Ilustrirani Slovenec
Leto IV       Tedenska priloga »Slovenca« (št. 197) z dne 19. Vin. 192S        Štev. 34
Lepote naše slovenske zemlje: Vodopad Krke pri Žuženberku
Koto Erjavec, Višnja gora.
266
S pogreba umorjenega mehikanskega pređseđniKa
Obregona :
častniki mehikaiisko uriiiadc v s|)if\udu. Uiiji- tiifli dosedanji predsednik ( alii-s n<)("o več v/trajati na svojem mestu, /.ato i)ilie<' ne \e. kakšnim prevratom se la
nemirna država še hli/a.
Titulescu
romunski znnanji ?ninister. ki je dolgo let vodil romnnsko zunanjo politiko v nam prija/.nem /Tuislu. sedaj pa odhaja s svojepa mestu in postane poslanik v Londonu.
Z amsterđamsKe olimpijade
Dne julija je so|)ro}r ni/o/cniske kraljice slovesno oivoril <), mednarodno olimpijado, ki se vrši lo pol na ogromnem, novo /f;rajeiu'm modernem stadionu v Amsterdamu. Vsi kulturni narodi sveta poslali v to sv rilo v .Vm>lerdam cele vrste svojili najboljših športnikov. Na tisoče tekmovalcev vseli najra/lič-nejšili vrst sporta se lio horilo /ii prvenstva, odlikovanja in priznanja in vi's svet z največjo pozornostjo zasleduj«- uspehe posameznih znanih tekmovalcev, posehe pa seveda Se vsak narod napeto pričakuje, kako bo iidrezala njegova reprezentanca. .Na deset in desettisoče jlledalcev prisostvuje dan za dnem vsem noštevilnim vrstam tekem .Neverjetno je. kako je v zadnjih letih po vsem svetu narasllo zanimanje in zmisel za telesno kulturo. Sport osvaja bolj in bolj modernega človeka, ludi pri nas narašča in se širi od leta do leta bolj. zlasti telovadba, ženski spori, lahka atletika in nogomet. .Seveda smo Slovenci, izvzemši telovadbe, še daleč, daleč za drugimi narotli.
Naval občinstva pred vhodom v olimpijski stadion v Amsterdamu
"Pred stadlonskimi blagajnami
ob priliki otvoritve, videti je tudi del stadionsskih zgradb.
Na levi:
Vodni bazen na amsterdamskem stadionu
kjer se vrše plavalne tekme.
267
Voditelj slov. naroda, đr. Ant. Korošec, ministrski predsednik, kraljevine S.H.S.
Veliki možje se uveljavijo končno tudi v nujneugocliicjšili okoliščiiiah. Slovenci ne tvoiinio niti desetino prebivulslvu naše dr/ave in njena politična zastopnica. SLS, šteje v belgrajski narodni skupščini komaj 20 poslancev med "ilS. kolikor je vseh. in vendar je bila o priliki najtežje izmed številnih doseclanjili kriz poverjena sestavu nove \ lade našemu dr. Korošcu, kar je najlepši d('kaz velike avtoritete in glohokejja zaupanja, ki ga uživa voditelj Slovencev danes že v vsej državi in pri vseh vodilnih [xditicnih .';trankaii. O čemer bi se še pred pur leti ne upal sanjati niti največji optin\ist, to se je sedaj zgodilo. Dne 2". julija je bila sestavljena nova vlada, sestoječa iz SLS, radikalov, demc.krutov in muslimanov in kateri predsedtiije dr. Korošec, ki vodi razen predsedstva tudi notranje ministrstvo. Sicer tvorijo novo vlado še dr. Voja .Vlurinkovič, general lludžić (1). dr. N. Subotié (2), M. Grol (^), A. Stanič, dr. M. Spalio (4). St. Baric (5), M. Vujičić, dr. Angjelinović (6). inž. 1). Pojiovič (7), dr. V, Andrić. R. C'vetkovič (8), P. Murković (9), B. Kujundžić, dr. č. Mihujlović in 1. šnmenković. V svoji deklaraciji je dr. Korošec dne 2. t. ni. poudaril, da lioče biti nova vlada predvsem vlada zakona, reda, dela in poniirljivosti na znotraj, na zunaj pa vlada miru in uriiutelistva. Kdor nožna izredne kvalitete dr. Korošca, gleda v iiiegovo vlado z. v.sem zauDuuieni.
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Jurančič Ivan
(+ 18611, čebelarski strokovnjak
J u van Polonica
(* 1884). igralka
Jakhel Rudolf
(1881 —W28), slikar
26S
269
Po Kamniiških planinah
(Vse slike je posnel g. Janko Skeilep i/. Ljubljane.)
štajcrei jih imenujejo Savinjske planine., ker i/.\iia .Savinja v njih iiaroéju; mi tosiran Save jim pa luijrajši pravimo Kamniške«, ker se lako pomisno dvigajo nad Kamnikom. \si vrhovi so kar nu kupu. kakor da jih je kak velikan i/tresel i/, koša (ja nu rob Ljubljanske kotline in .Sorskega polja. \ nekaj diu-h pa obhodiš vse vsaj /.numeultejše.
Prav lepa je ta-h' tura. ki se priine v Kamniku in se konta lahko istotuni.
Sk<i/ prija/.ne Mekinje pridemo v dobri uii ob šumljajoei Kamniški Bistrici v .Stahovico. Tu /apustiuu) glavno cesto ill jo vdarinio na desno po še precej udobni kravji poti» navzgor, lini višje pridemo, tem bolj se razgrne pred nami ravno ljubljansko polje*. Med potjo si oglediiino znameniti cerkvici sv. Primožu in sv. Miklavža, ki sta sezidani skoraj tik ena nad drugo. Pot se sicer nekaj časa še vleče, toda krasen razgled jo nalli tako krajša, da pridemo na Veliko planino (1555 m), da uiti ne vemo. kdaj.
S. P. I). ima tu svoje inajlino /aveti-šče. ki se bo pa moralo v dog ednem času ninakiiiti večjemu planinskemu domu. V izvenzimskem času prihajajo namreč sem radi turisti, zaradi lepega razgleda, kadar pa pokriva zelena tla snežena odeja, takrat imajo tu smučarji svtije veselj»-. Poleti žvenkljuju krave po sočnih pašnikih, pozimi pa dvigajo smučarji po bleščečih vesinah in delajo kozolce kakor ledeni-ške bolhe.
Prijetno se hodi mimo mnogoštevilnih pastirskih stanov in dalje goriiiidoli po mehkem zelenem svetu, ko se naenkrat pred nami odpro globoki |)re[)udi in se na (lesni vzpne divj«- ra/.orani Konj (180'^ m). Tu je treba nekoliko pažnje, ker je kamenje zelo riišljivo. Toda pot je brez nevarnosti. S. P, D. je namreč vsa izpostavljena mesta zavarovala z žico in klini. Na vrlin Konja se pa ne siiieiiio kljub lepemu razgledu preveč muditi, če hočemo do Korošice še do večeru.
S konja do sedla navadno ni ilaleč. in tudi tu ni. Kar naenkrat — seveda, če dobro stopimo — sino na P r e s e d 1 j a j ii. Semkaj se pride tudi naravnost iz Bistrice. Nadaljnja pot sicer ni posebno zabavna, zlasti za t stega, ki ima že Veliko planino in Konja za seboj, a tudi nje je
konec in v večeriiein hladu nas sprejme prijazno planinsko zavetišče uu zeleni ru-vuni Korošice pod svojo gostoljubno streho.
Ker smo drugi dan namenjeni samo do Okrešlja. ne gremo naslednje naravnost na Ojstrico, marveč se posliižiino bližnjice« čez Moličko planino. Tu si ogledamo Kocbekovo kočo in jubilejno kapelico sv. bratov Cirila in Metodu, se ozremo nekoliko v Robanov kol. nato se pa po-vzpneino po vzhodneiii grebenu na Ojstrico (J'^4»> ml. Di<lgo. dolgo sedimo tu, se grejemo na jutranjem sollicu iii gledamo v prekrasni božji svet. ki se razprostira pod nami in krog nas.
loda treba je naprej. Planinska steza se drži sicer po možnosti grebena, toda večkrat se pa mora spustiti globoko doli. šele v Škarjah (JIOO m) pogledamo zopet v sosedno Mariborsko oblast«. To škrbino uporabljajo tudi divje koze. štajerske in kranjske, kadar si v račujejo obiske.
.S šlvnrij moramo zopet navzdol, preden se zavije steza strjuo navzgor lui dcdgi greben iiiogoč-iie Planjave (_'VW metrov). Ker smo se že dovolj razgledovali nu Ojstrici, se tu ne niudinio dolgo, marveč se urno spustimo proti Kamniškemu sedlu, kamor nas vabi gostoljubna Kamniška koča.
Ko se tu tlo tltibrega odpočijemo. skočimo še mimogrede na Brano, potem jo pa liberemo pt) utiobni. tlobro zavarovani stezi na krasno planino O k r e š e I j , kjer sttiji ponosni Friscliaiifov dom (HrH metrov I.
Drugo jutro stečeino k slapu Biiiki. natt) pa ptibereinti na povratku v i'rischaii. lov em domu nahrbtnike in odidemo po planini navzgor. Pod stenami štajerske U i u k e (iJ56 ml zavijemo nu levo v Turski žleb. /aniniiva je pot po strmem grušču in železnih klinih meti navpičnimi stenami, a vendar smo zelo veseli, ko stopimo na rob žlebu, ter se nam odpre prost pogleti. Od tu nutn je prosta pot na vse strani.
.\ko se ne strašimo [)le/unja. se spustimo lahko skozi (ininzov skreti naravnost doli v Kuinniško Bistrico. Če se (la rajši držimo nadelanili potov, gremo lahko na 'Fiirsko goro in od tam čez Kotliče na Kamniško sedlo, ali pa čez .Skuto in Dolgi hrbet na Griiitovec in odtod na Kokrško sedlo.
Iz Kamnika skozi Mekinje
Pogled na Kamniške planine.
Na levi:
Sa poti i» Stahovice proti Vel. "Planini
Pogled iz, vasi Pra-protno  na  Krvavec.
Spodaj :
Pogled s Vel. Planine
proti .Skuti, Kamniškemu sedlu ill Plaujavi,
Slap Savinfe
pod Okrešljem.
Grintovec in Skuta
Na desni:
Koča na KoroSici
.s poti a j :
Škarfe in Ofstrica
.Spodaj v sredini:
Na vr§u Ojstrice
Frisc^ailfov dot na Okrešlfu
270
0b štiristoletnici kapucinskega reda
I'lclckli iiu'M'c jt' praznoval kapucinski it-cl 400 letnico obstanka. Poiijt'ii je bil od papeža  Klemenia Vil. "i. julija n2K. V  našo kraje so pri.šli kapucini za časa cesarja Rudolfa 11. L. IbOO. je bil ustar novljen prvi samostan v Gradcu       >Paulustor . V Ljubljano jih je pozval škol Tomaž Hren   I. IbOb.   Pivi   generalni komisar provincije je bil sv. I ovri'uc brindiški. Zaradi svoje skromno.sti in gorečnosti ob tako zvani protireformaciji in ob času kuge, »črne smrti . so poslali zelo priljubljeni ter se .red liiiro razširil po naših trajih. L. 1711. so imeli '^4 samostanov. ^24 patrov in  H"^ bratov. Jožef II. je zatrl skoro polovico samostanov ter raz-di-lil Jugoslovaite v nemško-sl()\ensko i u v hrvatsko pio-\in(ijo. ludi v svetovni vojni je red mnogo trpel ter izgubil \ažne samostane: Reko z lastno liskarnt). dorico. Sv. Križ. Rim je zojM'! zedinil Jugoslovane  v   »ilirsko   kapucinsko provincijo . katera ima le 10 samostanov z 4? duhovniki in 40 brali.
1'ri današnjem pomanjkanju posvetnih duhovnikov in zaradi sedanje verske rene-snnce so patri preobloženi z delom na prižnicah in v spoved ni ca h. v k a te h i zaci j i in po bolnišnicah. Ali tudi njim se bližajo lepši časi. Skrbno si vzaajajo mlad naraščaj, ki bo v bližnji bodočnosti z vnemo in ljubeznijo nadaljeval prelepe redovne tradicije.
Zemljevid kapucinskih  samostanov
štajersko-ilirske province pred cesarjem Jožetoni II. Zemljevid se na-liuju v knjižnici varaždinskega kapucinskega samostana.
Pogled na KapucinsRo cerkev
Zhamenje in del samostana v .škofji Loki. (Ra/en v škofji Loki žive kapucini  \   ljubljanski  škofiji  še  v krškem.)
Na levi:
Kapucinski samostan s cerkvijo
v Varaždinu, kjer je tudi nekaj Slovencev.
271
Duh. svetnik J. Šmid
tuiistoni ill izletnilvdiii dobro znani in |)ri-l.jubljoni žiipnilv v Sfilčuvi. ki je obhajal 2i. Juliju (928 s\ojo zlato sv. niašo (slika nam ga kaže kot jeruzalemskega romarja)
Zanimiva slovesnost
Med najzdravejSp kraje v Sloveniji spadajo Velike Lušee z okolico. To mim dokazuje tudi veliko .število starih ljudi, ki žive tam. Dne 24. julija 1928 so priredili župljani prisrčno slovesnost vsem svojim rojakom, starim nad 80 let. Vseh je bilo % (glej slikol in njih skupna starost znaša "^O?"^ let. Cerkveno slovesnost je opravil domači g. župnik Ramovš (X). navzoča sta bila pa tudi oba župana, Hočevar (XX)
in Andoljšek (XXX).
Rešitev križaljke SLS v štev. 32.
v o (J.) r :i v 11 (1 : 11 kij. •'>) hub. S) nolnij. Ifl) Urh, 12) Mihnr. 14) im. lf)l iihjH, 171 Oskar. 19) Karo. M) i'h, •i-i) vi. il) <.r, -.M) ilciž. -J«) sla. -.T) ilok, 2D) Krn, 30) 1. r,. :K) lik. !I4) rt'. ;i.')) as. ;t7) naliv, 41) omur«. 4«) tif', 47) as. 4'.l) .\rs, fil) Dr. .laiii'Z Kvauni'list Krek, Mi) on«, 57) zaknp. .VJ) nikilii, iiill KainiTnii, 62) marki, fi.'>) Iko, 6«) naprava, li!)) llarje. 71) Ivo, 72) os, 73) so, 74) oda, (,')! /ViiHir. 7s) Ha. 7!)l Kan, W)| Sc<lan, 81) pod, S2) Satir, »4) Apis, s:>\ r. •/... (.7) ni, S^) Al, IH») dj, !ll) al, !»3) ro, i)4) As. ;pfi) Kozak, 101) šal, 103) Akiba, lllH) sila, 110) slon. 1121 milo. 113) ar. 114) Adam, 11,1) trava, 117) ciklon, 1191 dis, 1211 Kos, 124) asp, 12.1) veke, 12«) rak, 127) (Ml. 129) (C. 131) fri. 1,131 Ka, m) tko, 130) Albance. 1.1S) cerkovnik. 139) Krna, 141) Brenner, 144) pa-razil. I4S) K<d. 149) Dcmioljuli. N'oviec v slikali, IMO A/.o, Iftli SK. Ifil) st.. IKU salto. 104) Jelen. Ifu) pi. Kiti) in. li:71 aj, 109) U)), 1711 »ll, 1721 ris, 175) oča, 177) ski, 179) ro, IMI) Os, isll eii, IKI) lesa, IW) etika, 187) ttlKU, 1891 11 m, 1WI) Adeia, 192) Oio, 193) orjak, 195) ena, 1901 maj.
Navpično: 1) ko. 2) Ilmr, 3) Joh, 4) Ork, 5) lior, 0) o)iol, 7) Ila, 8) da, 9) Jad, 10) l'SA, 11) Had, 12) San, 13) re, 14) pi, IO) Iona. 17) id. 18) ro. 19) knik, ¦:il ha. 22) Vera. 231 os. 2.->) Zan, 2«) svetilnik. 28) ko-lovoilja. 2iii krt. 31) rt. X\) kanii. .141 ra?., :Sfi) Trslenik, 3M le. .39) iz, 401 oniks, 42) mi. 43 as. 4.'i) Reka, 48) sen, filli SK. .'i2) .\iiti)ii Aiikere, .')3) (;ko, .14) ed, .1,1) kava, .101 or, .1s) park, OH mama, 02) niis. 03) ave, 04) rod, fifil nos, 07) Ada, 08) pai, 09) )>ar, 70) Jan, 73) sod, 701 opravek. 77) Ilio. 83) rasi. 80) Zalka, 89) la. 92) tir. 9.11 Sidknii, 97) om. 98) zid. 99) Aliee, 100) kosee, 1021 las, 104) ka, lO.ll Ida. 1110) Uaski, 107) ampak. 109) l.avlar. Ho) sir. 111) no. 11«) ako, 118) neliroj, 12111 Maribor. 122) oj.-. 123) trofeja. 128) na. 131) nk, 132) iv. 1341 lepak, 1371 I.mI. 1401 mali. 141) Bes, 142) roka, 143) el, lt.1) za. 140) Izis, 147) Ion, 1.10) osla, 1.11) Int, 1.121 jl, 1.131 nt, 1.14) ve, 1,1,1) ve, 1.10) .st., 1.17) les. 1.18) Inka, 102) tii. 10.11 To, Ifls) Je, 170) plen, 1711 osa. 1731 ie. 1741 sto. 17.1) oko. 17«) ra. 178) ilo, 1791 raja. 1811) om. 1821 na. 184) Eia. 18«) Ito, 188) Orni, 189) uk, 191) de, 1941 aj.
Pravilnih rešitev je prispelo 87, izžrebana pa sta bila za 1. nagrado Justin Ažman, a za II. nagrado Gorše Martin oba iz Ljubljane.
Poišči na sliki vsaj 10 napak in nezmislov!        '
L nagrada: Jel in plevel; II. nagrada: Sarabon, Zgodovinske anekdote
L-III.
Sergej Minclov: Car Berendej.        ;\
(Povest iz sibirskega pragozda.)
VI. POGLAVJE. '
Medtem pa se je zvil Vedenej Savič v klobčič pod toplo doho. vtaknil obraz v krzno in trdno zaspal ... Nikakor ni slutil, da je sredi burje zgrešil v stepi pot.
Tudi Mikita je dremal, stisnil se je v kotiček. Nenadno jo začutil Vedenej Savič. da ga nekdo vleče za rokav. Zavihal je kraj ovratnika in videl, da ga gleda voznik noter v voz,
— Zašli smo. prosim, gospod trgovec, nikjer ni poti ...
— Beži no? — je zaklical poslovodja. — Kje pa so druge sani? ..,
— Ni jih več... bogve kje so...
Vedenej Saviču je upadlo srce: zase ga ni bilo strah, pač pa za Grigorija. Zlezel je izpod strehe in
pričel gledati naokoli. A kje bi neki kaj videl; stemnilo se je bilo, in sneg je naletaval tako hudo. da je vid jemala!
Mikita je dvakrat sprožil svoji pištoli, a ni bilo nobenega odgovora. Hotel je še počiti iz puške, a Vedenej Savič mu ni pustil. Saj ni dobro ostati jonoči praznih rok; zanič se jim ne bi posrečilo na-lasati vnovič puško. Saj ne bi prišla niti drobtinica smodnika v cev; vse bi odnesel vihar,
Odpeljali so ,se naprej, kam tega ni nihče vedel, Vedenej Savič je velel samo, naj gredo konji kamor hočejo: konj si vedno bolj vć pomagati kakor človek,
— No. zopet smo menda v tajgi?— je dejal voznik. — Menda .smo se nazaj obrnili? — je vprašal poslovodja.
— Bog si ga vedi ..,
— Odprezi oba sprednja konja! — je odredil Vedenej Savič. — Ti pojdi, Mikita, poglej, kje bi se dalo priti lažje skozi: vedrili bomo pod drevesi!
272
Naš modni kotiček
Modne igrače,
/mcrom kaj novega, to jo  {loslo  mode;  ali  je »novo« kaj pajiietnejja in lepega ali pa le trenotna ; kaprica, za to se tisti, ki r delajo modo, ne brigajo.
Zadnja modna novost — ki je pa že imela svoje predhodnike n. pr. v tako imenovanih »Iregolih« — so tunike in predpasniki, ki se dajo odpeti in brez nadaljnjega uporabiti kot ogrinjala ali pelerine.
Na.še slike nam kažejo par zgledov, in sicer tako, da stojita vzorca i.ste obleke v obojni uporabi drug poleg drugega.
Na prvi sliki vidimo proraenadno obleko iz chinakrepa. Zgornji del je bluzast ; preko krila, ki ie okrašeno z robčki v obliki četverokota, je aranžiran pli.siran pred-
pasnik, prišit na širok pas s pentljo. Predpasnik se da odpeti in uporabiti kot ogrinjalo.
Podobni zamisel najdemo tudi v drugi sliki, le da je v podrobnoslili drugače izvr.šena. Zgornji
del je enostaven, krilo je zvončasto. Preko krila je položen istotako zvončast predpasnik, aranžiran na širokem pasu. Ta predpasnik se zapenja zadaj ; da se odpeti in služi kot pelerina.
tinako tretja slika: gladko krilo in enak zgornji del, okrašen z robčki v vodoravni črti. Zraven pelerina v volan-tih s širokim ovratnikom, ki se da aranžirati na krilo.
K tem oblekam se nosijo navadno široki klo-j buki.
»Deklic«.
Kroj nemškega »deklica« se v mednarodni
modi, posebno otroški, trajno drži.
Modni čevlji.
.Sedanja moda zahteva, da imej ženska, ki ima za vse modne domisleke čas in denar, najmanj tri pare čevljev. Za dež in izlete močne, udobne čevlje z nizkimi petami (zgornji vzorec); za promenado sive ali beige z visokimi petami, brez posebnih okraskov (srednji vzorec); za večerne prireditve močno izrezane, svilene, okrašene z brušenimi kameni, ki naj bodo — kameni namreč — vedno iste barve kakor obleka.   ,-.
Kakih pet minut pozneje .se je Mikita vrnil, prijel je konju za povodec in šel noter v goščavo. Našel je tam poti cedrami z jelovjem ograjen prostorček, pravo dvorišče, v zavetju. Za njim je odpeljal voznik srednjega konja.
.Na muh je postalo tiho.  Gori je godei vetc'r, šumel je v vrhovih dreves, sj^)odaj pa ga ni bilo ču-, liti: kakor v sobo so prišli. Zdelo se je celo. da je nehalo snežiti. Samo tu in tam je curijala po jasah z neba mehka snežna struja.
Odpregli so še zadnjega konju, privezali so v.so trojko pod cedro. Zraven so postavili sani. porinili so jih kakor v šotor pod vejevje velike jelke, pu so se vsi usedli.
— Dobro bi bilo zakuriti ogenj! — je dejal Ve-dencj Suvič: — kje pu imaš gobo, če je nisi predaleč vtaknili'
— V vreči je... — se je oglasil Mikita. Polipai je jx) saneh in dobil vse. kur so potrebovuli. Voznik je luzkopal — kakor stori konj v stepi — z nt)go sneg. Pod cedrami je bil sumo četrt vutUi' globok, potem pu ,se je že prikazal mah. .Natrgal je mahu. Mikita je pocenil in pričel udrihati s kresulom po kremenu. Iskre so se usule kakor zvezdice, najprej se je vnela goba. potem pu je pričel tleti še mah.
.Nasekali so s sekiro jelovega vejevja, saj se s|)o(laj vedno posuši, in je zaprasketal ogenj, rdeč-
' Rusivi stari vuti'lj (ur.šiii) jo moril 7t cm.
kasto razsvetli do polovice visokosti bližnja debla. Zato je postala vse naokrog in višje kakor noč črno.
Voznik je pograbil iz sani vso krmo. katero so bili poprej noter natlačili, da ne bi pihalo potnikom v noge, vrgel jo je konjem, pa .so se vsi lotili ve- " čerje.
— Bogve, kje .s<» zdaj naši?,., je spregovoril Vedenej Suvič. — Da bi jih le volkovi ne napadli! Menda ne bodo zmrznili?
— Volkovi že ne pridejo ven ob slabem vremenu! — se je oglasil voznik: — zmrzniti pa sploh ne morejt)! .Saj je toplo, saj skoro ni mraza! Se bodo že zakopati v sneg pa prečakali...
— Du bi le Bog dal...
Nasekali so si cel kup vej. da si založijo grmado ponoči. Sklenili so tudi, da bo eden vedno po vrsti pazil: paziti je bilo treba, da ne ugasne ogenj, pa tudi volkovi bi se lahko priplazili neoptiženo do konj. Prvo stražo je prevzel Vedenej Suvič.
Vzel je iz .sani oW puški, ji naslonil na cedro kakor ob trdnjavuko zidovje, si postlal zraven doho in se usedel pred ognjem.
Voznik in Mikita sta zlezla v .sani. Čim sta bila notri, takoj .se je odtod razleglo smrčanje. Od druge strani so hrustali konji seno kukor doma v konjušnici. No. doma pač niso bili! Vse naokrog je rjovelu in tulilu tujgu .. . ko da drvi v temi neštevilnu. podivjana konjsku čreda. Čuti je bilo peketanje. cviljenje in bogvekuko kričunje... (J)aljc prih.)
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani