebiti niti ne uporablja kazen, ampak le skrbi z izvestnimi sankcijami, da se človeška družba ubrani zoper kršilca reda, ki zahteva čuvanje zdravniške tajnosti (pozitivistična šola)? Tozadevna razmotrivamja lahko opustimo kot precej neplodna; zato pa naj za naše sedanje razmere napravimo to-le ugotovitev:'-' Država noče, dabi smeli zdravniki zdravniške tajnosti razodevati, ker taka razodeva-nja izpodjedajo zaupanje v zdravnike ter se z nezaupanjem do zdravnikov množe in povečujejo nevarnosti, da bolniki ne vprašajo zdravnikov za svet, s tem pa ogrožajo svoje in zdravje svojih potomcev ali sodobnikov in na ta način kot drobec narodov narodno zdravje vobče. Ta konstatacija se nam zdi tisti ključ, ki naj razjasni marsikatero dvomljivo stran in jo privede do zadovoljive rešitve. Ce se je v 1. 1906 postavil Kienbock na stališče, da ima zakonito priznanje dolžne molčečnosti zdravnika namen ščititi zasebno življenje (»Das Privatleben«); če je v letu 1920 popravil označbo pravne dobrine v »tajnostno sfero individua« (»Geheimnis - Spličire des Individuums«), mu smemo danes po našem naziranju
v resnici K in'astalo poleg šestero kazenskih pos'tapn!ifeov za obone zločine šestero novih iposebnih posftopnikov za tiskovne pregre§ke.
^ V nekaterih državah me ipoznajo zaščite zdravniške tajnosti; tako ndmajo 'takih določb: Anglija, več zveznih držav v U. ST. of Amerika, in največ kan'tonov v Švici (Kienbock, istr. 6). Dodamo še, da tudi ruski sovjetski kazenski izakon od 23. avg. 1922 ni isiprejd zadevnih določb, bnžCas zato ne, ker stoji na stališču pozitivistione kazenskopravno teorije in bi se pač itežko našlo kazensko sredstvo za taka dejanja. Pač pa je sprejel v § 216 kazen, ako se opusti nazinanilo nalezljivih boiczni pri ljudeh in pri živini; kazen (prisilno delo ali globa do 30 rubljev) pa se odredi v upravnem postopku (Freund, str. 201).
Zdraviliška tajnost v kazenskem pravu. 155-
odvrniti, da more biti to, kar on navaja, le posredni cilj zdravniškega delovanja, dočim leži glavni namen in pomen zdravniškega poklica v ohranitvi narodnega zdravja. Zdravnik nima pravice postopati po svojem okusu ali dati se voditi od tega, kar se mu poljubi. On ima dolžnosti javnopravnega značaja, da podpira državo v njenem stremljenju, da se ohrani narodno zdravje: V tem pogledu ima nalogo — »zdravstvenega uradnika«. Narodno zdravje je pravna dobrina, ki naj jo ščitijo norme kazenskopravnega značaja glede zdravniške tajnosti v prvi vrsti.^*)
Spričo takega principialnega stališča preglejmo določbe o zdravniški tajnosti, osobito one v osnutku našega k. z., najprej z občnega stališča (A), končno pa še posebno glede na dolozne odprave telesnega plodu. (B).
A. 1. Glede subjektov, ki so upoštevni za čuvanje tajnosti, imamo neke principialne pomisleke. Seveda so tudi odvetniki, zagovorniki itd. javnopravni pripomočniki za vzdrževanje reda. Nikakor pa jim ne pritiče naloga v tako emi-
" iSličmo stailišče sta zavzela de Jege feremda Živ a/no vi č (Prln-zilpion letc, stir. 316 ini Osnovi, sitr. 135), dalje iT es ar '(str. 154), slednji s 'tole imslij'0 (I. 1912): »iNioht bloss um IVerletzung irgenidwelcher ver; tragsmassig uber-namimeneir Veroflichtung, um das rein privatrechtliiche Verhaltnis zvviischen Borulfstrager um-d dem die iBeruifstatigikeit in An--'Sipruch ineihiraenideiri Inidiwduum, sondern um Vareleitzurag vam Stamideis'p*l!ich-it&n hatuddit es sioh, vem 'deren iBeachtiing -siiich 'der Staait eine 'ersprieissljche Wiiik'Ung 'des Berufes iiiir das Wohil der Gesammtheit versipricht«. Se-odločneje se ipostavito raa "navedenio stališče iHoch e-'BT'and€nb'u,r g, ki citirata v svoji torošuni (str. 24 iin 25) zdravniški isitamovski ired, ki si ga je Nemška zveza zdravniških društev dne 5. septembra 1926 zasnovala, da ustamovi smernJce iza svoja 'častna sodišča: V § 1 je pisano: »Der Beruf 'des deutschem Arztes ist Oesunidheitsdaenst ami deutschen Volke. Der deutsche Arzt iibt seimen Beruf inicht 'ledigliich zum Zwedke 'des Brwe'rbes aus, isomdern umter dem hoheren Oesichtsipunkte -dar Fiirsorge fiir die Oesundheit des einzelmen, wie fiiT 'die VVoblfart 'der AHgemeiinheiit... JedeT Arzt ha<t. seiiner Veran'twort'licbkit bewusst, die 6ffen't!liche Ge-sundheitsipflege in jeder NVeise zu iordern. Um Violksseuchen zu be-kamiplfem uinid zu verhiiten, soli er auch iiber die gesetziliche Schuldp^McIit hinaus alles tun, was in seinen Kraften stebt, und allen Bestrebungen entgegen',treten, die geeignet sind, die Vo^k••:^ahl und Volkskraft herab-zusetzen.«
Zdravniška tajnost v kazenskem oravu.
nentno državnem smislu kot sanitetnim organom, posebno pa zdravnikom. Še nikdo ni trdil, da bi moral odvetnik zaupan zločin ovaditi ali o zaupanih stvareh pričati; za zdravnike pa je to cesto v interesu narodnega zdravja nujno potrebno. Saj je naša lex fundamentalis, Vidovdaoiska ustava v posebnem oddelku pod naslovom: »Socialne in ekonomske odredbe« čl. 27 določila to-le:
o>|Dlrlžava se istara 1. o popravci opstiti liigijenskLli i socialnih uslova, koji utiču na naroidnu zdravitvenost; 2. o naročiitoj zaštiti matere i male dece; 3. lo čuvanju zdravlja svih giradjana; 4. o susbijanju akutnih i hroničtiih zarazmth iboies'ti kao i susbijanju zbupotreba alkohola; i 5. o besplatnoj iekarskoj pomoči, besplatnom davanju Idkova i drugih sred-stava za čuvanje nairodrog zdravila siromašnimi gradjanima.«
Ta določba nima usporednice niti giede odvetniškega stanu, niti glede drugih, v dotični že sprejeti določbi navedenih stanov ali poklicev. Zlasti se nam zdi neumestno, staviti verske predstavnike glede čuvanja zaznatih tajnosti v isto vrsto z zdravniki. Zadevna določba, ki je prišla v srbijanski kaz. zakonik preko code penal iz pruskega kaz. zakonika v sedaj veljavni srbijanski kaz. zakonik, ni več v skladu z. duhom Vidovdanske ustave, ki predpisuje v čl.. 12 med drugim: »Uvsvojene i priznate vere samostahio uredjuju svoje unutrašnje verske poslove.«
Ko je bila pravoslavna vera še državna vera kraljevine Srbije, je bilo drugače; danes ni več in zaupanje tajnosti svečenikom in duhovnim osebam, vsaj pri spovedi kristjan o v se znači kot n o t r a n j a cerkvena stvar. Ce pride določba glede čuvanja tajnostii tudi v kazenski zakon enaka oni, ki velja za zdravnike, pride prav lahko do navzkrižja med javnopravnimi dolžnostmi po zakonitih predpisih, n. pr. glede ovadbe o nalezljivih boleznih in med dolžnostmi duhovnikov. Že sama možnost takega navzkrižja naj bo perhorescirana (OIschhausen, str. 1253). K temu pa še pride: Ce bi stališče osnutka obveljalo, ki dovoljuje izdajo tajnosti tam, kjer gre za krivdo izključujoče razloge, kakor za silobran ali stanje skrajne sile, bi bilo zakonito dovoljeno kršenje cerkvenih predpisov glede izpovedne tajnosti, glede katerih taki oproščevalni razlogi niti obveljati ne smejo. Krščanske cerkve same se morajo braniti,. da bi bila izpovedna tajnost enako
Zdravniška tajnost v kazenskem pravu. t'S7
2^ Glede odnošajev med dnžavo in cerkvijo .po ustavi .prirn. Kirek, Grundzuge des Venfassungsrecbtes, str. 31, glede izpovedne molčečnosti Kušej : Cerkvemo pravo kat. cemkve, II. izdaja, 'str. 625. Prid;nžujem.o st, o zašoiiti izipovedaie moličečnositi j>o ka'zenskeimr ipTavu obrazložiti svoje mjišljeinje -lobšimeje ^o druga priliki. Tedaj bo tudd govor o item, koliko bi bilo osvcbojemje duhovniikiov od dolžnosti, izpovedati kot priča v kazensikem aH civilnem pravdmem' ipostopainj^u, po inašem' načrtu kazen-sikega zakomdika prizadeto.
^ Ko je švicarsikii prednaart za kaz. zak<m (t. zv. S it oo sov na.6i-t) prediagal besedilo, enako onemu iitailiijiansikega zakona, ga ije komisija ekspertov odklomila rekoč, dia bi prišle potem tudi stamovske skrivnosti kro-jačev in {rizerjev v poštev... (iGl. Tesar, str. 155). Enake določbe glede kroga subjektov imajo 'tudi še iMehika, Nizozemiska, 'Dulgarija 'in predvojna Rusija (2ivanovič, 'Principien, str. 317).
obravnavana kot zdravniška tajnost. Sicer pa po Vidovdanski ustavi sami ne bi smeli zakoni države rušiti predpise cerkvenih zakonov.^-'
Potemtakem ne bi hoteli priporočati preohlapno besedilo italijanskega zakonika,^^ ki ne navaja nobenih stanov ali poklicev, še manj bi pa stavili v isto vrsto določb pravozastop-nike, zdravstvene organe, slušatelje na medicinski fakulteti in — duhovnike. (2 i v a n o v i č , Osnovi, str. 135, je enakega mišljenja, smatra pa, da skupno obravnavanje glede vseh stanov ni neumestno.)
2. Zakon mora glede objekta, ki je kot tajnost zaščiten, pregnantno izraziti, da gre za čuvanje vsega, kar zdravnik izve v svoji zasebni zdravniški praksi in glede česar ima pacient od nosno preis'kovanec kakršenkoli, če tudi najmanjši osebni interes, da ostane tajno in to ne glede na to, aH pacient sam za to že ve ali ne. Ni merodajno, da gre za b o 1 e z e n, v poštev pride marveč delovanje zdravnika v obče, torej tudi pri preiskavah za zavarovanje, za dosego štipendij ali služb itd. Ce izve zdravnik, kar ni v nobeni vzročni zvezi s preiskavo radi bolezni ali zdravstvenega stanja njegovega pacienta ali preiskovanca vobče, to ni predmet zdravniške tajnosti. (Pravilno Ž i v a n o v i č. Osnovi, str. 136.) Pač pa utegnejo biti razne telesne funkcije v konkretnem primeru take, da spadajo v kategorijo sočiniteljev za
158 Zdravniška tajnost v kazensltem pravu.
^ Ker se naša razprava peča predvsem z zdravniki, maj navedemo (v prevodu) vsaj pod črto mišljemje Oirussa '(Der Voirentwu)rif etc, str. 62, '63) 'glede zdiravniiških usluižbencev in nastaviljemcev: »(Mislim, da je 'Opasno, osebam navadno manjiše inteiligence in irazsodnosti dovoliiti za-kiomiito iste možn'OS'ti, kakor zdravnikom. iNastavM'en'Ci, silužabnifci zdra-.--nika ali zdravilišč, bolniških blagajn itd. .morajo biti brez vsake uitesni'tve primorani čuvaita pokliano taj.nost, kajti oni niso sposobni presojati ali je dan opravičen javni ali zasebni i'n'teres.«
spoznanje zdravja ali bolezni. Seveda ni treba, da bi imele dotične funkcije pri kakršnemkoli položaju onečaščujoči značaj. Zadostuje, da so v nujni zvezi z zdravstvenim stanjem in to jih vstvarja za zaščitene po zdravniški tajnosti. Osebni interes zaščite zdravniške tajnosti je podan tudi glede bližnjih sorodnikov ali soproga pacienta oziroma preiskovanca, osobito tudi po njegovi smrti. To pa naj bi bilo jasno iz dotičnega zakonitega besedila razvidno!
Ne spada pa v kategorijo zaščitenih tajnosti to, kar izve zdravnik o priliki ordinacije ali preiskave o drugih osebah razen pacienta ali preiskovanca, če to ni v zvezi z zdravstvenim stanjem pacienta ali preiskovanca. Pač pa lahko postanejo tudi takšne, tujih oseb se tičoče okolnosti predmet zaščite, če so od pacienta ali preiskovanca z ozirom na pojasnilo o svojem zdravstvenem stanju naravnost zaupane.^^
3. Olede oblike krivde so se vsi osnutki, ki so biU zgoraj obravnavani, postavili na stališče, da je kaznivo le dolozno razodetje tajnosti. Pod razodetjem bi bilo razumevati vsako objavo drugim nepoklicanim osebam, če tudi ni javna. Vse to bi ustrezalo morda naziranju, da je zdravnik strokovnjak, ki je z mezdno pogodbo zavezan pomagati do zdravja. Raz stališče onega nazora, ki smo ga gori razvijali, da je zdravnik zdravstveni državni organ, pa taka ureditev vprašanja glede krivdne oblike ne more zadovoljevati. Tudi iz malomarnosti kršena dolžnost čuvati zdravniško tajnost zase, mora priti pod kazensko sankcijo. Sicer'bi zdravniška oseba imela vsakokrat izgovor pri roki, da je trenotno pozabila na to, da je stvar zvedela pri ordinaciji in da je bila trdno prepričana, da mu je druga oseba pravila o dotični tajni okolnosti.   Vsaj velika malomarnost bi morala biti na vsak
Zdravniška tajnost v kazenskem pravu. 159
G T u s s (Der Vorenitwurf etc, str. 55) slika v živih barvah, kakršnim izkuišmjavam so 'zdravniki iizpostavljeni glede itajnosti svojih pači anitov, ipa se tieikaj strani pozneje (str. 59) zaidovrfji z goto kioinstaita)cii(j'o: »Daraus gebt bervor, dass meh eine fahrlassige Vertetzung des arzt-lichen Beruifsgeheiiminisses 'derakihar ist. Die fahirlassige Vedetizung des arzttl'ichen Geheiimmisses ist nicbt 'Sitraifbar.« Da tu nd idosleden, leži na •dilami.
" Predaileč pa je šlo po našem mneniju državno sodišče v Lipsiji z odločbo li2. maja '1932, M (priznava »gospodarju tajnositi« pravico, dano dovoiljenje zopet preklicati, kar naj veže zdravnika (glej 'Mii'noher Medic. WochenschT»ft 1. 1924, str. 1616). To ne ustreza 'dejanskim potrebam, nili ni s stališča etike primierno. Kdor 'da 'dovoljenje, m'aj ga da trezirto pre-raiišlj'ano, zavedajioč -se posledic, ali pa naj ga nikar ne 'da.
način kazniva, seveda ne tako strogo, kakor naklepna (do-lozna).25
4. Naše načelmo, na določila ustave se opirajoče naziranje pa mora priti osobito pri vprašanju v poštev, pri katerih okolnostih razodetje zdravniške tajnosti nI kaznivo. Po našem nazoru nikakor ni treba izkonstruirati nekakšno omiljeno stanje skrajne sile za izključitev krivde. Zakonodavec naj normira to, kar se mu zdi potrebno raz stališče, da je v prvi vrsti javna dobrina narodnega zdravja zaščitena in šele posredno zasebni interes poedinega državljana na obvarovanju njegovih osebnih tajnosti.
Ce pravi predlog za naš edinstveni kazenski zakonik, da je kazniv kdor »neovlaščeno« razodene tajnost, cika to na popolnoma nepravilno stališče, kakor da bi bilo presojati stvar samo iz vidika privatnega zaupanja. Po našem nazoru niti ne gre priznati pacientu ali preiskovancu absolutno upravičenost, da sme on dovoliti ^razodetje tajnosti. Ce gre na primer razen za njega tudi še za kako drugo osebo, ki je na dotični tajnosti zainteresirana, na primer za soproga luetične žene, stariše nervozne hčere, ki je to bolezen podedovala in si., je jasno, da bi moralo priti dovoljenje tudi še od teh oseb. Oni so tudi »gospodarji tajnosti« (»Geheimnisherr«: Eber-mayer - Lobe - Rosenberg, str. 963).^'
Po drugi strani pa je treba povse drugače obravnavati zdravniške tajnosti, za katere izve zdravnik kot državni uradnik ali siceršnji javnr nameščenec v administrativni službi.
'60 Zdravniška tajnost v kazenskem pravu.
" Pri item me bi lioteli .priporočati, da se postienta avstrijska zakonodaja .po svetovni vojmi v 'tem pogledu, .da je .določena dolžnost z na-znani-enjem neikili 'nalezljivih .boleznih te za primer bojazni, da bi se mogle irazširiiti. To pomemja arbitranrai moimemt, ki utegne namene zako-ii'odiaivoa vse 'Sikoz opovirati. Tudi .bi .glede otroonilške vročice ne priporočali .določbe § 2 zak. z dne 14. aprila 1913, da ustamavlja samo poziitivna diagn.aza te bolezni idolžinost, j'0 nazinani'ti. Pruski zakon, z dne 28 avg. 1905, št. 3(73, odreja uradnio posilovanje že pri sumu, da je obolenje aH smrt maistopila vsled ite bolezni (§ 6). — Najinovej'ši zakon za Nemčijo z idme i26. j.anuarja 1937 glede pobijanja s p'O In i h bolezni pa ne ustanavlja dolžnositi zdravnika, .da naan'a.ni primer spolne bolezni, .ampak najprel določa dolžmosit .obo'lelega, 'dia .se .da lečiti po odrejene.mi zdravniku, dokler ne 'OzdTavi. Šele. če paoi'ein't ine izpoilnuje te dolžraosrti, ali vobče ne, ali ne predpisano mu dobo, -mora ga zdravnik ovaditi pristojnemu oblastvu.
Kdor pride v položaj, da ga zdravnik kot državni uradnik ali javni administrativni nameščenec preišče, ne sme pričakovati, da ostane uspeh preiskave tajen, če je državi glede na občno zdravstveno stanje na tem, da dotična okolnost ne ostane tajna. Naloga zdravnika ni denuncirati, če država nima kontrole javnega zdravstva baš po tem zdravniku. Kjer jo pa ima, mora biti zdravnik dolžan, da naznani. Tu porečemo, da je država sama po delovanju svojega zastopnika postala »gospodar tajnosti«.
Ker v naši državi še nimamo edinstvenih predpisov glede naznanjanja nalezljivih bolezni, trebalo bi za to, da se ustanovi enotno pravno stanje za vso državo, v zadevni določbi kazenskega zakonika ustanoviti expressis verbis dolžnost na-znanjevanja vsake nalezljive bolezni in prepustiti izvršilni naredbi h kazenskemu zakoniku, da se izdajo enotni predpisi za vso državo, katere bolezni je imeti za nalezljive in kako naj se naznanijo.^^
Ako zdravnik krši tajnost, pridobljeno kot administrativni kontrolni organ javnega urada, spada to v poglavje o kršitvi uradne tajnosti, ne pa v ono o zdravniški tajnosti.
Premotrimo pa sedaj primere, kjer gre za zdravniško tajnost, ki je bila pridobljena v izvrševanju zdravniškega poklica samo v interesu pacienta ali preiskovanca. Tu vidimo takoj, da gre lahko a) za javnopravne interese kakor tudi za
Zdravniška tajnost v kazenskem pravu. '
b) zasebnopravne, ki se utegnejo kresati drugi z drugimi aH pa tudi sami med seboj.
K a): Glede ovadb zločinov se je pokazalo stališče starega avstrijskega § 359 za absolutno zavrgljivo. Taka določba pomenja pač naravnost negacijo zdravniške tajnosti, zlasti če je iskati zločinca v pacientu samem. Država lahko ustanovi dolžnost ovadbe hudodelstva za določne primere, tako n. pr. če 'kdo vedoč, da bije sum storitve težko kaznivega hudodelstva na osebo, ki je nedolžna, pa navzlic temu, da ve za pravega storilca, nalašč noče ovaditi. Tako je postopal švicarski prednačrt (§ 211), ali pristavil je izrecno: Poklicna tajnost ostane pridržana. Izven takih primerov pa vsaj zdravnika ne bomo smeli siliti k ovadbi zločina, razen, kjer so eminentno zdravstveni interesi v nevarnosti. (O tem pozneje).
Dalje pridemo do vprašanja, ali naj naznani privatni zdravnik primere nalezljivih bolezni, ki jih doznava v izvrševanju zdravniške zasebne prakse. Samo po sebi um-Ijivo je, da morajo biti obvezni tisti predpisi, ki vežejo glede naznanjanja nalezljivih bolezni zdravnika kot administrativnega uradnika, tudi za praktične zdravnike. Zdravstveno stanje ljudstva je ogroženo: Interes sprečevanja take opasnosti — potisne docela v ozadje dolžnost čuvanja zdravniške tajnosti.
Če pride zdravnik v položaj, da se mora sam braniti pred ovadbo, n. pr. da je zagrešil smrt ali težko oškodbo, čeprav iz malomarnosti ali vsled pogreška v svoji umetnosti, mu moramo vsekako priznati isti položaj kot vsakemu drugemu obdolžencu. Ko brani svojo zdravniško čast, morda celo svobodo, ima po določbah k. pr. r. pravico vsakršne obrambe, ki jo smatra za potrebno. Če bi pri tem obrekoval, ga zadenejo iste kazenskopravne posledice, kot vsakega drugega takšnega zločinca.
Glede dolžnosti p r i č e va n j a je po našem nazoru pravilno tisto stališče, da naj ¦ ima zasebni zdravnik pravico, odreči se pričevanju o vseh okolnostih, ki so predmet zdravniške tajnosti, i to jednako v kazenskih kakor tudi v civilnih pravdah, tako da ga niti sodišče ne sme primorati k izjavi. Stališče § 153 starega avstr. k. pr. r. je za zdravnike prestrogo!
11
162 Zdravniška tajnost v kazenskem pravu.
" Zelo umesten se nam zdi de lege ferenda ipredilog, ki ga stavi Albert iMoll, Die aratliche Ethik (str. 92), da naj bi bilo možno javnost od »lavme razprave izključiti, kadar zdravnik priča o zdravniški tajnosti: inače bi se sanzacijsiki -časniki oprijemali baš itakih , tajnosti in napravili imorida naizmeinao šiloodo, ki 'bi ziadela ne samo paiciemta, ampak ves zidrav-niški isftam.
" Da mlcdair ni 'treba navajati imen, povdarja Albert 'Moli (sir 110); O Is cs h ha u sen ^(istr. 1255) pa sploh zamika, da bi bilo razodetje diopusinio radi .zmamstvenih iroteiresov. Pravilno Graf zu Dohna (str. 117). ,       f
Toda zdravniku samemu bodi dopuščeno, da razodene predmet tajnosti, ako je prepričan, da ga višji državni interes narodnega zdravja ali pa kakšen tak vzrok opravičuje govoriti, ki izključuje že po občnih predpisih vsako krivdo pri kršitvi (silobran, stanje skrajne sile).
Dolžnost dati strokovni aško mnenje na sodišču se utegne pokazati v primerih, kjer je zdravnik zaslišan kot izvedena priča aH pa kot izvedenec. Za prvi primer (izvedena priča) velja to, kar je bilo povedano pravkar glede pričevanja, za drugi primer (sodni izvedenec) pa mislimo, da mora veljati vse to, kar smo navedli pri zdravniku uradniku: ko je postavljen za izvedenca, ima vse dolžnosti izvedenca kakor vsak izvedenec drugih strok.^^
Težko je predlagati točno normo, ki naj velja za kršitev zdravniške tajnosti v interesu — znanosti. Svojim go-renjim izvajanjem de lege lata pod III. t. 3 moramo pridati de lege ferenda, da ob načelnem stališču, po katerem naj prevalira vedno in povsod skrb za ljudsko zdravje, ne sme biti dvom o tem, da naj se umakne pravica pacienta na čuvanje njegove tajnosti javnemu interesu do znanstvenega prikazovanja in razmotrivanja novih bolezenskih pojavov. Vprašanje je za nas qmestio facti le še glede tega, kaj je nov pojav, sposoben za novo znanstveno kritično misel.^*
K b): Olede privatnih interesov, ki se med seboj krešejo, pa ni moči opredeliti tako določnih skupin kot pri javnopravnih. Glavni vidiki bi biH po eni strani oziri na osebo zdravnika samega v primeru z oziri na paciente, po drugi pa oziri na pacienta v primeri z oziri na druge
Zdravniška tajnost v kazenskem oravu. 163
osebe. Pri slednjih je treba delati razHke med osebami, ki so zdravniku osebno blizu in pa med osebami, ki so zdravniku osebno tuje. Primerov je v zadevni bogati književnosti zelo mnogo; naj zadošča, da navedemo vsaj po en primer za vsak tip.
Zdravnik, ki vtožuje svoj honorar, naleti na odpor pri pacientu. Če je potrebno, da zdravnik navede vrsto bolezni v svrho utemeljitve višine zaslužka, ali sme to storiti, čeprav ve, da pacienta hudo kompromitira? — Če zdravnik pri ordinaciji spozna, da je zaročenec njegove nečakinje tuberkulozen, ali sme to razodeti materi zaročenke, svoji sestri, ali pa zaročenki sami? — Če zdravnik pri ordinaciji ugotovi, da boleha pacient na epilepsiji, ali sme to razodeti njegovim sorodnikoin. da bodo nanj dobro pazili in ž njim prav posebno obzirno rav-naU? — AH sme zdravnik pri telesni preiskavi osebe, ki jo nameravajo vzeti stariši sifilitičnega otroka za dojiljo, tej razodeti, da bo dojila bolno dete in morda prenesla bolezen na svoje zdravo dete? Glede teh primerov, ki naj veljajo kot tipični, pride v zadnjih dveh lahko do kombinacije s primeri, ki smo jih že obravnavali pod vidikom javnopravnih zdravniških dolžnosti. Za take primere ne more biti dvoma, da prednačijo v občem zdravstvenem interesu vedno in povsod javne dolžnosti. Če pa te ne pridejo v poštev, gre pač za ko-lizijo zgolj zasebnopravnih interesov. Zaman br se mogli tu sklicevati na občne zdravstvene interese. Po našem mnenju pa je treba v vseh teh primerih stvar rešiti z najvestnejšo presojo primera iz vidika tiste osebe, ki je gospodar tajnosti. Druga je, če pride pacient sam v zdravniško ordinacijo, ali pa, če so ga poslali njegovi stariši ali sorodniki k zdravniku, da izvedo, kaj je na bolezni...
Tu je pač eklatantno, da nam izraz »neovlaščeno« v našem projektu, za edinstveni kaz. zakonik ne more pomagati; nasprotno, spričo neizrazitosti bi bil le ovira, da se pride do pravilne rešitve. Poseči se ¦ mora vsekako po formuli češkoslovaškega ali nemškega načrta, pri tem pa predpostavljati, da je treba vpoštevati predvsem moment, kje bi nastala s splošnega vidika, da treba ohraniti ljudsko
11*
161 Zdravniška tajnost v kazenskem pravu.
To sltnan vprašanja je kot pn'i pravilno povdarM 2ivanovič, Primcipien, etc. (str. 320, 331).
" iMiiimiogrede dodiajmo, 'da me more veljati naitaniono »sto za pckliicin'e poimioonike pri. ordinaciji, še manj pa za slušateljie medicine, kar velja za 'zdravinike v zasebni praksi. Za 'te bi bi'lo 'treba posebinih predpisov, ki bi 'm'ora!li biti vse skoz usmerjani na majstnožje čuvamle tajnosti.
zdravje, večja škoda: ali z obvarovanjem zdravniške skrivnosti ali z njenim razodet-j e m.^" Ta moment, ki presoja škodo iz vidika ohranitve ljudskega zdravja, po našem mnenju še ni dovolj izražen niti v formuli, ki jo predlagata avstrijski ali češkoslovaški načrt. Treba bi bilo še posebej povdariti, da gre pri tehtanju interesov predvsem za presojo, kdaj bi nastala manjša škoda za občno zdravstvo, event. za osebno zdravstvo prizadetih. Da ni moči presojati, kot pravi Qraf zu Dohna (str. 117), stvari tako kot pri matematičnem eksemplu, je jasno. Za vsak primer bo odločilno vestno pretehtanje križajočih se Interesov po posebnih razmerah baš tega primera. Vsi drugi razlogi, ki se ne tičejo vprašanja narodnega zdravja, bi imeU le tedaj svojo moč, kadar bi bili istovetni s krivdo izključujočimi razlogi občnega dela kazenskega zakonika. Le na ta način bi dobili pravilno rešitev kolizije mjejd kazenskimi normami in med zdravniškimi predpisi.^'
Nekateri avtorji (n. pr. EbeTmayer - Lobe - R o-s e n b e r g, str. 960) smatrajo, da je krivdo izključujoči razlog v »poslovanju brez naloga« (Geschdftsfiihrmg ohne Auftrag) nesporno (»unbestritten«) podan, t. j. če tuja oseba za pacienta brez njegovega dovoljenja naroči zdravnika. Tu naj bi imel zdravnik pravico zdravniško tajnost razodeti naročilcu. Po našem mnenju pa te pravice nima, ako se protivi razodetju preiskovanec sam. Ne smelo bi se presumirati, da je volja pacienta ali preiskovanca a priori podana, niti tedaj ne, kadar je v ožjem razmerju dolžnosti, ki izvirajo n. pr. iz zakonske vezi, nedoraslosti otrok napram starišem ali iz službenega razmerja poslov.
5. Olede pregonljivosti, kvalifikacije in kazni radi neopravičenega razodetja zdravniške tajnosti
Zdravniška tajnost v kazenskem oravu. 165
predlogom za edinstveni kazenski zakonik naše države ni mnogo prigovarjati. Če se pregrešek zasleduje po predlogu oškodovanca ali prizadete osebe, s tem ni rečeno, da se ^iti privatna pravna dobrina (nasprotnega nazora 2 i v a n o-vič, Principien, str. 314 in Osnovi, str. 135). Da bi se pa moralo zasledovati uradoma v vsakem primeru, za to ni potrebe. Kajti če izločimo vse možne primere, kjer je razodetje zdravniške tajnosti upravičeno in zato nekaznivo, ostanejo le še taki primeri kaznivosti, kjer utegne biti pretežni večini zasebnih strank ljubše, da se že razodeta tajnost ne obeša še na veliki zvon senzacionalne razprave na sodišču. Če ostane stvar širši javnosti prikrita, s tem zaupanje v zdravnike ia njihovo molčečnost gotovo še ni omajano.
Na eno važno okolnost pa so pozabili novejši reformni načrti, ki pravijo, da naj se preganja delikt kršenja zdravniške tajnosti na predlog oškodovanca. Nedvomno nastane cesto velik interes na tem, da se ne izve vzrok smrti v širši javnosti, ker bi to, n. pr. pri samomoru, oblatilo svetel spomin na rajnika, morda pa tudi prizadelo hudo škodo njegovim zaostalim sorodnikom. Kdo naj ima v teh primerih pravico predlagati kaznovanje? Tudi tu se ne bi mogli odločiti za čisto uradno pregonljivost, ker bi se na ta način zaostalim sorodnikom utegnilo škodovati. Zato mislimo, da naj imajo pravico, predlagati preganjanje vsi tisti bližnji sorodniki, ki majo pravico zasebne obtožbe radi onečaščenja spomina umrlega. Seveda pa mora to priti v zakonito besedilo!
Glede kazni bi bilo treba za primere razodetja zdravniške tajnosti in velike malomarnosti pač ustanoviti blažjo kazen.
Da kazensko sodišče ne bo imelo pravice, ustaviti izvrševanje prakse zdravniku, ki je zagrešil bodisi naklepno, bodisi malomarno obravnavati delikt, je vsekako pozdravljati. Manjka pa v osnutku našega kaz. zak. predpisov, kako naj se kaznuje zdravnik, ki prekrši zapoved, da naznani nalezljive bolezni. V § 250 je sicer govora glede zločina storjenega s tem, da kdo ne postopa po predpisih glede obvarovanja pred nalezljivimi boleznimi, ah ta norma ni napravljena za primere opustitve na-znanjenja nalezljivih bolezni po zdravniku.
'66 Zdravniška tajnost v kazenskem pravu.
Rriim. .mojo razpravo .»iProblemi tezenskopravine zaščite telesnege plloda« v Pr. Vestinnku '\. 1934, štev. 5, dalje določalo novega zakona v Nemčiji od i25. imaja 19.26, .str. 99, priobčeno v .našem članku »Dopustivost ili nedopustivost um-jetnoga pometnuča« (Mjeseanik 1. 1926, štev. 8). Po čaaniških vesteh je oblastna sikuipščima v Zagrebu zahtevala sitirogo izvajanje zakona glede nedopustne odprave  telesnega ploda.
Po našem mnenju bi bilo razlikovati med različnimi vrstami nalezljivih bolezni. Opustitev po zdravniku, čeprav le kul-pozna, ki se tiče zelo nevarne epidemične bolezni (n. pr. na ljubo hotelirju, v čegar sobi se je pojavila difterija pri tujcu), je brez dvoma raz stališče ohranitve javnega zdravja tako težak delikt, da bi ga bilo zelo ostro kaznovati po sodišču. So pa tudi take nalezljive bolezni, kjer bi bila takšna strogost zakona odveč in bi zadostovalo prvič kaznovanje v administrativnem postopku, a šele ponovni povratek bi' se naj kaznoval kot sodnijski pregrešek. Da bi moral zakonodavec dolozno opustitev naznanjanja bolezni, ki se znači za še hujši deUkt po občnih predpisih kazenskega zakonika, kaznovati po strožjih predpisih za hujše občne delikte, je samo ob sebi razumljivo. Tu bi bilo pač tudi mogoče, da se vzame zdravniku pravica za izvrševanje prakse za vedno ali za določeno dobo po načelih izgube državljanskih pravic. Taka določba bi bila potrebna zlasti glede na mlajše zdravnike, ki bi morda iz pridobitnih ozirov podlegli izkušnjavam, da bi hoteli nalezljive bolezni prikrivati. (Hoche-Brandenburg, str. 47).
B. Zakonodaja glede odprave telesnega ploda je bila izhodišče naše razprave. V teh primerih je stališče zdravnika v resnici zelo težavno. Zdravnik vidi mnogo gorja, ki pride nad žensko večkrat bolj po krivdi moža, kot po krivdi nje same. Pomoč z umetnim splavom, ki jo iščejo ženske v takih primerih pri zdravnikih, je le pri vitalni indikaciji dovolj ena.**^
Ce bi zdravnik sam kršil zakonito normo »ne ubijaj niti embrija«, bi storil zločin. O teh primerih v okviru naše razprave ne govorimo. Tajnost o samostorjenem zločinu ne more biti zaščitena. Pač pa spadajo semkaj primeri, v katerih izve zdravnik za odpravo telesnega ploda, ki jo je naklepno
Zdravniška tajnost v kazenskem pravu. 167
povzročila ali — žena-pacientinja sama, ali pa — druga oseba. Seveda pa so najpogostejši primeri tisti, ki veljajo kombinaciji obeh primerov: žena-pacientinja je nasnovala naklepno odpravo telesnega ploda, a izvršila jo je druga oseba, morebiti zdravnik.
Obdržimo pred očmi našo tezo, da vrše zdravniki officium nobile v interesu javnega zdravstva. Kadar je poseg v materino noseče telo povzročil vsled sepse — otročniško vročico, ne more biti nobenega vprašanja, da mora vsak zdravnik postopati po predpisih, ki veljajo za naznanitev prenosnih bolezni. Ponovno povdarjamo, da je nezadovoljivo stališče doslej v Sloveniji in Dalmaciji veljavnega zakona z dne 14. apr. 1913, po katerem mora zdravnik šele pri pozitivni diagnozi puerperalne vročice javiti uradnemu zdravniku primer obolenja. Aut, aut: ali se smatra raz stališče medicinske vede ta bolezen za tako nevarno in prenosno, da jo je treba uvrstiti v seznam zakona, onda — treba že sum bolezni dejati pod javno zdravstveno kontrolo; ali pa ni tako prenosna (juristi seveda ne smejo imeti v tem pogledu prav nobene besede), — potem pa je sploh ni uvrstiti med opasne infekciozne bolezni.
Seveda je vsako naznanilo take bolezni za okolico bolnika neprijetno, s tem^ pa tudi mnogokrat zdravniku samemu — nezaželjeno. Marsikateri zdravnik se noče zameriti pacientu in njegovim ljudem, ker pride po naznanilu take bolezni do separiranja bolnika, desinfekcije, včasih do zaprtja obrta. Vse to je zelo nevšečno. Toda — država, ki diktira naznanitev, nudi v svojih bolnišnicah za prenosne bolezni dobro odpomoč in če bo že sum bolezni vsakokrat naznanjen, mnogokrat ne pride sploh do nobenih nevšečnih posledic. Zato zdravnik pri takih »socialnih konfliktih« (Kienbock, Berufsgeheimnis, str. 46) ne sme imeti pred očmi interesa prizadete bolnice, ampak javni interes narodnega zdravja.
Sicer naznanilo bolezni še ni naznanilo zločina. Stvar uradnih organov bo, da na podlagi naznanjene bolezni upotijo primerne poizvedbe, če se jim bo zdelo, da je glede na vse okolnosti podan tudi sum hudodelstva. Govoriti o odiju, ki pade na zdravnika, ko vrši svojo zakonito dolžnost, ni umestno.
J69 Zdravniška tajnost v kazenskem oravu.
Narod bo pri korektnem postopanju prav vseh zdravnikov to sam uvideti moral.
Druga pa je v tistih primerih, kjer zdravstvenih ozirov ni, kjer ni prišlo do otročniške vročice, pač pa zdravnik izve pri zasebni ordinaciji, da je bilo storjeno hudodelstvo odprave telesnega ploda. Tu treba pomisliti, da je podlaga za udejstvo-vanje državne kaznovalne pravice samo tak dejanski stan, ki pomenja v smislu socialnega občestva neprimerno, pogreš-no zadržanje, skratka antisocialno dejanje. Če država v svojem kazenskem zakoniku veleva, da je dolozno povzročen splav v interesu ohranitve človeške družbe kaznovati kot hudodelstvo, velja tudi za zdravnika, da pod nobenim pogojem ne sme podpirati možnosti, da se brez vitalne indikacije umetno splavljanje vrši aH celo naravnost v vehkem stilu goji. Na drugi strani pa je v interesu države same, da se ohrani zaupanje naroda do zdravniškega stanu. Tu imamo torej opraviti s sukobom dveh javnopravnih interesov eminentno socialnega značaja. Kako ta konflikt razrešiti? Ce naj bi nadvladala na vsak način dolžnost čuvanja zdravniške tajnosti, — trpelo bi narodno zdravje in to še prav posebno v primerih profesionalnega odpravljanja telesnega ploda za drag denar,.pa ob zelo majhnih kavtelah za-branitve sepse. Pridružujemo se docela predlogu H o -che-Brandenburg (str. 39 in 47), da naj gre zakonodaja srednjo pot: Zdravnik imej dolžnost, da naznani dejanski stan glede odprave telesnega ploda, imena zdravljene noseče ženske pa mu ni treba izdati ; pač pa ne samo sme, ampak mora v i n t'e r e s u !j a v/n e kontrole nad brezvestnim početjem nepoklicanih, zločinskih odpravi-teljev in odpriaviteljic telesnega ploda naznaniti le-teh imena zdravstveni oblasti, ki naj jih ovadi po uradni dolžnosti. Druga stran take zakonite uredbe bi pa seveda morala biti ta, da bi imel zdravnik tudi na sodišče kot priča poklican popolno svobodo, v takih primerih izpovedati o vseh stvarnih podatkih, ki se tičejo storjenega ali poskušenega hudodelstva, — im e n a svoje p a c i-
Viredtnost pravidnega predimeta v 'mčrtv c. pr. r. 169
entinje pa nikoli ne bi bil primoran izdati.^^ Taka uredba materije s stališča zakonske tehnike ne bi delala nobenih težav, bila bi pa korak odločilne važnosti v borbi države za ohranitev zdravja in naravnega razvoja populacije.
Hochie-Birandemburg (str. 39) 'Opozarjata •.na odločbo nem-išlkaga idržavinega sodišča z .dn.e 16. <mma 1914 (ZbiAa kaz. sod. odločb, zv. 48, str. 268), ki je priznala zdravniku, da s.m€ kot priča zaslišan glede posameznih 'točk svoje i.zp.ovedi odklionoiti lodgovar. Za .dam'aišnj'e pravo v fla'ših ipokrajinah, kjer velja 'določba slična § 1-53 starega avstr. k. pr. r., bi .bi'lo tako, v Nemčiji 3e »šiipoikogrudno« 'tolmačenje povsem' zakonito, ker govori ita paragraf tudi o iino.žnosti odklonitve posameznega vprašanja. 2al, ^t^^ imožmost odklionitve odpade, če se postavi sodišče na stališče, da je priimer take važnosti, 'da imora zdravnik navalic iizražanii vdlji, čuviati svojo tajnost, vandair le izpovedati.
' Zak. 30. jan. 1922 Ur. t. št. li50/!22 'in .urediba 15. aprila 1924 štev. 1'6.43S, šlt. 106 SM. Nov. posil. XXIII, Ur. I. 144/24).
^ Glej »obrazlioženje« k načrtu.