Štev. 4.
Pofitnlna plačana v gotovini«
V Ljubljani, dne 26. januarja 1921.
Leto XXXIV.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako tre d o ob 5. uri zjutraj. — Cena mu |e 30 X na leto. — Za Inozemstvo 50 K. Posamezne i t e v i 1 k e se prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pat Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Do konca!
Delo v Belgradu stoji in se nikamor ne premakne z mrtve točke. Površnežl trdijo, da je tam doli premalo resnih in zmožnih ljudi, in da mrtvilo izvira od tod. Ali to ni resi V Belgradu so ljudje, ki so videli, vodili in se učili od svetovne politike. Imajo zmožnosti dovolj in resnosti preveč. Je pa nekaj drugega, vzrok, da je obtičal državni voz v blatu, iz katerega ga ne more potegniti niti poizkušena dvovprega muslimanov in samostojnih, za katero se vlečejo zdaj demokrati, zdaj radikalci. ,V Belgradu se bije namreč hud boj med pristaši centralizma in pokrajinske samouprave. .To se danes čuje smešno, ko vemo, da tvorijo demokrati in radikalci 190 glasov, pomoč pa eo jim obljubili v prvi vrsti samostojni kmetje, v drugi pa milijonarja Kristana socialni de-mokratje. Te stranke tvorijo večino, prisegle 80 tudi vse ob prvi priliki, ki se jim je nudila, preglasujejo prav zlahka poslance Ljudske Btranke, Narodni klub, muslimane in druge avtonomiste; Radič se pa itak ne poda v Belgrad! Čemu torej vlada čaka in se pogaja? Zakaj ne gre na delo, zakaj ne uveljavi vele-Brbskega centralističnega ustavnega načrta? Predno odgovorimo na ta vprašanja, moramo pomisliti sledeče:
Izmed 93 hrvatskih poslancev jih ni priseglo 67, kar znači dobre dve tretjine.
Izmed Slovencev ni priseglo 21 poslancev (18 SLS in 6 komunistov), kar znaša 1 glas . nad polovico vseh slovenskih poslancev.
Ako torej izvedejo radikalci in liberalci s pomočjo samostojnih in socialnih demokratov centralistično ustavo, se bodo Hrvatje izgovarjali, da jim je bila ista usiljena, ker je bilo 2 tretjini hrvatskega naroda proti centralizmu, pripoznali je ne bodo Slovenci, ker se Je nad polovico naših poslancev izreklo proti centralistični ureditvi države.
Nujna posledica tega bo nadaljevanje boja za ustavo. Kdor si predstavlja, da bo boj za ustavo prenehal v tistem hipu, ko bodo v zbornici preglasovali radikalci, demokratje in samostojni Jugoslovanski klub in krog njega zbrane avtonomistične skupine, ta se bridko moti. Kdor ve, da pomenja centralizem smrt malega človeka in države, temu se zdi tudi Jasno, da se bo bil boj za popolno pokrajinsko samoupravo, kot jo zahteva SLS, do konca. Toliko časa, da bo prodrla. Vseeno je, alt se bo bil boz eno leto ali pa deset let. Trajal
bo toliko časa, da bo samoupravo morala, vzeti i vsaka centralna vlada za svoj program, toliko časa, da prevzamejo avtonomisti državno krmilo, popolnoma v svoje roke. Ta čas bo prišel. Zato pa vztrajajmo v boju do končal
Kriza v Kmetijski družbi.
(Piše France Z.)
Ko so Krek in njegovi pred tridesetimi leti začeli snovati po Sloveniji denarne in blagovne zadruge, hranilnice in posojilnice, kon-sumna in kmetijska društva, so imeli pred sabo en sam cilj: Osvoboditi malega človeka; kmeta, delavca in obrtnika iz krempljev maloštevilnih denarnih in blagovnih oderuhov in mu ustvariti tako predpogoj svobodnega goj spodarskega obstoja in napredka na svoji lastni zemlji in ob svojem lastnem majhnem imetju. Po neizrekljivih težavah in po viharnih bojih z vsemi nasprotnimi silami se je Kreku posrečilo, razpresti gosto zadružniško mrežo Sirom cele Slovenije. Hranilnice in posojilnice so rastle, oderuhi so padali in se umaknili v ozadje, ustanavljale so se zadrugo in kmetijska društva, oderuške cene po štacunah in trgo-vinagh so padale, ljudstvo pa je začelo dihati prosteje in svobodneje. Kmetijstvo, pašništvo, živinoreja, prašičereja itd. se je naglo dvigala, dvignila pa se je tudi izobrazba in blagostanje slovenskega delavnega ljudstva. Težko bo trdil kdo, da je bilo stanje slovenskega kmeta in malega človeka sploh pred izbruhom svetovne vojne nevzdržno. Bili so zlati časi, ki se ne bodo vrnili kmalu, ker je v Jugoslaviji dvignil glavo do politične moči judovski velekapital, podpiran od krščenih • mogotcev. Naš rod pač težko razume, koliko so baš zadruge pripomogle do blagostanja pred letom J.914. Ta rod je začel živeti šele tedaj, ko ni bilo več oderuhov in ko so se bile cene že prav potom in vsled zadrug izjenačile. Ko bo postal ta bič, ki že danes pada po sključenih hrbtih slovenskega kmeta, še hujši, tedaj bo marsikdo iskal rešilno zvezdo prav tam, kjer jo je danes poteptal v blato.
Krek ni vprašal ob kovanju zadrug, katere stranke so ljudje v tem ali onem kraju. Vprašal je, koliko je bede in kje je pomoč najnujnejša. Zakaj njemu ni šlo za stranko, marveč za gospodarsko samostojnost slovenskega ljudstva, ld ga jo bil usužnjil tuji in domači velekapital. Zato je imelo Krekovo
delo uspeh, zato je rodilo obilen sad in mnogo božjega blagoslova. Zadruge, ki so bile osnovane samo kot gospodarsko ozadje in pa kot opora kake politične stranke, so kaj hitro propadle. Kajti njih cilj ni bil splošni blagor, marveč blagor in korist ene same politične stranke. O dr. Zerjavovem Agro-Merkurju, ld je bil tako sijajno propadel baš radi tega dejstva, bom pisal ob drugi priliki, da bomo do golega spoznali »veščaka«, ki je spočel »Samostojno« in »Ekonoma« ter začel boj za »Slovensko kmetijsko družbo«.
Sedanja »Slov. kmetijska družba« je najstarejša gospodarska ustanova te vrste pri nas. Njen cilj je kratek in jasen ter vzvišen: Napredek kmetijstva. Torej ne napredek te ali one stranke, marveč napredek kmetijstva sploh. Ta cilj j"e družba skušala res vedno doseči in si je stekla za metijstvo ne-venljivih zaslug. Mimo tega priznanja ne more nihče. Če pa je slovensko kmetijstvo kedaj potrebovalo zaslombe, jo potrebuje danes, ko je slovenski kmet ua robu gospodarskega propadanja, ko v cenah pri žitu, živini in prašičih ne more konkurirati z brati Hrvati in ^ Srbi. Zato jo bilo treba »Kmetijsko družbo« podpreti še bolj, da bi bila mogla s podese-torjeno silo ščititi koristi domačega kmetijstva. A zgodilo se je nekaj nečuvenega. Izvestni krogi so začutili v sebi satansko potrebo, zanesti v družbo razjedajoč boj, ki so ne suče krog vprašanja, na kak način bi družba laglje dosegla svoj smoter, koristiti kmetijstvu sploh, marveč krog vprašanja, ali bo imela pri družbi odločilno besedo Kmetska zveza ali pa samostojna stranka. Družbo, ki je stala do zadnjih časov visoko nad vsakdanjimi političnimi boji, so neodgovorni ljudje vrgli v blato naj-grših strankarskih prepirov.
Začelo se je decembra 1919, ko je peščica samostojnežev s tuljenjem, vpitjem in petjem onemogočila občni zbor, katerega je nato dr. Žerjav kot samovlastni diktator Slovenije pro-tipostavno razveljavil. Kasnejša dr. Brejceva vlada je Žerjavov odlok ukinila in 21. maja leta 1920 se je vršilo nadaljevanje občnega zbora, za katerega je šlo iz tajništva SKS nešteto navodil in dopisov. Tako so prevzele iniciativo kmet. družbe v roke politične stranke. Od maja 1920 naprej se bije med Kmetsko zvezo iu samostojno srdit notranji boj za nadvlado v družbi. Po dnevnikih in tednikih beremo dan na dan poročila o nerodnostih, ld se vrše na podružničnih občnih zborih, druž-bin odbor pa se mora pečati skoro izključno
ll
i najrazličnejšimi zlaganimi in zavitimi pritožbami, mesto, da bi se mogel brigati za vsa ona vprašanja, ki so danes nujna in pereča za obstoj slovenskega kmetijstva, ki gre dan za dnem nazaj, kaj šele, da bi napredovalo?!
Kaj bo posledica tega? Nazadovanje družbe in nazadovanje kmetijstva. Ne nazadovanje »zvezarjev< ali >samostojnežev<, ampak nazadovanje kmetijstva sploh! Družba, v kateri in za katero se bije srdit boj sato, katera stranka bo v njej vladala, ta druiba ima v sebi kal propadanja in kal smrti. Slovenska kmetijska družba je torej v velik krizi. To povejmo jasno in vsem, ki se še količkaj zanimajo za zadeve, tikujoče se vsega kmetijstva!
Krizo bo družba prej ali slej prestala. Samostojna stranka prevzame odgovornost za vso škodo, ki jo bo utrpelo v času krize kmetijstvo. Kajti baš ta stranka je vrgla družbo, to strogo gospodarsko ustanovo, v blato dnevne politike. Kosmati morajo biti voditelji SKS, ki se ne boje obračuna, kajti prišel bo, in grozen bo! Naj pazijo gospodje j
Kmet in izobrazba.
Kmet gre danes v javnost. Oni, ki je bil poznan doslej samo po davčnih uradih in eksekutorjih, izrabljen po mešetarjih in prekupcih, zaničevan in preziran po gospodi, oni je stopil danes na široko cesto življenja, da sam osnuje boljšo bodočnost, In prav ima! Ako je imel in ima tudi še danes do države dolžnost, zakaj bi mu ista ne dovolila in zagotovila tudi pravic? Sicer pa ni država kriva prejšnjega in sedanjega slabega kmetskega položaja, marveč drugi stanovi, ki so hoteli malo dolžnosti, pa mnogo, mnogo pravic. In če vstaja danes jugoslovanski kmet, da si pribori svoje pravice, ki mu pripadajo, naj se ja nikomur ne tresejo hlače, ker se nikomur niti las ne bo skrivil: Tisti, ki ima po krivici preveč pravic, jih bo odstopil kmetu, ki jih ima po krivici premalo. V tem obstoje vse groze kmetskega preporoda, ki se je izvestni® ljudje tako boje, to je ves čudež, ki nekaterim ne gre v glavo, zakaj celo kmet sili v ospredje.
Pravice hoče! To je vse!
Iz dosedanjega neupoštevanja kmeta vsepovsod je imel kmet eno dobro; O r1 govornosti ni imel napram človeški družbi in državi. Za vse grehe. za vse napake, ki so se tekom let na kopičile, so odgovorni oni, ki so imeli vodilna mesta in odločilno besedo. Svobodno je kmet grajal in upravičeno se je jezil, sve-br.dno je sodil. Danes pa, ko ima jugoslovanski kmet prvega ministra, prvega po-venenika, ko je na potu, da postavi pri prihodnjih volitvah svoje najboljše može, ko se snuja kmetska zbornica, danes prevzema jugoslovanski kmet eno največ|h dolžnosti: Odgovornost in soodgovornost napram človeški družbi in državil
Tega se mora jugoslovanski kmet jasno zavedati, ker je zavest dolžnosti prvič predpogoj za nje izpolnjevanje, drugič pa sledi iz zavesti samo po sebi vse polno nalog, ki jih mora kmet dovršiti, predno bo s tako silo in v tako polni meri mogel poseči v vse javno življennje in delovanje,
kot si to predstavlja večina slovenskega ljudstva, ki ne ve, da ne zadostuje za take svrhe samo trdna volja, marveč tudi znanstveni predpogoji.
Kmet kot tak se mora gotovo v prvi vrsti zanimati za strokovno izobrazbe: kmetijstvo, živinorejo, prašičerejo, sadjarstvo, vinoreja itd, itd. Osnovne pojme o tem dobi vsak kmetski otrok že doma. ker se mora od svojih mladih nog ukvarjati s poklicem svojih starišev. In le majhen odstotek študiranih ljudi s kmetov je, ki bi ne znali prijeti za to ali ono delo. Dejstvo pa je, da so gospodarili pred 30 leti vse drugače kot danes, dejstvo je, da so kraji ob železnicah in večjih prometnih cestah in križiščih vse bolj obdelani, vse bolje plo-donosni kakor kraji daleč od prometnih zvez. Žgodovina bo pokazala, v koliko se bomo dvignili v par desetletjih. Dejstvo je, da je v krajih, kjer so obstojale gospodarske zadruge, kjer so se prirejali gospodarski tečaji ali predavanja o modernem go spodarstvu daleč pred onimi, ki so ostali zakrknjeni pristaši starinstva in preteklih dni. Če kdaj, bo danes treba dvigniti glas za moderno gospodarstvo. Zato pa je treba najprej dobrih, moderno urejenih kmetijskih šol. Na .Kranjskem imamo en prav s!ab nademeslek kmetijske šole na Grmu, ki jo poFbbšujejo še njeni vodje s tem, da se brigajo brl," za politično propagando kakor za oevzdigo strokovne naobrazte med kmetskhv ljudstvom.
Pa Kmetijske šole tudi niso še vse. Ako itnaroo šolo, je treba, da bo ta tuji polna. Z du-gc besedo: Med kmeti mori prevladati pic pričanje, da kmetijska šola in ž n;c i "tužen strokovni pouk neobhodno potreNn vsakemu ktutu, vsakemu kmetskemu sinu. Stroški, ki bedo zd-.tiženi s terr, se «.-«»clo kmetu sto in cfrkrat bogato povrnili. Dants, ko živimo . tako hitrih iasili prometa strojev, tehnike in splošnega ooinanjkanja, moramo gtedati predvsem kako v najkraišem času in r najmanjšimi stroški dvignemo kmetijske proizvode. Zastareli in okosteneli način kot pred dvajsetimi leti ne bo kos tej nalogi, pač pa n?.*. novi naraščaj mladih kmetskih sinov, ki bo izšel iz Kmetijskih šol dobro strokovno na-obražen in podkovan. Vprašajmo se, v ko-l:ko je danvs naš kmet zavzet za to stvar. V pretežni večini ga bo treba šele vzbuditi iz spanja. Kar poglejte vsak v svoji domači vasi, in prepričali se bodete, Ja smo še daleč, daleč. Kaj mi hoče šola? Kosit; orati, mlatiti znam, voli in krave in prašiče poznam! Tega meni ni prav nič treba! Še tu naj denar trosim! — Take in enake slišijo prav vsak dan, in vkljub svetovni vojni, ki je — kot pravijo — ljudi tako »zbrintala«! In če pomislimo na bivši dež, odbor pred vojsko: Kako si je prizadeval, koliko prizadejal za povzdigo poljedeljstva, govedo- in prešičerejol Premije je dajal za boljšo živino, podpore je delil za zidanje modernih hlevov, predavanje in tečaje je prirejal, a kako malo je bilo takih, ki so izprevideli, ki so se poprijelil Kmet si je raje zamašil ušesa in zakril oči ter nesel tiste kronice raje v hranilnico, kjer mu ne izdajo danes nič, mesto, da bi jih bil naložil v moderna gospodarska poslopja, za gnojne jame in za nabavo modernega orodja in strojev, Edino Tomaževa žlindra je
bila prodrla vsesplošno; menda samo zato, ker je bilo videti na dlani, kako je v resnu ci koristna! — Žalostno je, da jc med kme-ti tudi danes veliko, veliko takih, ki sicer kriče, da se jim dela krivica, da jim gre slabo, ki tožijo državo, duhovne, Boga in ministre, sami pa si nečejo pomagati. In če mu ponudiš desnico v pomoč, te udari, obrne hrbet, pa še kakšno zine, ki ni ne za delavnik, ne za nedeljo. Roke na srce! Predno bomo kmetje pometali kje drugje, moramo najprej pred svojim pragom. Ta ocena nezdravih razmer in pojmov izhaja iz ljubezni do kmeta in njgove stvari. Vsak naj premisli sam pri sebi, koliko je že zamudil po lastni krivdi ali malomarnosti, kar se tiče modernega poljedelstva in go-spodarstva sploh, potem naj se poboljša, naj krene drugo pot, in svojemu sosedu in prijatelju izbije neumne in neutemeljene predsodke iz glave, da bodo že enkrat jasni in čisti pojmi zavladali med kmeti samf.
Kakor otroci...
Če premišljujemo naredbe naših »višjih*, se nam zde ti ljudje kakor otroci, Z naredbami se igrajo in zraven gleda'o ca nas, »nižje« ljudstvo, češ, bomo videli, aH nas bodo ubogali. Drugače si ne moremo misliti preraznovrstnih odlokov prerazno* vrstnih višjih oblasti glede našega ubogega drobiža. Kakor otroci...
Le poslušajte: Kovani drobiž je zakonito plačilno sredstvo. To se pravi: S ko. vanitn drobižem lahko vse plačaš: davke, koleke, tobak pri državnih blagajnah pa tudi delavce in rokodelce. Tako eaa odretb-ba, ki so jo prinesli listi. Druga, čisto od druge oblasti pa pravi: »To ni res. Drobiž ni zanič,« Ali pravijo zooet: Papirnat dro« biž je dober, če je pravilno kolekovan, Pff-šta pa pravi, da ga za več kot 10 K zaett« krat ne sme vzeti. Zakaj pa ne, če je do« ber! In zopet: Ena obast imenuje šolske nadzornike, druga pa zavpije: »Stoji Ti tega ne smeš. To je moja pravica!« Pa gre in imenuje nove nadzornike. Po eni strani vpijejo oblasti, da čuti ljudstvo premal« ljubezni do nove domovine, po drugi stra« ni pa oblasti z raznimi odredbami to IjiV-bežen naravnost pobijajo. Ljudstvo ho£ef da je država radi ljudstva, da ljudstvu slu« ži, da skrbi za splošno blagostanje; gotove oblasti pa so mnenja, da so zato tu, da se igrajo z ljudstvom in z močjo svoje oblasti.
Čeprav je naša država še mlada, n4 kar se tako rad« sklicujejo njeni voditelj pa morajo ravno ti možje imeti že nekol« ko razsodnosti in izkušnje. Saj so vsi preje živel v starih, urejenih državah. Zato pa nikar ne delajte usodepolnih grehov na ra< čun »mlade« države.
Koledarček JKZ.
Novo leto nas je prehitelo. Nismo ^ še omislili novega koledarčka. Jugoslo« vanska kmetska zveza ga nam je preskrbela.
Člani in članice kmetske zveze, vsi naši somišljeniki, ali ste ga že naročili? ce še niste, hitite, da zaloga ne poide. Tajni* štvo kmetske zveze ima le še nekaj izvo-
dov v zalogi. Vsak naš kmet, vsaka kme-jtica pa mora imeti ta koledarček. Tu boš naišel zbrana vsa pojasnila o poštnih in kolkovnih pristojbinah, različne račune iz stare v novo mero in narobe, najpotrebnejše podatke za živinorejo itd.
Poleg tega pa vsebuje koledarček prav poljubno začrtane vse panoge našega go-ipodarskega življenja.
Anton Pevc je poljubno očrtal »Smernice slovenskega kmetijstva«, »Krmljenje govedi in prašičev«, »Domače mlekarstvo«, Ikrava v šoli«, »postavne določbe glede jamstva pri kupčijah z živino«. Sadjarski nadzornik M. Humek je v članku »Ne samo saditi, ampak gojiti«, pokazal glavne naloge naše sadjereje in nas poučil, kako naj gojimo mlado nebogljeno drevesce.
V odstavku »Zdravljenje domačih živali« najdemo vsa, našemu kmetu tako silno potrebna navodila, kako si pomagamo, če pride ta ali ona bolezen v naš hlev.
Na koncu ima koledarček še cel šop praznih listov za vsakdanje zapiske.
Koledarček je lepo vezan v prav lični žepni obliki in stane samo 11 K, s poštnino 12 K, kar je pri današnji draginji go-goto zelo nizka cena. Razprodaja ga Tajništvo Jugoslovanske kmetske zveze v Ljubljani, Juoslov. tiskarna. Torej vsak, ki koledarčka še nima, hitro po dopisnico in naj naroči na gornji naslov.
Občna favna bolnišnica v Ljubljani.
Našim bralcem hočemo v par vrsticah napisati v pojasnilo nekaj podatkov o tej prepotrebni hiši,
V	preteklem letu je bilo v bolnišnico sprejetih 12.703 bolnikov in poleg tega še 893 porodnic, skupaj torej 13,596 oseb. Bolnišnica obstoji i z teh-le oddelkov: I. ki-rurgični, II. medicinski, III. ginekologični in porodni, IV. dermatološki, V. okulistični, yi. infekcijski, VII. reurološki in psihiatri-ški, VIII. prosektura, skupaj 8 pavili-jonov. Poleg teh hiš je še upravno poslopje, kjer so uradi (sprejemni urad, duhovni urad, upravni urad, lekarna, blagajna, ravnateljstvo in upravitaljstvo). Temu poslopju nasproti je gospodarsko poslopje, v katerem je kuhinja, pralnica, kotlarna itd. Bolnišnica ima centralno kurjavo in lastno elektrarno.
V	bonišnici je zaposlenih 8 primarijev in 10 sekundarijev, skupaj 18 zdravnikov. Bolnico upravlja 15 uradnikov, poleg tega še primerno število uradnih slug in vratarjev ter strežniško osobje moških in žensk poleg redovni. V gospodarskem poslopju so zaposleni perice, dekle, strojniki, kurjači itd. Skupno število zaposlenih presega srednjevelika vas. Bolnica ima poleg naštetega tudi lastno cerkev z 2 duhovnoma, ki skrbita za dušnopastirstvo. Ako pa prištejemo številu usluženega osobja še število bolnikov (povprečno dnevno 400 do 500 bolnikov), imamo pa že skupno malo mestece, s krasnim parkom v sredini. Da stane taka bolnica z vso oskrbo ogromno premoženje, ne omenjamo na drobno.
* V bolnišnico se sprejemajo bolniki z vsemi različnimi boleznimi. Vsakdo, kdor
želi v bolnico, na se oglasi pri svojemu županu, da mu izgotovi predpisano nakaznico ali domovinski list. To je neobhodno potrebno! Kajti bolnišnico izrabljajo zadnje čase tudi razni potepuhi, verižniki, berači in slično, ter pri sprejemu napovedo napačno ime in domovno občino. Končno pa se ne more ugotoviti domovinstva po takem zlikovcu. Da pa se taka zloraba kolikor mogoče zatre, zato je najboljše, da vsak bolnik prinese s sebej nakaznico ali domovinski list. Opozarjamo vsa županstva, da se dosledno ravnajo po tem in ne odrekajo ljudem zahtevanih dokumentov, ki so potrebni za sprejem v bolnišnico.
Bolniki, ki prihajajo v bolnišnico, se pritožujejo, da jim župani nočejo dati nakaznice. To je nepravilno, in bolnišnica take župane naznani okrajnim glavarstvom vsled nepravilnega postopanja!
Oskrbnina v bolnici velja po novem letu za III. razred 35 K dnevno, za II. 120 K dnevno in za osebo. Za II, razrede se mora plačati naprej za 10 dni 1200 kron.
Popisovanje prebivalstva in domačih živali.
Že napovedani in na februar 1921 pre-nešeno popisovanje prebivalstva se bo torej vršilo. Naj se. Nič nimamo zoper to. Kar je storil rimski cesar Avgust, kar smo imeli vsako deseto 'eto v Avstriji, to naj le tudi Jugoslavija izvršuje.
Nekaj drugega pa je, nad čemer mb-ramo z glavo zmajevati in resno podvomiti, če se jugoslovanskim gospodom birokratom ni pamet malo skisala. Ves način popisovanja je menga na vsem božjem svetu nezaslišan nestvor. V času cenenega tiska smo bili zadovoljni s par tiskovinami, danes pa jih imamo kar celo vrsto: sedem je vseh skupaj.
Nak, gospodariti pa jugoslovanski centralisti res ne znajo, Zapravljati pač, V tem so mojstri,. Za popisovanje ljudstva so si izmislili najmanj pol preveč obrazcev. Koliko bo samo papir požrli In brez potrebe požrl! Še bo škripal davčni vijak, še bodo davkoplačevalci kleli, gospodje demokrati in samostojni bodo pa centralizmu pete likali.
Če bi kaj pomagalo, bi naši poslanci prav brez skrbi smeli malo pozabavljati zoper dr. Kukovčevo modrost, kar jo je zalegel na popisovalne pole. Pa ne bo nič pomagalo. Taki gospodje in njih pomaga-či so preveč zaljubljeni v stvoje nestvore.
Boga pa vendar smemo prositi, da bi take luči na jugoslovanskem nebu kmalu ugasnile ...
Iz Kmefskih Zvez.
Zapisnik širše seje zaupnikov »Jugoslovanske Kmetsike Zveze« za kamniški pol. okraj v Kamniku dne 18. januarja 1921 ob 9, uri dop. v Kamniškem domu. Seji predseduje Franc Bore,
Dnelfai red:
1.	Poročilo o političnem položaju:
2.	Načrt podrobnega dela po naših organizacijah.
3,	Poročilo o kmetijsko gospodarskem položaju.
4.	Debata o nepravilnostih, o pa-, manjkljivostih, katere so se pripetile zača-. sa zadnje volivne borbe.
Seje se je udeležilo 150 zaupnikov iz celega okraja,
O političnem položaju je poročal urednik Saiodej, ki je dal popolno jasnost našim zaupnikom, kateri so soglasno izražali zaupanje Jugoslovanskemu klubu ter zahvalo svojim poslancem za njihovo mučno in naporno borbo, ki jo vodijo za splošne ljudske kristi.
Zaupniki so ogorčeno obsojali postopanje poslancev samostojne kmetijska stranke, kateri so za časa volivne borbe s hinavskimi obljubami slepili kmetsko ljudstvo, da bodo, če pridejo v parlament, delali samo za ljujdsi blagor, za blagor kmeta. Tako so mnoge kmetsike volivce premotili, da so isti cepili moč kmetskih zastopnikov v parlamentu, vsled česar bo splošno slovensko kmetijsko ljudstvo najbolj oškodovano. Mnogi volivci samostojne stranke se že danes opravičeno sramujejo, da so nasedli ljudem, ki v parlamentu simpatizirajo z liberalnimi kapitalisti.
Bore je razvijal načrt, kako naj vsak mož in \%ak mladenič v našem okraju stori popolnoma svojo dolžnost, da se v prihodnje preprečijo taki ljudstvu škodljivi vo-livni izidi.
Kmet Matija Jcraj je razjasnil načrt, po katerem naj se davkoplačevalci ob napovedih svojih dohodkov in svojih stre škov enotno ravnajo, da tako dosežejo kv* likor mogoče pravično odmero dohodninskega davka. Četudi se v prvo vse to ne upošteva, ampak vseh kmetov davkoplačevalcev dolžnost je, da vstrajajo pri tem načrtu napovedi, ker končno mora zmagati pravična kmetova stvar.
Pri debati se je omenjalo predvsem, da so bili zadnji volivni imeniki splošno pomanjkljivo sestavljeni, da so bila volišča zelo neprimerno določena, da so komunisti med drugim slepili naše ljudi tudi s tem, da ne bo nobeden več šel k vojakom, da ne bo nikakih davkov itd. ter so s tem veliko naših lahkovernih ljudi preslepili.
Samostojni so agitirali, da bodo za avtonomno upravo nastopili ter da bodo -se-skoz branili tudi versko prepričanje našega ljudstva. Ko so pa prišli v Belgrad, so se takoj izrazili, da jim je vera privatna stvar in se vnemajo za centralizem, Ugotovilo se je tudi, da je bilo ob zadnjih volitvah premalo podrobnega dela in je v prihodlnje nato največjo pozornost obračati.
Zastopnik Delavske zveze A. Kogej je opozarjal zaupnike, da je pri zadnjih volitvah veliko sinov naših pristašev, ki so danes delavci po tovarnah, volilo komuniste. To pa radi tega, ker niso dobili doma dovolj načelne izobrazbe. Opozarjal je, naj stariši že v zgodnjih letih mislijo na to, da .ne bodo mogli vs.eh sinov in hčera obdrža-. ti doma ter da bodo mnogi prišli v razna industrijska podjetja, da jih že v zgodnji mladosti vzgajajo v duhu krščanskega delavstva. V ta namen je priporočal takim starišem, naj si naročajo delavski list »Novi čas«.
Sprejela se je naslednja resolucija: ' Zaupniki SLS zbrani v Kamniku v
a*

Kamniškem domu dne 18. januvarja 1920 izražajo zaupanje Jugoslovanskemu klubu ter odobravajo njegov nastop in taktiko, izražajo zahvalo dr. Korošcu za energičen Uastop v sedanji borbi. Zahvala tudi vsem poslancem SLS, ki možato vstrajajo kljub Terorizmu in odrekanju poslaniških pravic.
Razgled po svetu.
ITALIJA.
Zadnje vesti, da hoče Italija zavleči izpeljavo rapalske pogodbe, so bile neresnične. Nasprotno so italijanskem ministrskem svetu poudarjali, da je stvar treba kolikor mogoče pospešiti. Zdi se namreč, da Italija nima nobenega smisla za to, da bi si nakopavala nenaklonjenost jugoslovanske vlade, ko jo |e med narodom itak dovolj. Zato je tako trdo pritisnila na D'Annnnzija, da je moral Reko zapustiti. Odtod tisti lepi glasovi raznih italijanskih ministrov in laških velmož, da je treba vsem narodom — torej tndi Slovencem — omogočiti prost napredek in razvof. Ne zato, ker bi nas tako ljubili, ampak, ker čntijo, da bodo Jugoslavijo morda še zelo potrebovali, zato govore tako. Počasi se namreč rahljajo prijateljske vezi s Francijo. In zakaj? Zato, ker hoče Francija za vsako ceno preprečiti spojitev Nemške Avstrije z Nemčijo in Nemčijo popolnoma uničiti, ne meneč se zato, da bi v obubožani Nemčiji gotovo prišli na površje boljševiki in bi bila tako vsa Evropa v nevarnosti, da io> poplavijo rdeče čete. če bi pa Francija hotela rešiti Nemško Avstrijo propada, bi bilo to mogoče le z ebnovitijo stare Avstrije, kajti pomoč v denarju ali blagu je le začasna. Vez, ki naj bi razdrto Avstrijo zopet združila, pa naj bi bili Habsburžani. Takim nakanam pa seveda nasprotuje Italija, ker se boji i boljševikov i i'. are Avstrije in Habsburžanov kot vrag križa. To torej loči Italijo od Francije in jo nagiba k Jugoslovanom. Jugoslovani namreč nismo prav nič pri volji, da bi prišli pod stari avstrijski jarem in kakor Italijani tudi mi nočemo Avstrije. Kakor rečeno, je moral D' Annunclo z Re-ne. Odšel fe v Pariz. Tndi njegovi Iegionarji so že odšli. Sedaj so pa nastali tam nemiri med raznimi političnimi strujami. — Italijanska ljudska stranka je začela z velikim gibanjem za avtonomijo posameznih pokrajin. £e bo imela kaj uspeha, bodo imeli Slovenci v zasedenem ozemlju od tega mnogo dobička.
GRČIJA.
Odkar je Grčija ententi odpovedala slepo pokorščino, ko je zopet Konštantina izvolila za kralja, ji gre slabo, Ententa jo je namreč prepustila svoji usodi. Turki, ki so čutili to nenaklonjenost velesil do Grčije, so, nebodilen, Grke v Mali Azaji napadli z vojsko, da bi si tako zopet pridobili izgubljena ozemlja. Dosegli so že precej uspehov in Grke na več krajih porazili. Zveste velesile se seveda seda^ svoji nekdanji zaveznici smejejo v pest in ji zekio le še težjih preizkušenj.
NEMŠKA AVSTRIJA.
Kakor fe razvidno iz poročila o Italiji, je Nemška Avstrija v škripcih. Tam ni ne jela in ne dela. Splošna sodba je zato, da mora propasti in se združiti z Nemčijo. Tu je ne bo rešila nobena podpora tete Francije. Tndi misel na vpostavitev Habsburžanov naj pusti splavati po vodi. Da se kaj takega ne zgodi, zato bodo že skrbele nasledstvene države. Češka, Jugoslavija, Italija in Rumuniia. Tisti dan, ko se bo Nemška Avstrija združila z Nemčijo, pa oo prenehala tudi ljubezen Francije do nje, Te-,daj se bo pa pač še pokesala svojega zadržanja napram njej in radi krivic, ki jih je storil" men zastopnik Jugoslaviji zlasti ob časa koroškega plebiscita na ljubo Nemški Avstriji. Tedaj bo imela Francija opraviti z mogočnim nasprotnikom, z Nemčijo združeno z Avstrijo, Krivice, ki jih je prizadela drugim, se bodo maščevale na njej sami, ker bo njen sovražnik v teriko močneiši, v kolikor je sama pomagala Nemški Avstriji do večje moči. 4'
RUSKA IN POLJSKA.
Boljševiki še vedno pridobivajo tal aH pa vsaj zaveznikov v raznih azijatskih narodih, a v Rusiji sami še vedno ni miru. Zadnji teden se fe uprlo mesto Kijev z okolico. Pregnani boij-ševiki pa so prišli z novimi silami in vstase deloma pomorili, deloma pa pozaprli. Na l-je-nina je nekdo izvršil napad, a ga ie le nekoliko poškodoval. Včasih so rekli, da m dpbro biti kronane glave, danes pa ko kron skoro več ni, se mora bati picd krogljami m bombami vsak, ki je morda za glavo višji cd drugih. — Na Poljskem razsajajo kužne bolezni. — Vojsko demobilizirajo. Vsaj tako trdijo sami, dočim so Nemci videli le prevažanje vojakov ia trdijo, da ima Poljska proti njim zlobne nakane. Pustimol Se bo že pokazalo, kdo ima prav.
ANGLIJA, FRANCIJA, AMERIKA.
Angležem se dobro otepa njih evangelij o svobodi narodov, ki so ga za časa vojske trobili v svet. Komaj so namreč za silo potlačili nemire na Irskem, že vstajajo Indijci. Dasi so jim Angleži obljubili avtonomijo, oni nočejo ničesar slišati o miru in zahtevajo popolno samostojnost. — V Angliji in Ameriki so slabi časi za delavce. Samo na Angleškem jih približno en milijon išče de!a. — Na Francoskem so dobili novo vlado, ki bo baie še strožja napram Nemčiji kot je bila dosedanja. Z Italijo m Angleško bo šla torei Francija še bolj navzkriž, A vsaka sila gre do gotove meje. Če bodo strune preveč napenjali, bodo popokale In se bo začela nova svetovna žaloigra, mogoče žalostnefša od zadnje svetovne vojske. Dal Bog, da bi se to ne uresničilo!
Zadnji opomin zamudnikom. Naročniki našega lista, ki do sedat niso poslali naročnine za teto 1921, pretmo v ptihodnti 5. številki „Domoliuba" še enkrat položnice za plačilo naročnine, ker smo dognali, o a te zadnjič marsikdo ni prežel, mnogim na se te tudi izgubila ali pokvarila. Ta položnica na; bo vsakemu zamudniku zadnji opomin. Nasledme 6. „Domot/ubove" štev.ike ti naročniki ne bodo več prejeli, čeravno se bo podlistek „/unakima iz Stajra" še nadalteval v kakih petih alt morda več številkah. Vsak zamudnik naj torei v lastnem interesu s spre• teto položnico ta kot pohiti na poštni urad.
Po naši domovini.
IZ AMBRUSA.
Imamo novega župana. Prejšnji, g. Jakob Mihič, fe županoval 9 let. Bilo je dosti dela, skrbi, pa tudi nehvaležnosti, zato ni čuda, če se je odpovedal, glavni vzrok pa je bolezen. Županstvo fe sedaj prevzel g. Anton Vidmar. — Dne 22. fan, smo pokopali, po celem Kranjskem dobro znanega Korinjskega Jurija. Bil je v vojski na Laškem. Sedaj je hodil okrog z malho in malo muziko in prosil darov. Zadnjih 14 dni je pa onemogel in bil v občinski oskrbi. Bog mu daj večni miri
IZ BELOKRANJSKE.
V nedefjo dne 3. januarja fe imel naš poslanec Jože Nemanič v dvorani konsumnega društva v Metliki sijajno obiskan shod. Obraz-lozil je.zborovalcem političen položai in taktiko Jugoslovanskega kluba v Belgradu. Poslušalci so z odobravanjem poslančevo poročilo vzeli na znanje ter se močno navdušili za intenzivnejšo fltpeljavo Kmetske zveze. — Iz vrst zapeljanih samostojnežev se vedno glasneje čuje glas, da so se prevarili pri volitvah. Bogme lahko. Par mesecev take belgrajske
politike, kakršno podpirajo samostojni njihov poslanci, pa ui< ra biti kmeta konec. — V Met-liki so uašii na novo leto v niAcm hlevu mrt. vega nekega bteiuua Iskala, — Z veitko nape-tostjo pričakuje ljudstvo v Beli krajini, da 1» oblast kaj kmalu izsledila nečloveške oskrn-njevalee metliškega pc kopališča. Do danes se še nič ne ču.e, da bi bila oblastem sreča mila. I o pa miiruma vendar še doživeti, da bomo zvedeli, odked priha.ajo oni, ki so d. je^ii n® samo v Sloveniji, temveč gotovo v celi fcvropi rekord v posurovelosti.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Shod L. S. to v nedeljo 30. fan. zatratj ob sedmih v društvenem domu. Govoril bo urednik l£rcmj.ar o delu našia posi^juev j Beigradu in o tem, kako razne stranke izpot-nju,e,o, kar so obijubiiaie pred voiuvaaa. — Popoldne o poi trea isto ncueho ponovi kai izobr. društvo lepo usjieio igro »iulini pod zemljo«.
TREBhLJEVO.
Naša K. Z. je pri voHlvaU pokazala svoje moč in urj-anizn ano dicipiino. sama i-t fciasaf je bho niopioium, od tea H pomotoau., j iS pa za SLS. cc bi vic k Z. iaie.e ornan.zi.^.iu armado zavednega ljudstva ita&ur mi, ne bi!« samostojnm mesarjev, kramariev in ,e.a pa- , dobnih »krceiov« v Belgradu, tudi k^jiauistiš-ni rcžicki bi Oili manjši in še tisu uesn-U.K.ski »manueijčki <, kot so sedaj »priiczii« u ■< do bclgraca, ti izginili. Treba je zopci ca uelo. Dobro kmUsito ljudstvo maa besedo. Zgate naj gredo spat, Aii sic v,deli, kako so sc i-ri nas trudili samostojna. agitacijo? Kaj so dosegu/ Nič drugega kot j>.,raz in uvidcii so, da za nje pri nas ne z^ii [. edica, — Koieoarcke J. K. L. ima v zaitgi Fraa lie Cecco na fielsjan^m, katerega vsem našim pristašem top. o priporočamo, aer ie k. i zaveden naš pristaš vreden, na ta podpiramo. Ima v zalogi več stvari, ki jih kmet nu,:>o potrebuje. — Kmetje, vi ostanite ie mula o zavedni čiani K. L., ki bo za pravice Vase s:a t boj. Ne j--cdrnjBU e ,n zdihovf n.e, pač p* pametni nastop in edinost v naši.i vrstah odpt»i\ ' sedanje neznosne razmere, Mi nočeaso pti»ice za vse, ni hočemo, ua uas upoštevajo. 1 roj t demokratskim centralizmom ia politik j, ki kmetski sian peua v gotovo propast.
IZ DOBREPOLJ.
Po izpoveui zna.neša samostojnega zanp, nika in odbornika iz naše iare se je I /ras« mesar Puceij, sedanji d°slancc SKS na -cj krajevnega odbora pred volitvami, da ie SKS republikanska, da pa ne marajo z republiko v javnost, ker se boje zapora. »Ko bo pričel odločilni tienutek v Belgradu, tedaj hps.e pa videli naše dcio.« Teko je de. al Pucelf, si«no-stojen bog, njegovih 900 rolilcev iz kočevskega okraja je pa čakalo. Ko so samostojni poleg liberalcev in radikalcev prvi prisegli, so njihovi pristaši povesili glave, nato pa se začeli dušati, da bodo Puclja že zagrabila — Dne 6. t. m. je imel potem Pucelj do prvi m-.ši pri Brdavsu shod, ki je rodil pri naših ljude.'i, ki jih je bila velik.-) večina, mnogo smeha. Zanimivo je dejstvo, da je samostojnež Gučrnan čisto molčal o vprašanju prisege, ki so jo samostojni poslanci tako iz srca radi položilij zanimivo je, da je dejal Pucclj, da je za 14 dni prisegel (takozvrna »ta mala prisega«), zanimivo je dalje, da se je gostilničar čelofifia pred kratkim izjavil, da ie vse res, kar piše »Domoljub« o Brdavsovi gostilni. Da! Še mar- , sikaj fe res! — Popoldne istega dne je imel poslanec Škulj shod v »ljudski dvorani«, katerega se je vdeležilo do 1200 poslušalcev ia poslušalk. Sprejeta je bila zaupnica Jugoslo-vanskemu klubu, njegovo zadržanje pohvaljeno. Politična organizacija v Dobrepolfah stoji dobro, pri »Orlu« in pri izobraževalnem društvu pa manjka delavcev. Kdo bo odpomogei? Mi čakamo.
ST. VID.
Kat. slov. Izobr. društvo ▼ St. Vidu prt Stični ie priredilo na dan sv. Štefana Igro »Pa-stirci in kralji«. Igral fe naraščaj Igralci so bffl res kot pravi pastirci in kralji. Nastop je bil naravnost presenetljiv. Beseda ie tekla gladko-Igralci so nastopali neustrašeno. Ker niso vs«
1 .„ fitev. 4
DOMOLJUB 1921
Stran 41
dobili vstopnic, m f* itfra ponovil« na Novega leta dan. V nedeljo 16. t. m. so pa imeli igralni nastop na« domači fantje. Nastop i« bil ravno-tako prav dober t popolno zadovoljnost ob-
ristva, ki ie bilo vea čas sijajno razpolozeno. nedeljo 30. t. m. nastopilo dekleta. Na programu Je par pevskih točk, veseloigri »Prisiljen stan Je zaničevan« in »Kaznovana radovednost«.________________
Tedenske novice.
Politične.
p Boj za šolo. Odkar je dr. Verstovšek zapustil poverjeništvo za Šolstvo, je novi poverjenik začel izdajati okrožnice proti krščanskemu ljudstvu. V dveh okrožnicah ukazuje, ; Ida Se morajo šolske telovadnice dati Sokolom na razpolago, kjer pa imajo Sokoli telovadnico in Šola ne, morajo učenci hoditi telovadit k Sokolom. Učitelji pa naj otroke vzgajajo v so-kolskem duhu. — Ker je Sokolstvo skozi in skozi svobodomiselno, bo ta odredba vzbudila povsod velik odpor. Takih ukrepov liberalnega uradništva naše ljudstvo ne bo trpelo. — Oglejte si sadove centralizma, ki se zanj potegujejo liberalci in samostojni I
p Brezprimerna predrznost liberalnega uradnika! V Ljubljani je prevzel posle poverjenika za uk in bogočastje znani liberalni hof-, rat dr. Skaberne. Ta gospod je v glasilu liberalnih učiteljev >Uč. Tovarišu« proglasil srb-sko-hrvatski jezik za državni jezik, ne da bi bil za to od koga pooblaščen. Tako delajo liberalci povsod!
p Radič ne pride v Belgrad, kakor poročajo sedaj. Pač pa se samostojni trudijo, da bi zlezli v vlado, srbski zemljoradniki pa nočejo o tem ničesar slišati. Radič s svojo odsotnostjo pomaga centralizmu, samostojni pa s svojo prisotnostjo.
'p
Domače novice.
i
d Za progo Brežice—Novo mesto—Brod.
Poslanca Jugosl. kluba Sušnik in Nemanič sta posetila ministra za promet ter mu predložila pismeni pr%ilog, naj se izgradita železniški progi Brežice—Novo mesto In Straža—Vinica—Brod. V predlogu se poudarja velika gospodarska in strategična .važnost teh železniških zvez ter se zahteva, naj železniško ministrstvo čimprej udej-stvuje zgradbo novih železniških prog. Minister za promet je vzel na znanje predlog ter obljubil, da bo vse potrebno ukrenil za uresničenje teh načrtov. Obenem sta zahtevala poslanca Jugoslovanskega kluba, naj se osmije v Rosalnicah postaja za osebni promet.
d Sedež družbe dolenjskih železnic se j prenese z Dunaja v Ljubljano.
d Umrl je v Litiji ondotni 95 let stari notar Luka Svetec, Pokojni je svoj čas mnogo deloval v narodnih bojih.
d Na sv. Valentina dan bo na Ovsišah pri Podnartu vsakoletni cerkveni shod. Sv. maša bo ob 7., 9. ter 10. uri, pridiga pa ob pol desetih. Po 10. sv. maši bo darovanje «a cerkvene potrebe. — Častivci sv, Valentina, ne zamudite lepe priložnosti!
g Plačujte davke pravočasno! Trg. in bbrtna zbornica poroča: Davkoplačevalce vseh vrst nujno opozarjamo, da v lastnem interesu plačujejo davke pravočasno. Po razglasu delegacije ministrstva Mnanc z
dne 9. maja 1920 se pobirajo kot ekseku-cijske pristojbine za zaostale davščine v Sloveniji in Dalmaciji sledeče pristojbine: Za opomin od vsake polne krone 4 vinarje, za rubežen 4 vinarje od vsake polne krone, za prodajo dva vinarja od vsake polne krone. Opominjevalne in rubežne pristojbine zadenejo torej vsako zakasnitev v občutnem znesku. V primeru zakasnelega plačila zadene stranko trdo novo breme.
d Semenj v Št. Jerneju, v »Družinski pra-tiki« za leto 1921. pomotoma vpisan na ponedeljek po svečnici, se vrši v četrtek po svetnici, to je 3. februarja 1921.
d Poroke. Sv. Tomaž pri Ormožu. Poročil se je tukaj dne 24. t. m. g. Anton Slana z gdč. Micko Mundovo. Ženin j® član vseh naših organizacij, s čemer nam daje zagotovilo, da bo tudi vnaprej krepko branil naša ltršč. soc. načela. Istotako je nevesta iz vzorne narodne hiše in sestra tajnika SLS v Novem mestu. Novoporočencema obilo sreče v r.ovem stanu! Dne 17. t. m. se je poročil istotam naš vrl somišljenik, član Orla in podpredsednik izobraževalnega društva g. Franjo Rihtar z na-rodnozavedno mladenko gdč. Nežiko Toplak. Neustrašenemu sobojevniku v boju za naša načela želimo srečno in blagoslovljeno bodočnost v novem stanu. Tovariš, le naprej po potu, ki si si ga začrtal v naših mladinskih organizacijah! — J. M.
d Iz Št. Jerneja. Družina Receljeva iz Šmalčjevasi pri Št. Jerneju, globoko potrta,, radi prebridke izgube ljubljenega sina, oziroma brata, se iskreno in prisrčno zahvaljuje vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljuje prečastiti duhovščini za spremstvo ter občinskemu odboru, ki se je polnoštevilno udeležil zadnjega sprevoda, Prisrčno zahvalo izreka domačim kakor tudi od Sv. Križa došlim bratom Orlom in Orlicam. Najprisrčnejšo zahvalo pa je dolžna bratu Orlu-predsedniku za prekrasni nagrobni govor ter domači orlovski godbi, predvsem g. organistu za v srce segajoče žalostinke. Končno se pa zahvaljuje še vse nidrugim, ki so od daleč in blizu prihiteli in spremili rajnega k večnemu počitku. Bog plačajl
d Umrla je na Brunku pri Radečah 71 let stara posestnica Marija Sihur, znana vsled dobrega srca marsikateremu revežu. N, v m. p, I
d Grmada t ognju. Preteklo nedeljo popoldne je nastal na drugem vrhu Šmarno gore, t. j. Grmadi, gozdni požar, ki se je brzo širil in obkrožil s plamenom v kratkem času ves vrh. Kako je požar nastal, še ni znano. Izključeno ni, da je zažgal po neprevidnosti kak posetnik Grmade, katera je štela včerajšnjo lepo solnčno nedeljo obilo obiskovalcev. Obiskovalci hribov in gozdov, pazite na ogenj in ne motajte gorečih cigaret od sebe'
d Trije mrliči v dveh dneh. Pretekli teden sta se z Gruberjevega mostu v Ljubljani vrgla v kanal in utonila Anton Adamič in Roza Kleinerjeva. Oba sta bila poročena, pa sta vkljub temu vzdrževala med seboj grešno razmerje, radi katerega sta šla v smrt. — Dva dni pozneje sta zakonska Vrhunčeva v Ljubljani prišla z nekega plesa zjutraj domov. Mož je doma v pijanosti potegnil revolver in grozil ženi vpričo stare matere in otrok. Žena se je bra-
nila, v ruvanju se je revolver sprožil in krogla je zadela moža, ki je obležal mrtev. Mož je imel grešno razmerje z neko Tončko in je vedno grozil ženi in jo sovražil. —< Tako je grda strast nemoralnosti ugonobila troje človeških življenj in uničila srečo dveh družin in nedolžnih otrok.
dOtroka sežgali. Brivec Fran ApaČ-nik v Studencih pri Mariboru je imel lju« bavno razmerje z vdovo železničarja Ro-žalijo Kramaršič, ki ni ostalo brez posledic. Leta 1919. so sosedje opazili, da nI vse v redu, a ker je v kritičnem času odšla vdova na Apačnikov dom, si ni nihče ničesar slabega mislil. V resnici pa je vdoi va v zvezi z neko babico, ki je bila je več' krat predkaznovanq, in s pomočjo Apač-nika polila novorojeno dete s špiritom ia zažgala. Pred kratkim sta se vdova in brivec vsled nastalih prepirov razšla. Vdovi je bilo hudo in pred par dnevi je poslala k brivcu svojo hčerko iz prvega zakona z večjo vSoto denarja, ki ga je dolgovala brivcu, zahtevajoč, da vrne on verižico in uro njenega pokojnega moža. Brivec j« hčerko dejansko napadel in nagnal. Deklica, ki je vedela za materin zločin, je iz maščevalnosti sedaj ovadila oba, mater in brivca. Aretirali so brivca, vdovo in babico ter jih zaprli. — Moralni propad na vseh straneh I Kam pridemo? Posledice svobodomiselnih naukov!
dStrašen umor na Gorenjskem. Na Hudem v kovorski župniji pri Tržiču na Gorenjskem je v veliki kmetski hiši sama stanovala vdova Jera Fajfer. Ob nedeljah se je sestala s sestro Ano, ki je eno uro proč omožena; šli sta si tako daleč nasproti, da sta se srečali. Zadnjo nedeljo {16. jan.) Jer® ni bilo. Ker se je mračilo, je Ana šla na svoj dom. V torek 1 8. t. m. jo je šla Ana obiskat, pa je ni nikjer našla.Iskali so jo blizu in daleč orožniki in drugi ljudje. Našli so jo šele v petek 20. t. m. v kleti zakopa* no — obglavljeno. Orožnik je z bajonetom pretipal tla in jo zasledil. Na truplo so bile najprej lepo položene deske, nato slama in na slami jabolka. Kot sumljivega so takoj prijeli 23 letnega sosedovega sina Jožeta Zupana, p. d. ruštenjakovega. Na oblasti in sorodnike so jela prihajati pisma v imenu rajnice, v katerih je bilo povedano: Vse moje premoženje naj dobi Pušte-njakov Jože, kateremu je bil boter mof mož, katerega sem jaz zastrupila in zato ubežala ,.. Vsa ta pisma je seveda pisal morilec sam. Nesrečno ženo so 21. t. m. na željo sorodnikov pokopali na Brezjah pri Mariji Pomagaj.
Pogreša se slaboumni Franc Starman od dne 3. t. m. 1921, star je 42 let. Doma je na Godešiču pri Slugu št. 2, pošta Skofja Loka. Opravljen je v rjave hlače, škornje, črn suknjič, brez klobuka, je vitke in bolj velike rasti. Če je komu kaj znano o njem, naj sporoči očetu Lovrencu Starmanu, Godešič št. 2, pošta Škofja Loka.
Kdo kaj ve o Martinu Furar. ki je služil pri 17. pešpolku, 7. stotn.; ujet je bil v Galiciji 26. avgusta 1914, pisal zadnjič iz bolnice v Serdopsku, gubernija Saratov — naj blagovoli
froti odškodnini sporočiti na naslov: Marija urar, Javnovka, p. Št. Jernej, Dolenjsko.
Kdo kaj ve o Ivanu Rejec, pešcu 27. <5o-mobr. polka, ki je bil 28. avgusta 1914 ujet v Galiciji po izjavah tovarišev odgnan v Rusijo, Rejec je bil prej kurjač v deželni bolnici v Ljubljani. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči njegovi ženi Frančiški Reisc.ki Ima tra-
5*
Sko ▼ Ljubljani oa Zaloški cesti nasproti kon-
Kdo Id H o Francu Joit, vojaka, ki se x*rrfa od 13. avgusta 1916? Služil* P" 27. £m. pp„ 3. stota., 4. vod. Mogoče ie o niem lui znanega kakemu vojaku .prišediemu iz ruskega ujetniitva. Prijaznega sporofaU pnča-kuie njegova žena Marija Joit, karzanca, Foliji«* 10, p. Podnart — Stroški se bodo z veseljem povrnili.
Naša društva.
n Obari ibor »Slov. krščansko - soc. creze ▼ Ljubljani se vrši dne 21. februarja L L dopoldne v Ljudskem domu v Ljubljani. Vsa naša društva se že danes na to opozarjajo, da pripravijo predloge in nasvete in jih, če le mogoče, pismeno sporoče SKSZ. Društva naj imajo za pripravo za občni zbor SKSZ posebno sejo. Opozarja pa se, da fe dolžno vsako izobraževalno driištvo v Sloveniji, ki je včlanjeno v SKSZ, odpo-slati pooblaščenega zastopnika na občni zbor, ki se mora izkazati z društvenim potrdilom. Pravico glasovanja imajo le pooblaščeni zastopniki, debate se pa lahko ldeleže vsak član naših društev.
n Občni »ber »Pevske rrese< se vrši dne 21. februarja v Ljubljani. Dolžnost pevskih iborov je, da so številno zastopani. Dnevni red je objavi pravočasno.
n »Pevska zveza«, ki je odsek SKSZ, deluje kaj živahno. Priglašenih je že nad j 70 zborov, ki se zelo zanimajo za »Pevsko j zvezo«, saj je to njih matica. V zadnji seji i • Pevske zveze« se je določila oblika in [ vsebina 1. številke zveznega glasila, j ki bo prineslo dve umetni pesmi, ena za mešani, eno za moški zbor, ostali prostor bodo zavzemale narodne pesmi. Vse skladbe bodo tako lahke, da jih bo zmogel vsak zbor, pa bodo kljub lahkoti v umetniškem cziru neoporečne. Poleg skladb bo glasilo prinašalo članke, razna poročila in drobne vesti. Vsi glasbeni krogi bodo z veseljem pozdravili pregled vseh narodnih pesmi, ki so bile v katerikoli obliki doslej tiskane. Zbori, ki še niso poslali izpolnjenih preglednic, naj to čim prej narede. Prav tako prosimo vse zbore, ki se doslej niso prijavili, naj nam prijave čimprej pošljejo.
n V vseh dekani jah na Slovenskem
istancrvite čimpreje dekanijske odbore S. K. S. Z. Društva ene dekanije naj se dogovore, kdaj bi se lahko vršil ustanovni občni zbor dekanijskega odbora in to pravočasno sporoče SKSZ v Ljubljani. Brez vedrosti in dovoljenja SKSZ v Ljubljani ni dovoljeno ustanavljati dekanijskih odborov. Na vsak tak ustanovni občni zbor pošlje zveza svojega zastopnika. V odbor se smejo voliti najbolj delavni ljudje, ki bodo jamčili za delo odbora. Kakor rečeno, dekanijski odbori morajo imeti najbolj delavne odbornike.
n »Vestnih Slov. krščansko - sodjalne zveze« ni mogel doslej iziti vsled ovir, ki se zaenkrat še niso mogle odstraniti. Društva naj bodo prepričana, da SKSZ ni niti najmanj kriva, če še ni izšla niti decembrska številka »Vestnika«. Upamo pa, da -- ta zadeva kmalu uredi. Toliko na razna vprašanja, kaj je z sVestnikom«. 6'
| n Dolžnost naiih izobraževalnih dru-! štev. S. K S. Z. v Ljubljani ima dolžnosti napram svojim članicam - izobraževalnim društvom, ki jih včasih vrši z največjimi žrtvami .posebno kadar je po sredi denarno vprašanje. Toda poudariti se mora, da SKSZ. vrši svoje dolžnosU. Ce jin pa včasih ne vrši tako, kot bi bilo treba, je pa treba iskati vzrokov drugje, ne pa pri np sami, in sicer pri zanikrnih odborih posameznih društev, ki ne store ničesar kljub vsemu dreganju, ali pa tudi pri posameznih absolutističnih voditeljih, ki menijo, da so oni vse, vse drugo je pa nič. Taki ljudje so prava nesreča za naša društva, takih ljudij Bog nas varuj. Na nekaj pa so nasa društva pozabila Ko na eni strani zahtevajo vse mogoče in nemogoče stvari od S, K. S. Z, pozabijo ali pa nočejo vedeti, da so še dolžna na članarini 50 kron za leto 1920, Naj si zapomnijo, da brez denarja zveza ne more storiti ničesar. Zato je sveta dolžnost še več društev na Štajerskem in Kranjskem da plačajo članarino S. K. S. Z. v Ljubljani in tako izvrše vsaj eno dolžnost napram nji. Želeti pa je, da vsa dru-< štva čim preje poravnajo članarino že za leto 1921,
n Reiiserski točaj Zveie dramatičnih odsekov. SKSZ. priredi v mesecu februarju dvodnevni režiserski tečaj v Ljubljani za režiserje naših dramatičnih društev. Ker zveza ne ve, kdaj bi našim društvom bolj prijalo, ali ob koncu tedna ali ob začetku, in da se ugotovi število udeležencev, prosimo, da se vsaj do 6. februarja 11. tajništvu SKSZ. javi, kdor se hoče tečaja udeležiti tei v dopisu navede, ali želi, da se tečaj vrši 18. in 19. febr, z zaključno predstavo 20. febr., ali pa po občnem zboru SKSZ, ki je 21. februarja dopoldne. Odločilo bo višje število oddanih prijav za eno ali drugo. Podrobnejše glede stroškov itd. se še ob-javL
n Želja naših društev je izpolnjena! Naša izobraževalna društva so že dolgo časa tožila, da nimajo njhovi dramatični odseki primernih iger, ter c-e obračala na SKSZ, naj ona v tem oziru kaj ukrene. Po tehtnem pomisleku se je SKSZ v Ljubljani odločila, da prične z izdajo ljudskih iger jxxl naslovom »Ljudski oder«. Te dni je izšel I. zvezek in s tem je vroča želja naših izobr. društev izpolnjena. Toda naj se društva zavedajo, da je SKSZ mogla to izvršiti le z znatnimi denarnimi žrtvami, kljub temu, da so njene blagajne prazne. Dolžnost naših izobraževalnih društev je, da pridno segajo po njih. Cena 10 K za izvod je neznatna; saj bi za prepis takih dveh iger stal sam papir ve-•liko več, kot pa stane sedaj cela knjižica. Pri pominjamo še, da nudi SKSZ. našim društvom le prvovrstne igrokaze. Pravico do uprizoritve si pridobi, kdor kupi pri SKSZ vsaj deset izvodov. Cena za 1 izvod 10 K. s poštnino 1 K več, za 10 izvodov znaša jKižtnita 4 K. Tisto društvo, ki kupi manj kot 10 izvodov, nima pravice uprizoriti igrokazov »Ljudskega odra«.
n Nevlje pri Kamniku. Občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva v Ne-vljah se je vršil dne 16. t. m., ki je uspel nad vse pričakovanje lepo. Upamo, da to društvo ne bo med zadnjimi v kamniški de-kaniji. Le pogum in vsi na delo!
Gospodarstvo.
SKUŠNJE O REJI IN PITANJU PRAŠIČEV.
Da pridemo čim' preje do nekdanjega viška prašičje reje, ravnajmo z našim šče, tinarjem kolikor le mogoče naravno; čim manj bo prešič v svinjaku, toliko bolj bo utrjen, zdrav in krepak, toliko bolje bo izkoristil vsako krmilo.
Dobro pomni: Materino mleko je naj-boljši vrelec za mladiča. Zato pojdimo za tem, da si vzredimo močno mlečnih svinj; pri takem ravnanju ti ne bo treba veliko skrbeti, katere živalice bi odbral za pleme, storila bo to narava sama.
Podlaga naravne prašičje reje naj .bo — paša. Postavimo našega domačega ščetinarja zopet nazaj v razmere, v katerih živi divji prašič, poleg tega pa skrbimo še za obilno pičo, za boljšo streho pred neurjem in za varnost. Utrjujmo živali na vso moč; z utrjevanjem pričnimo, še predno so mladiči na svetu. V ta namen brejo svinjo kolikor se da na prosto! Že zgodaj spomladi naj pridejo prašiči na pašo, v hlev čim manj, a hrana bodi le surova! Za mladiče takih svinj ogradimo na prostem prostor, če le mogoče pod senčnim drevjem v velikosti pol orala. Če ne teče skozi studenec, moramo drugače poskrbeti za vodo. Tukaj zunaj napravimo tudi koče 3—4 metre v kvadratu velike, iz štirih kolov, na treh straneh obite z deskami, na vrhu pokrite z deskami ali slamo, četrta pred vetrom zavarovana stran jc pa poleti odprta, po zimi pa samo toliko zavarovana s kakimi vrečami, da morejo živali lagodno notri in ven. V takih kočah prezimujemo spomladanske pujse.
Kako pa boš krmil spomladne pujske na prostem?
Prva hrana, ki jo sprejemajo prašički na prostem, je prst. Svinja rije po zemlji kot s plugom in ne verjameš, koliko prsti požro ti mali požeruščki. Svinje krmiš kar v teh ograjah na prostem v koritih. Poleg zelenjave jim daj še žita, zdroba, oljnatih tropin z lezanico pomešanih. Svinje pjsti pri mladičih tri mesece; vsaki pusti 6 do 10 mladičev. Odstavljanje jc pri reji n» prostem zelo enostavna reč. Ko so pujsi stari tri mesece, jim svinje ne puste več sesati, ker jih že ranijo z zobki. — Če imaš pa mlade pujse v svinjaku, jih sprva, ko so stari tri tedne, ne puščaj na zrak ob vročem solncu, za katero so silno občutljivi. ampak pri oblačnem nebu. ►
Zelo dobri so za mlade pujse krmilni avtomati, v katerih dobe mladiči vsak ča! lahko močnih krmil, zdrobljene koruze, malo ribje moke aH zmlete koščene moke, ki jo zelo priporočajo.
Poleg koče je ograja ali tekališče, popolnoma druga reč, zase pa je pašnik, Na pašo spusti prašiče zgodaj zjutraj (ob 6. ali 7. uri) in jih pusti tam 2. do 3. ure. Živali se v tem času nasitijo in zdaj začno riti. Tega pa na paši ne trpimo, zato spravimo živali nazaj v ograje, kjer dobe vode in se vležejo v senco. Paša je različna' deteljišče ali trajna paša, gozd ali strnišče. Najboljša je deteljna paša, ki ima v sebi mnogo beljakovin, pa tudi apno iz take paše je veliko vredno za mlade prašičke.
Veliko premalo aH prav za prav nič ne vpoštevamo Slovenci strniške paše, Jtjer dobe prašiči še toliko zrnja, pa tudi za njivo škodljivega plevela, raznih čebul, osata in nam tako čistijo njive. Hrvatje to razumejo bolje in Srbi, Le pelji se enkrat po Slavoniji ali Banatu ali dalje proti Belgradu, boš videl lepe skupine prašičev, kako obirajo požeta strnišča. Seveda mo-f ra biti za tako pašo pri roki dober ovčarski pes.
Ko se bliža zima, postanejo Ščetine na prostem gojenih prašičev mehkejše in bolj voljnate nego pri živalih, ki si jih imel v svinjaku. Narava pripravlja svoje otroke za mraz in jjm napravi v kratkem tudi plast maščobe pod kožo. Kako pa tudi rili jejo prašiči ta časi Trava in korenine, ki jih poleti niso povohali, jim gredo sedaj v slast. Živali z lahkoto prezimijo. Lahko rečemo, da ne da 50 na prostem gojenih prašičev več dela kot en sam, ki ga imaš zaprtega v svinjaku.
V zimskih kočah na prostem, v katerih živi po večje število živali, je prav toplo in snažno; v 3 mesecih je treba samo enkrat zamenjati nastilj.
Za vzrejo mladih prašičev je neobhodno potreba nekoliko žita najbolje ječmena. Starejšim prašičem zadostujejo razna nadomestila: pesa, krompir, zelo dobre so zmlete kosti in divji kostanj, ki mu moraš pa preje odvzeti grenkobo in ga skuhati.
Ako krmiš surovo, si pri pripravi krme zlo prost.
Ko prašiče pitaš, je najbolje krompir pariti in ga pokladati kolikor moč brez vode in hladnega. Tudi razne tropine so dobre.
Gospodarski in tržni pregled.
g Ljubljanski trg. Mestni trg je dobro založen. Cena slanini je nekoliko padla. Na debelo se že kupi v prvovrstni kvaliteti po 46 K kg, riba in sal 48 do 50 K kg, mast 52 do 54 K. Prašičje meso je ostalo na ceni 30 in 32 K za kg. Telečje meso se stalno drži na ceni 20 in 22 K. Drobnica 18 K, samo jagnjetina 24 K, Perutnine prihaja manj na trg. Divjačine in rib ni, — Na sadnem trgu prevladuje južno sadje. Oranže po kvaliteti od 5 do 12 K kg; 10 in 12 K se plačujejo samo najfinejše vrste. — Jajec je sedaj na ljubljanskem trgu čez potrebo. Plačujejo se po 3 K. Nadaljnega padca cene je pričakovati. Zelenjave je na trgu za vsakdanje potrebe dovolj. Na Pogačarje-vem trgu se dobijo prvovrstne karfijole, kot redkost ljubljanskega trga. — Mlevski izdelki so ostali na prejšnji ceni. Moka 0 18 K, — Špecerijsko blago kaže le prav lahke spremembe cen,
g Cene na Hrvatskem in v Slavoniji. Zagreb. Čebula 6 K, koleraba 4 K, zelje 3 K, surovo maslo (puter) 32 K, ribe 40 K za 1 kg, jajca po 2 K 50 v- do 3 K. — O s i j e k. Za 100 kg; pšenica okoli 1000 K, nova koruza okoli 400 K. Koruzo kupujejo na račun inozemstva posebno za Čeho-slovaško in Italijo. — Vukovar, Pšenica 1000 K, koruza 390—400 K, beli grah 650 do 660 K.
g Cene v Bački za 100 kg: Pšenica 970—980 kron, ječmen 520 kron, oves 310 i.
kron, nova koruza 360—380 kron, moka 0 1500 kron; pitane svinje kg žive teže 26 kron, svinjska mast 44 kron.
g Cena srebrnih kron. Če primerjamo oglase nekaterih naših menjalnic ,vidimo, da plačujejo srebrno krono po 6, 7 in 7-50 kron. Po londonskih cenah pa je vredno srebro, ki se nahaja v kroni, okoli 11 papirnatih kron. Naši kupci srebrnih kron torej zaslužijo, ako jih plačujejo po 7 kron, 60 odstotkov, kar je za nekatere ljudi »malenkost«.
g Prodaja kož. V ponedeljek, dne 24. t. m. je mnčgo deželanov prineslo na trg veliko število kož raznih vrst divjačine. Zal, da kupcev ni bilo. Pred 2 tednoma je v »Domoljubu« izšla vest, kako drage so kože divjačine. Kakor se je pokazalo v ponedeljek, to ni resnica. Ker je »Domoljubov« urednik do konca tega meseca odsoten, prosimo potrpljenja, da bo on mogel stvar preiskati in krivca poklicati na odgovor.
g Cene ▼ Bolgariji za t kg: Sofija (glavno mesto}. Maslo 36—38 levov, sir 26 do 28 levov, ovčje meso 20 levov, svinjsko meso 20 levov, marmelada 12—14 levov, krompir 1—1,50 leva, grah 4—6 levov, leča 4—6 levov, 1 liter mleka 6 levov, 1 jajce 1—1,50 leva, — Plovdiv, Pšenica 3 leve, rž 2 leva, koruza 1.80 leva, ječmen 2.30 leva, oves 2.30 leva, proso 2 leva, bob in leča 5 levov, pšenična moka 3.75—5 levov, koruzna moka 2.60 leva, seno 2 leva, slama 0.80 leva, volovska koža 20—25 levov, telečja koža 20—25 levov, jagnjetova koža 40 levov, ovčja koža 90 levov, ševro 70 levov, boks 60 levov, neprana volna 45 levov, prana 50 levov,
g Koliko je vreden denar drugih držav? Ameriški dolar 146—147 K 50 vin., češkoslovaška krona 1 K 68 vin. do 1 K 75 vin, carski rubelj 80 vin, avstrijska krona 20—21 vin., francoski frank 8 K 80 vin. do 9 K 15 vin., nemška marka 2 K 26 vin. do 2 K 28 Vin., rumunski lej 1 K 94 vin. do 2 K 5 vin., italijanska lira 5 K 15 vin., turška lira 5 K 10 vin.
g Gospodinjski tečaji po deželi. V drugi dobi zimskega tečaja, ki traja od 3. januarja do J. marca t. 1., se vrše gospodinjski tečaji po sledečih krajih: v Ormožu pod vodstvom ge. Premrou, v Studenicah pri Poljčanah pod vodstvom ge. Primožičeve, v Letnšu ob Paki pod vodstvom ge. Sittigove, v Trbovljah pod vodstvom ge. Odlaskove in v Podbrezju nad Kranjem pod vodstvom ge. Jakličeve. — Jesenski tečaji so se dovršili s prav po voljni m uspehom. Spričo obilih priglasil sta se morala tečaja v Ormožu in v Podbrezjah ponoviti. Opozarjamo že sedaj merodajne kroge, da se za prireditev jesenskih gospodinjskih tečajev ki se prično 15. oktobra t. 1, že sedaj zainteresirajo in da predlože pravo?asno svoje prošnje na poverjeništvo za kmetijstvo.
g Gospodinjski tečaji po deželi. V drugi dobi zimskega tečaja, ki traja od 3. januarja do 15. marca t.1 J. se vrše gospodinjski tečaji po sledečih krajih: v Ormožu pod vodstvom ge. Premrov, v Studencih pri Poljčanah pod vodstvom ge. Primožičeve, v Letušu ob. Paki pod vodstvom ge. Sitti-
![ov«, v Trbovljah pod vodstvom ge.Od-askove in v Podbrezju nad Kranjem pod vodstvom ge. Jakličeve. Jesenski tečaji so se dovršili povsod s prav povoljnim uspe-
hom, Spričo obilnih priglasil sta se morala tečaja v Ormožu in v Podbrezjah ponoviti. Opozarjamo že sedaj merodajne kro-< ge, da se za prireditev jesenskih gospodinjskih tečajev, ki se prično dne 15. oktobra t. 1. že sedaj zainteresirajo in da predlože pravočasno svoje prošnje na po-, verjeništvo za kmetijstvo.
g Tečaj za luženje (bajcanje) v Ljubi ljani. Urad za pospeševanje obrti je prirei dil v mizarski delavnici na 'državni obrtni šoli dvadnevni tečaj za luženje, katerega je zaključil v petek popoldne,
g Sirarski tečaj. Poverjeništvo za kme-. tijstvo v Ljubljani priredi v času od 14. fe-. bruarja do 12. marca t, 1, štiritedenski sirarski tečaj v mlekarni Vodice na Gorenji skem. Pouk: dopoldan praktično vežba-. nje v izdelovanju poltrdih in trdih sirov, popoldan teoretična predavanja iz sirari stva in splošnega mlekarstva. Tečaj j«, določen predvsem za osebe, ki po mlekarnah delujejo ali so delovale (mlekarje in mlei karice); izjema tudi za sinove (hčere) vedi jih posestnikov, ki se pečajo intenzivno z mlekarstvom. Število učencev je omejeno! na 12, Hrana in stanovanje bo stalo dnevno 20—25 K. Za revnejše udeležence je nat razpolago 8 prispevkov po 300 K. Pravilna kolekovanje (28 K). Prošnje za v spre jen* je vlagati takoj, najpozneje pa do 1. februi arja t. 1. na poverjeništvo za kmetijstvojB Ljubljani.	. , ir ^^^Bi
g Volitve za trgovsko-obrtne zbornic« bodo v kratkem razpisane. Prekmurje s« priključi ljubljanski zbornici in dobi tri za« stopnike, Medmurje se pa pridruži zagreh« ški zbornici in dobi dva mandata.
g Na osrednjem zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg štev 3 se začenja pouk v pletenju z bisernicami« katerega se lahko udeleže žene in deklei ta. katere imajo veselje do imenovane tehi nike. Učila so zastonj na razpolago.
g Vžigalna vrvica. Urad za pospešen vanje obrti ima nekaj vžigalne vrvice v) zalogi. Interesenti naj priglasijo svoje po* trebščine najkasneje do 1. februarja prf omenjenem uradu, Dunajska cesta 22,
g Važno sa mojstre in pomočnike kovinskih obrti. Na prošnjo deželne zveze obrtnih! zadrug v Ljubljani priredi poverjeništvo za uk in bogočastje na dež. obrtni šoli v Ljubi ljani v času od 1. aprila do 30. junija 49211 strokovni tečaj za železninarje, ki bo pristopen mojstrom in pomočnikom kovinksih obrtov. Pouk bo trajal vsak dan 6 ur in bo obsegal poleg strokovnih predmetov tudi računstvo, kalkulacijo, spisje in knjigovodstvo. Najmanjše število udeležencev naj bode 2, največ pa 40. Stroške tečaja, to so izdatki za učne honorarja in za najpotrebnejša učila bo prevzela naučila uprava. Za vse druge izdatke, kakor na primer za hrano in stanovanje, bodo morali obiskovalci tečaja skrbeti sami. Mojstri in pomočniki kovinskih obrtov, ki bi se radi tečaja udeležili, naj priglase svojo udeležbo z natančnim naslovom in bivališčem do J5. marca t. 1. Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Udeležence se bode upoštevalo brez ozira ali je mojster ali pomočnik.
g Pred padcem cen sladkorju. Neka zagrebška tvrdka je prejela iz Londona brzojavno ponudbo za 500 vagonov sladkorja Java, in sicer po 300 funtov vagon, postavljeno v kako jadransko luko. To bi
značilo kilogram po 21 kron naše vrednosti. Tvrdka sklepa iz te ponudbe, da se pričakuje na Angleškem v kratkem silen padec sladkorja. Odposlala je ponudbo ministrstvu za prehrano v Belgrad.
g Tovarna glavnikov Itd- se zgradi pri Ljubljani Izdelovala bo poleg vseh vrst glavnikov, lasnic itd. tudi dvojne glavnike in dvojne lasnice, oboje za dame in za otroke. Z zidanjem tovarne se prične zadetkom letošnje pomladi; stroji najmodernejšega sestava pa dospejo iz Francije.
g Odkup južne železnice. V kratkem se prično nova pogajanja z južno železnico glede odkupa onih prog, ki se nahajajo na ozemlju naše države. Uprava državnih železnic je že dala preceniti sedanje stanje prog, lokomotiv in voz.
g Nadzorstvo rudnikov. Ministrstvo za šume in rude je izdalo naredbo, po ka-Iteri dobi vsak večji rudnik v naši državi, zlasti pa premogovniki svojega vladnega komisarja, ki bo ministrstvo obveščal o položaju v rudniku in o sporih, ki bi slučajno nastali med delavstvom in lastniki rudnikov.
g Kmetijska družba za Slovenijo šteje sedaj nad 33 tisoč udov. Lepo šterilo!
g Kaj bo z 20 odstotnim odtegljajem o priliki markiranja denarja? Finančno ravnateljstvo je sporočilo zagrebški trgovsko-obrtni zbornici, da bo zneske do 1000 E vrnilo strankam najdalje do 1. aprila L L, višje zneske pa bo spremenilo v državno posojilo, ki se bo bbrestovalo s 3 odstotki in ki se bo vrnilo do konca L 1930.
g Avtomobilsko prometa« družbo so ustanovili v Ljubljani. Ta družba namerava uvesti stalne avtomobilne zveze med raznimi kraji g Sloveniji ter bo prevažala potnike in blago.
g Cene lesa t Trsta so v zadnjem času nekoliko padle in so sedaj sledeče: Hrastova debla prvovrstne kakovosti 1600—2400 kron za kubični meter, drugovrstne kakovosti 800 do 1000 kron, hrastov furnir 3000—4000 kron, hrastove deske do 50 mm debele 3000—4500 kron, prvovrstni bukov les 600—750 kron, žagan bukov les 1400—1600 kron, prvovrstna ja-vorova debla 1000—2000 kron, brzojavni drogi 100—160 kron, železniški pragi iz hrastovega lesa 140—170 kron, železniški pragi iz bukovega lesa 110—180 kron, oglje vagon 14.000-16.000 kron.
g Električna centrala na Krki pri Za-gradcu. Zadruga »Električna centrala Za-gradec« namerja zgraditi električno centralo na Krki pri Zagradcu. Sedanji jez se bo popravil in nekoliko zvišal, neposredno pod jezom pa se bo zgradilo posopje K turbino za električno centralo. Električni tok se bo rabil kot gonilna sila za razsvetljavo in v industrijske svrhe. Tozadevna komisijska obravnava se bo vršila dne 14. februarja ob 1. uri popoldne.
ž12™* cigaret Finančni minister Je določil, da se sme brez zasiguranja valute vzeti seboj v inozemstvo 2000 cigaret tistih vrst, katerih izvoz je prost, proti vplačilu izvozne carine.
g Na zadnji svinjski semenj v Mariboru so prignali 34 ščetinarjev. Za & kg žive vage so plačevali po 25 do 82 kron. Prodano ie bilo yse.
g Cene govejim kožam so padle od 50 K ca 30 in 26 kron za 1 kg. A usnja je še vedno
enako drago. Zakaj? Ker si bogati demokrati lahko kupujejo za drag denar obuvalo. Za kmeta, delavca, obrtnika pa imajo demokrati in samostojni odprto srce samo ob volitvah.
g S trg« r Celju. Mleko prodajajo po 6 K liter, jajca, ki jih je dovolj, po 8 krone kos, jabolka hi drugo sveže sadje po 8 K kg.
g Tovarno za klobuke zgrade v zagrebški okolici. Tovarna bo moderno urejena in bo v njej zaposlenih nad 100 delavcev.
g Naša jesenska setev. Iz Slavonije in Vojvodine poročajo, da je jesenska suša zelo škodovala setvi, da ni seme pravočasno vskalilo. Ker pa letošnjo zimo ni bilo mnogo snega, so napravile miši velikansko škodo. Zato posamezni gospodarji preoravajo zemljo in se pripravljajo za jaro setev. Z ozirom na to ni upanja, da bodo cene žitu padle, ako ne bo konkurence od zunaj.
g Ofenziva nemške industrije. Pariški dnevnik »Matin< piše o ofenzivi nemške industrije in pravi, da ima Nemčija velike zaloge raznovrstnih strojev in izdeluje tako popolne stroje, da nimajo takih ne francoske tkalnice ne tiskarne. Imenovani list priporoča, naj Francozi v tem oziru kaj store.
g Padanje een. V zadnjem času se opaža na zagrebškem in ljubljanskem trgu z manu-fakturo in pohištvom močnejše padanje cen. % padec se spravlja v zvezo s hitrim padanjem avstrijske krone, s katero kupujejo naši trgovci blago v Avstriji za za nas zelo ugodne cene. Kakor se kaže, se bo padanje cen še nadaljevalo.
g Zlate zaloge Romunije. Rumunska narodna banka ima sedaj zlata za kritje rumun-skega denarja: 62 milijonov 110 tisoč zlatih nemških mark, 952 tisoč zlatih avstrijskih kron in 2 milijona, 765 tisoč zlatih francoskih frankov.
g Nemčija plačuje antanti Doslej je Nemčija na temelju mirovne in drugih pogodb izplačala v vrednosti nad 21 tisoč milijonov mark v zlatu. — Od tega so vredne izročene trgovske ladje 7 tisoč milijnov mark, železniški materijal nad 1500 milijonov mark, premog in koks 656 milijonov, državno in deželno premoženje 2500 milijonov. Za uvoz živežnih potrebščin in surovin je plačala Nemčija 2250 milijonov mark, za antantne posadke v Pore-nju 450 milijonov mark itd. Nemški papirnati denar, ki. je prometu izven Nemčije, cenijo na 7 tisoč milijonov mark.
g Položaj na vinskem trgu. Otok V i s, (Dalmacija). Vsled uničenih vinogradov po filokseri in draginje živežnih potrebščin je narasla cena vinu na 1800 kron za hektoliter. Maribor. Vsled velikega števila kupcev iz Češkoslovaške je živahna trgovina z vinom posebno v velikih množinah. Cene se sučejo od 2000 do 3000 kron za hektoliter. -Nemčija. Vina v Nemčiji iz leta 1920 so precej dobra in z ozirom na to mu je cena tudi precej visoka. Ce ne bi Nemčija trpela na pomanjkanju sladkorja, potem bi mogla vina predelavati kakor v prejšnjih časih in cena bi bila znatno višja. Cena staremu vinu za 1200 litrov je z ozirom na kakovost 13 do 27 tisoč mark, novemu pa 11 do 25 tisoč mark.
g Zadnji semenj r Mariboru je bil bolj mrtev in slabo obiskan, špeharjev je bilo na trgu s 30 vozovi in okoli 200 zaklanimi prašiči. Cena špehu do 11. ure 42—50 K 1 kg od 11. do 3. ure 38-44 K, meso 30-32 kron. Krompirja je bilo samo štiri vozove. Cena me-
rici 17 kron, 1 kg 8 K 20 vin. Izmed lit« ), bilo le nekaj vreč koruze, ki so jo prodajan 4—5 kron liter. Perutnine nI bilo akoro nl& Vsi dugl predmeti so imeli približno »koro isto ceno kakor prejšnjo soboto.
g Cene goveji širini so se ntrdile. Le i« bi v Nemški Avstriji res izbruhnil generalni štrajk, kakor ga napovedujejo, se je bati, d« bodo cene zopet šle nazaj. Ako bo pa mogoč« še naprej izvažati našo živino in meso, pa u ni bati padanja cen živini.
g Sirarski tečaj. Poverjenlštvo za kmetijstvo v Ljubljani priredi v času od 14. februarja do 12. marca t. 1. štiritedenski si-rarski tečaj v mlekarni Vodice na Gorenj, skem. — Pouk: dopoldan praktično vežba-nje v izdelovanju poltrdih in trdih sirov, popoldne teoretična predavanja iz sirar-g Kaj je s 1000 kronskimi bankovci obdržanimi pri žigosanju pri davkarijah L 19207 Na to vprašanje stavljeno nam iz krogov interesentov javljamo da ministrstvo financ v tem oziru dosedaj ni še ničesar pozitivnega ukrenilo. Kakor pa se sliši iz privatnega vira namerava ministrstvo financ te bankovce zamenjati za nov denar, pa ne za polno vrednost.
g Kmetijska razstava v Pragi. V dneh 12. do 17. majnika t, 1. se bode vršila v glavnem mestu čehoslovaške države v Pragi velika kmetijska razstava. Za to roz-stavo vlada po celi Evropi veliko zanimanje, zlasti med Slovani, ker se bo tam videlo razvoj celega kmetijstva in kmetijske industrije v osvobojeni državi. Ako so bil« redne letne razstave predvojne dobe lepe, bode prihodnja posebno razsežna in veličastna. Tudi mi Jugoslovani-kmetovalci s» moramo seznaniti z napredkom sosednih držav, posebno pa naše bratske Čehoslovaške. Da znamo na lastne oči presoditi važnost take razstave, bi bilo treba se iste udeležiti v večjem številu. Vsi absolventje kmetijskih šol kakor tudi učenci in strokovnjaki kmetijskih šol in kmetovalci bi se morali udeležiti take razstave. Tudi trgovci s kmetijskimi potrebščinami bi si morali ogledati praktične stvari za naše razmere. Le na ta način odnesemo lepo sliko modernega kmetijstva v Čehoslova-ški, katera mora biti nam vzor. — Kdor se misli udeležiti, naj se zglasi najkasneje do 1. marca 1.1. po dopisnici Skušala se bo izposlovati znižana vožnja v SHS in v Če-hoslovaško. Sroški se povrnejo že pri tem, ako si na Češkem kupiš novo obleko, čevlje in perilo, kar pride za polovico ceneje kakor pri nas. Prijave sprejema Fran Ma-lisek, strokovni učitelj na kmetijski šoli na Grmu, pošta Novomesto,
g Bratislava trgovinsko središče z Balkanom. Kakor vse industrijske države išče tudi Češkoslovaška svoje odjemalce na Balkanu. Trgovinsko središče bi imela postati Bratislava (Požun), kjer se namerava ustanoviti orientalska akademija.
g Pomoč Avstriji Zastopniki antante so so posvetovali v Parizu kako pomagati Avstriji. Pri tej priložnosti so sklenili, naj Amerika posodi Avstriji 250 milijonov dolarjtor, kar bi v avstrijskem denarju znašalo okoli 100 tisoč milijonov kron.
g Žigosanje pre dvojnih posojil. Zastopnik ministra za finance, minister za notranja dela, je z ozirom na to, da se v ro-
V.
kah naših državljanov nahaja veliko število obveznic predvojnega posojila bivše Avstro-Ogrske, ki niso v odrejenem roku žigosane, izdal naredbo, da se obveznice predvojnih posojil morejo žigosati do 3. marca t. 1. incl. Ta rok se yeč ne podaljša. Žigosanje se bo vršilo pri delegacijah ministrstva za finance v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in pri generalni direkciji državnih dolgov.
g Slab bolgarski izvoz moke. Edini iz-* ' vozni trg Bolgarije je bil Carigrad, kamor ie izvozila letošnje leto samo 400 vagonov moke, Egipt je za Bolgarijo izgubljen. Sedaj pa je prišlo v Carigrad toliko avstralske in ameriške moke, da je popolnoma izpodrinila bolgarsko moko. Tako stoji sedaj Bolgarija pred gospodarsko katastrofo. Moke ima dovolj, izvoza pa nobenega.
g Poštni promet z Ameriko. V Prago je dospelo 460 ameriških paketov na Jugoslavijo kot prva ameriška posilstev. Pa-, lccti bodo v nekaterih dneh odposlani v Jugoslavijo. Naše jugoslovanske pošte bodo sprejemale pošiljatve za Ameriko ko bodo prišla iz Amerike potrebna obvestila.
g Padec cen železnim. Iz Londona poročajo, da tam še vedn opadajo cene železnini.
g Pomanjkanje dela v Ameriki. Glasom poročila našega konzulata v Cikagi ;e nastala za delavstvo v Združenih državah ameriških težka doba, ki utegne izzvati hude boje za obstanek delavskih mas. Dosedaj je narastlo šte-velo brezposelnih na približno 3,000 000. V Cikagi je okoli 100.000, v Detroitu okoli 80.000, v Newyorku preko 120.000, v Filadelfiji okoli 200.000 delavcev, ki so brez deia in žive v največji bedi in pomanjkanju. Bati se je, da zavzame brezposelnost v Ameriki še večji obseg ker bodo morale tovarne vsled štrajka konzumentov in vsled neugodnih izvoznih razmer (nižja valuta drugih držav) obrate še oolj skrčiti.
Ponočnjaki.
_ Povest. Po resničnih virih spisal "" (Dalje.)
»Sodrgal« — se je jezila Nežka in ni ji ugajala bratova potrpežljivost. Kakor, naiušč ji je prišla mimo hiše Remka, kateri je opo-nesla sinovo surovost. Ta pa ie vso krivdo zvalila na Petra in Jerneja, ki sta v resnici hudobna, njen Luka pa je le nahujskan in zapeljan.
Plačilo za svoje očitanje je prejela Nežka še tisti večer. Ko je v sobi ugasnila luč, se je pojavil zunaj hiše glasen ropot. Pelin, skrben oče in moder gospodar, je stopivši iz veže, zapazil, da se od zidu premika nekaj črnega. Na oknu Nežkine spalnice je slonel možakar, čigar glava se je dotikala železne ovire.
»Kdo si?« je osorno zaklical Pelin. — »Česa iščeš?«
»Udarite, odpodite ga I« — se je v sobi oglasila Nežka, misleča, da nekdo prisluškuje pod njenim oknom.
Pelin je pograbil poleno, s katerim je oplazil vasovalca, da se je zvrnil na tla. Mati, ki je čula hčerin in očetov krik, je v strahu, da se ne zgodi kaka nesreča, prižgala svetilko ter jo je postavila na okno. Njeni žarki so pa-
dali na moža, ležečega ob zidu; bil je iz — slame. Pelina je spreletel upravičen srd.
Nežka bi bila sramoto najbrž molče prenesla, da ni kmalu za tem jela krožiti po vasi sramotilna pesem o uboju pod Pelinovim oknom. Pesnika ni bilo treba dolgo ugibati, toda sodišču ga radi pomanjkanja dokazov ni mogla ovaditi. Zopet se je znosila nad Remko; ta pa ie bila vsak dan boli vajena takin očitkov, zakaj vedno je morala slišati radi sina nove pritožbe, ki jih že ni znala več odbijati,
»Bog ve, če je Luka res tak.« — je premišljevala nekega večera pri Hribarju, kamor je, ako je le količkaj utegnila, prihitela s Čop-karico na razgovor. — »Peter in Jernej se vselej lep oomijeta,« — je modrovala, — »in naš mora biti potem vsega kriv.«
»Vsi so enaki,« — jo je zavrnila Hribarica nevoljna, ker se je soseda o Petru pretrdo izrazila.
»Čimbolj se starajo, tembolj norijo.« — je tarnala Čopkarica, ki je natihem gojila upanje, da jih bodo leta izmodrila.
»Se bodo že naveličali,« — je vzdihnila Hribarica. — »In koliko molim v ta nameni Sinoči sem kupila svečo ter jo prižgala na oltarju sv, Antona « — Spoštljivo se je priklonila, izgovorivši ime svetnika ter je pogledala skoz okno, odkoder se je videla cerkvica sv, Antona, ki se je belila na ravninici tik vasi. — »Od vseh krajev prihajajo na Hribce romarji,«
—	je otožno nadaljevala, — »jaz pa molim in prosim zaman.«
»Tujcem pomaga, sosedov ne usliši.,.«
—	se je vznejevoljila Remka, a je takoj zardela ob misli, da ie posegla v področje božje volje. — »Pa saj nič ne rečem,« — je hitro pooravila, — »toda, zakaj je Pelinov lahko dober?«
»V društvo je zapisan,« — je Čopkarica oohvalila Načeta. — »K petju hodi in knjige bere, drugi pa rogovilijo po vasi...«
»Društvo ni za kmeta,« — se je razkačil Hribar, prišedši iz hleva, — »Knjige so za gospodo, za nas sta motika in sekira.«
_ »Torej ponočevanje bolje nese,« — ga je piknila žena ozlovoljena.
»§aj ne rečem,« — se je branil Hribar,
—	»dopovedati si daj! Kdaj Sva pa midva hodila v društvo in -pohajkovala s knjigami? O, tudi jaz sem Kil nekdaj mlad in fantovanje me je zabavalo. M'slil sem, da mi svira vsak grm in da moram plesati jaz. A z leti je prišla pamet. Pri_ voiakth so mi izbili iz glave vso vrtoglavost in domov sem se povrnil — mož. Tudi Peter se bo iznorel; kadar dosluži vojake, ro-stane fant, .«
»Če bo res,« — je dvomila Hribarica nekoliko ootolažena.
»Le veremi,« — jo je silila Remka. — »Možje so izkušeni in resnici ne smemo ugovarjati.«
»Veliki otroci, velike skrbi!« — ie vzdih-n'la Čopkarica. — »K vojakom oojde, moj Jernej; na dom bo pozabil in sveta se bo navadil ... Drugi se bodo vrnili, Jerneja pa ne bomo videli več .,.«
»Še rad bo prišel, komaj bo čakal, da bo sme!,« — io je tolažil Hribar, — »Domišliija je varpla tudi mene. Mislil sem, da se bodo pri voiakih trgali zame; doma sem hotel nekaj veljati, a tam so mi povedali, da nisem nič. Ej, staral kdor nič ne zna, nikamor ne pride; nazadnje so mu odorta le še vrata, skoz katere je prišel, namreč: domov,«
Bridko se ie nasmehnila Čopkarica izkušenemu možu, Remka in Hribarica pa sta hiteli pripovedovati, da je za mladega človeka najbolje, če je doma, nikar se je pogovor zasukal na slabo letino in na vremenske nezgode.
Tiste spomladi so bili Hribarjev Peter, Remčev Luka in Čopkov Jernej potrjeni v vojake in v jeseni so, okrašeni s šopki in troboj-nicami med petjem, vpitjem in vriskanjem odrinili v cesarsko službo.
»Zdaj bo mir,« — se ie vzradostil Pelin, naveličan razgrajanja in Gričarjev hlapec se je potrkal na prsi, ponosen, ker je zdaj on v vasi najveljavneiši fant.
»Požrli so jih,« — se je hudovala Remka, ko ji je Hribarica pripovedovala, kakšno veselje da je zavladalo na Hribcih radi odhoda
njunih sinov, -— »Takšni sosedie,« — se je jezila, — »le hudo nam privoščijo.«
»Se jim bo že še povrnilo,t •— se je užalilo Hiibarici. — »Me bomo prestale, druge še čaka .. .«
»Božjemu varstvu sem ga izročila,« — je ihtela Remka, ko si je obrisala solzne oči, — »in prekrižala sem ga, preden ie odšel. O, saj ni bil hudoben, moj Luka, obrekovali so ga.«
»Tudi Peter ni bil trdega srca, jokal je, ko je napočil poslovilni dan,« — je razlagala Hribarica. — »Ne more biti zloben tak človek, ki ga oblijejo solze.«
»In kako pusto je zdaj v vasi,« — je tarnala Remka. — »Preie se je vriskalo in pelo, zdaj je kakor na veliki petek. Me babnice še včasin poregljamo, slavčki pa so odleteli v tuje kraje, rrav za Pelina ie ta dolgčas.«
»Pa za Nežko in Načeta,« — je dostavila Hribarica, — »Oh, zdaj šele vemo, kaj smo izgubile! Kesam se, če sem ga kdaj preveč ozmerjala, česar Peter morda res ni zaslužil.«
»Pregovoriti se damo me ženske in pre-rade verjamemo,« — se ie opravičevala Remka in obema je bilo žal, ker sta včasih posvarili svoje sinove.
Dolgčas in praznota na Hribcih nista trajala dolgo časa. Komaj je poteklo štirinajst dni in Čopkarjev Jernej io je primahal od voiakov. Zdravniki so ga, ram slabotnih prsi, spoznali za nesposobnega in Jernej je dobil odpustnico. Čez kratkih osem tednov sta tudi Peter in Luka odslužila domovini. Vsem trem je zasijala zopet neomejena prostost, ki se jim je le mimogrede skrila za oblak pokorenja in ukazov. V vasi se je zopet pojavil prejšnji nemir: vriski so se oglašali in petje je odmevalo, med sosedi je oživela stara nezadovoljnost ip nekdanje pritožbe so se jele ponavljati.
»Samo štirinajst dni sem nosil zastavo,« — je vzdlhnil Gričarjev hlapec. Mislil je namreč na slavo, katero je užival v odsotnosti svojih tovarišev, in ugajali so mu ti dnevi veljave in oblasti.
»Bedaki!« — je mrmral Pelin, kadar fa poslušal ponočno rogoviljenje. — »Čast si kradejo in mladost zapravljajo, na starost bodo siromaki.«
»Norci!« — jih je zmerjal natihem »leseni« Jaka. Ni še pozabil usodnega večera, ko so ga ponočnjaki tako nesramno osmešili in še vedno se mu je smilila pipa, ki se ie takrat nahajala v toliki nevarnosti.
»Prisraodel« — se je togotila Srakarjevai Tončka, kadar so ji ponočnjaki nagajali z vremenom, o katerem se je najrajši, pogovarjala ia so ji radi tega dali ime; »Sembilija«.
Hribar se je, računajoč na vojaštvo, o sinu strahovito zmotil. Priznati je moral, da se ie Peter vrnil od vojakov pohujšan in izprijen, kajti prvič v življenju je zapazil, da jemlje nekdo skrivoma iz njegove denarnice. Osumil je sina, ni ga pa mogel zasačiti pri nesramnem početju, zato ga ni notel očitno prijeti. Tudi Hribarica, ki je verjela, da se bo Peter vrnil poboljšan, ni mogla najti na njem druge izpre-membe, kakor da pogosteje kot nekdaj zahaja v gostilno. Isto napako sta na svojih obože-vanih sinovih opazili Remka in Čopkarica, ki sta jo, seveda, zakrili s plaščem materinske ljubezni, V vasi pa so kmalu nastale vznemirljive govorice, k-' so merile na Mihčevo gostilno, kjer se je pilo in rajalo do poznega jutra.
»Slabega posla se je loti!,« — so vaščan-ke očitale Mihcu, vaškemu krčmarjj, ki je nagajal pobožnim sosedom s tem, da je prirejal godbo in plesne veselice. — »Ples mu ne bo prinesel blagoslova; mladino bo izpridil in pohujšanje bo preplavilo vso dolino,« — so tarnale skrbne matere.
Mihec pa ni odjenjal; zabava je sledila zabavi, mladina je prepevala in zapravljala mladost. Hribarjev Peter, Čopkov Jernej in Remčev Luka niso zamudili nobene prireditve. Sprva so se obnašali, dostojno, hoteli so pokazati, da so bili vojaki Kratkočasili so se s pogovori o vojaščini; čim manj je kdo izkusil, tem več je vedel povedati. Jernej, ki je bil komaj štirinajst dni vojak, se je bahal, kako da je prekanil zdravnika, strogega in učenega gospoda, čegar natančnost ni mogla utajiti njegove izmišljene bolezni. Dobi! ie izpustnico in marsikak voiak mu je stisnil desnico, češ:
4'

i
»rečno si •• izrlL P«t«r in Luka pa »ta M ponašala, kako da »o Ju d«Ull častniki ter |u )Jrugim vojakom stavili v poanemo: eelo stot-Ek sam, da je jekaL ko «U odhafala, najboljša »ojaka, kar jih je kdaj poznal. -Vsakemu, kdor j« le količkaj pogledal r voialnico, fe pre-sedalo tako laganj«, toda oporekaU »m m nihče hotel, ker bi bil vsak najmanjli ugovor izzval pretep. S časom pa so pozabili svoio vo-
tško slavo in na dnevni red so stopile ne-danje burke in drug« neumnosti, katerim j« »koraj vsak večer podlegla kaka nova žrtev, i »žurite se, Smolana imamo!« — j« pozdravil Mihec nekega večera svoj« navadne Voste, ki so strastno planili v krčmo, kjer i« v kotu za oguljeno mizo sedel poitaren možiček, jsrednj« postav« in rjavega obraza, znani po svojem jecljanju in čudovito nagli jezi. Pod klopjo tik njega j« slonela lesena posoda, napolnjena a črnim kolomazom. ki ga je kot mazilo za kolesa, prodajal po okolici.
»Dober večer, očka Smolar, dober ve-JKert« — so ga pozdravljali priileci v nadl, da £a bodo enkrat polteno potegnili
»Bbbog d daj dva!« — j« jecljaj« odzdravil Smolar, ponosen, da ga celo mladina nagovarja in spoituje.
»Kaj je novega, očka?« — so ga vpra-levali fantje, ko so posedli za mizo t«r naročili Wkolenovca«.
»Vvvino jppijte, v žžžganju j« strrrup,« —• j« prezrl njin vprašanj« Smolar, nakar j« izpraznil kozarec »dolenjca«.
»Ne nese nam, preslab« letine so,« — se je izgovarjal posmehljivo Peter. — »Vi očka imate dohodke, zaslužite.«
»Tovarno sa kolomaz bo zidal.« — se je Izmislil Luka med mežikanjem in namiga-panjem.
»Smolo je 2e naročil,« — se je norčeval {Jernej. — »Cele vagone sem io videl na postaji.«
»C« se ni izpridila med vožnjo, ali pa mu io tudi lahko pokradejo,« — je opomnil porogljivo Mihec.
»Očka,« — J« pričel zopet Peter, ko je Utihnil smeh, ki je sledil krčmarjevim besedam, — »vaše podjetje bo zahtevalo uradnikov, ponudim se vam za ravnatelja.«
»Ttti?« — ga j« Smolar debelo pogledal, ter je dostavil: »Zggaga.«
»I no, ravnati bom menda znal,« — se Je zagovarjal Peter, navidezno v zadregi. — »Ali je to taka umetnost? Ravnatelj... ravnanje... ravnati,,. Beseda kar sama pove, v čem obstoji ta služba.«
»Kolomaz bol pretakal,« — ga je podražil Luka, da se prikupi Smolarju,
»Potem boS natakar,« — se je Mihec pošalil s Petrom, kar je izzvalo odobravanje cele družbe.
»Očka,« — je nadaljeval priliznjeno Luka, — »knjigovodja boste tudi potrebovali. V moji osebi vam je na razpolago izvrstna moč, če ste zadovoljni s ponudbo ...«
»Jaz bi bil dober blagajnik,«.— te je hvalil Jernej. — »Vse svoje delovanje bi posvetil vati koristi.«
»Nnnorci, lloppovi,« — je porastel Smolar, ki dosedaj vsled zgovornosti drugih ni motel do besede. Nihče mu ni zameril psovk, za-o je natihem zbiral novih, najdebelejših, kar se jih je mogel spomniti v naglici. Pa tudi fantom je delovala domišljij^ in Mihec te je spo-nnil najboljših dovtipov, ki bodo pomirjevalno sčinkovali na obe strani. Preden pa je padla Kaka beseda, so se začuli v veži koraki in med rratmi se je prikazal ubogi Jurček, smešen možiček, suhega obraza in majhnih, živih oči. Z rame mu je na palici visela umazana culica. vsebujoča njegovo premoženje, v roki je nosil raztrgane čevlje. Pozornost vseh se je obrnila na prišleca.
... »Ph°. Jurček je tukaj, Jurček!« — so mu kucaa vsi vprek ter ga vabili, naj pride v sobo.
»Mica Kovačeva...« — ga je nagovoril Peter ter mu je kazal steklenico.
Jurček se mu je jecljate približal; tudi njemu se se tresla beseda in le s težavo je mogel govoriti. Iz žepa je potegnil umazan kozarec t*t mu ga je proseče pomolil.
(Dalje sledi.)
f;
junakinja iz Štajra.
Povest, Prevaja*"
(Dalje.)
»Fantje,« je rekel, »kakor brata sem ga ljubil, vi tudi! S svojimi plemenitimi ustnami ie j« poljubil tam ob Donavi. sai_veste, — m kako smo tekli za njim od Dunaja do Sta ra. Umor j« umor, in umreti mora, toda, tantje, II naj gledamo, kako — »topa na monlni oder, in naj dopustimo, da rablji pohabijo njegovo
UčUtJ IU mu ".(ujis . -----— >	...
razumete?« Da, razumeli »o ga, pet zagorelih
pesti je seglo v torbe po svinčenke in smodnik, in basala so rinila v cevi pušk. Zopet so po zapuščeni hiši odmevali koraki. S pekočimi očmi je Rudolf z nabasano puško, na strel pripravljen prežal, skrit za stebrom. Na vrhu stopnic se je sedaj prikazala težka, črna, železna postava stotnika Gifina, hitro je stopal po stopnicah doli mimo drugih treh strel; cev in se je ne meneč se zanje obrnil proti vratom. Za njim sta dva rablja pripeljala obsojenca, Rudolf je kakor omamljen strmel vanj: Solnce je slabotno obsevalo njegov bledi obraz in njegove v belo zakrite prsi; počasi in ponosno je stopal; za roke, katerih ena mu do odsekana, sta ga držala dva rablja. Rudolf si je s prsti zakril oči; o ti ubogi, ljubi fant, kruto je, kar ti bom sedaj storil, toda to je tvoja rešitev. Namignil je tovarišem, ki so stali pri vhodu, potem je mahoma zakričal proti stopnicam: »Rablji, pozor! Tu spodaj je nevarno, naj ostane zgoraj, komur
I'e življenje drago!« Rablji so v velikem stra-lu par korakov odskočili nazaj, Henrik pa je stopal sam naprej po stopnicah doli in je glasno vprašal, ker je spoznal glas: »Rudolf, kaj pa hočei?« Narednik ie izza stebra skočil proti njemu in je grozno zagrgral: »Rešiti vas — gospod, izročite Bogu svojo dušo — Pomerite! — Ogenj!«
V Istem trenutku se je ukresalo pet bliskov... Henrik je vrgel roke kvišku v zrak in se je, od petih krogel zadet, s kratkim krikom, z nazaj obrnjeno glavo zgrudil na stopnice. Rablji so na vse grlo zakričali in so prihiteli po stopnicah doli, stotnik Gifin pa je preklinjajoč pritopotal od vkoda sem. Rudolf je vrgel puško v stran, skočil je par stopnic navzgor, objel z obema rokama s krvjo obljto telo in je zatulil: »Fantje, ne stojte doli, _ fantje, pridite, nihče se ga ne- sme dotakniti, nego samo mi.«
Vsi so se postavili okoli njega, Rudolf ga je vzel v svoje naročje, štiri krogle so mu predrle telo, ena pa ga je smrtno zadela v glavo in to je bila Rudolfova krogla.
Ko ga je Rudolf držal v svojem naročju in se je vroče solze prelivajoč sebe samega obtoževal, da mu je zadal smrt, da bi mu prihranil zadnjo sramoto, je čutil, da je telo še trepetalo in da je še dihal. Tega je bil vesel, a se je obenem prestrašil ter je rekel: »Fantje, spodaj v pritličju je soba, dajte, ne-simo ga doli, iz svojih sukenj mu napravimo postelj in tam naj se v miru loči od tega sveta.« Fantje so smrtno ranjenega Henrika varno nesli po stopnicah doli, potem so se obrnili ob vhodu proti sobi, ki jo je mislil Rudolf.
Ta sobica je bila zidana na ob!ok\ in so bile notri shranjene posode in bogoslužna obleka, ki je odločena za luteransko službo božjo v prihodnjih luteranskih cerkvah v Stajru. Zjutraj so jo odprli navsezgodaj," ker si je Hendel po seji hotel ogledati paramente.
RudoH in tovariši so počasi korak za korakom nesli plemenito breme v sobo, slekli so svoje suknjiče, vzeli so s sten luteranskih sukenj, ki so tam visele, napravili so lečišče in so nanje položili Henrika, ki mu je že skoraj smrt gledala iz oči. V ozadju je ob steni slonela velikanska tabla, zagrnjena z zelenim svilnatim prtom. Rudolf je doli snel prt, in z Zadnje večerje je nanj strmel napačni Kristus s črnim Hendelnovim obrazom. V ta prt je Rudolf, med tem ko so mu debele solze zalivale lica, zavil od krogel prevrtano in s
krvjo zalito telo umirajočega mladeniča, drugI možje pa so tekli po vodo. — Zunaj je nait&l silen hrušč, sto in sto ljudi ie povpraševalo, kaj ee je zgodilo in kdo |e streljal. Stotnik j« da bi ljudstva, ki je bilo s sodbo zadovoljno, ne razburil, zavpil venkaj, da je nekaj naga. jivih strelcev streljalo iz pflrednosti, in j« ukazal sodnim slugom, naj zapro vrata mest. ne hiše. Nato je stopil na prag sobe za paramente in je žugajoč zaklical noter: »Rudolf Štifteger, to si bil ti, to je težko kršenje dolžnosti!« Narednik, ki je čepel pri Henrikovi glavi, katero je božal in gladil s svojimi prsti. Je vzkliknil nazaj: »Nikakor, to j« bil nagli sodi ln ako me hočete kaznovati, mi je vseeno, da sem le iztrgal rabljem plemenito telo!«
V	tem trenutku je prišel mož z vodo, po. močil je vojni pa8 v vodo in je začel izmivati kri s čela nesrečnežu, ki ie sedaj odprl svoje oči, iz katerih je že gledala smrt, in je s sla-botnim glasom vprašal: »Kje sem? v ječi?« Rudolf je rekel: Ne, naš ljubi, edini gospod pri svojih strelcih ste, ki so vam zvesti v živ-ljenju m v smrti, in iz naših rok se boste preselili v večnost.« Henrik je zašepetal: »Rudolf, Rudolf!« Rudolf je približal svoje uho njegovim brezkrvnim ustnicam: »Kaj pa želite, gospod Henrik?«
»Umiram, Rudolf! Prosim za ... zakra-ment!«
»Takoj, gospod, poslali bomo no enega vaših luteranskih duhovnikov, hočete li?«
Počasi je Henrik premikal po zeleni odeji svojo voščeno roko, na kateri so se že prikazovale grozne rdeče lise: »Ne — Rudolfi Pošlji mi po duhovnika Štelanine vere ... Prosim za njen zakrament.« Tedaj je vzkliknil medvedji mož: »Da, gospod, tekel bom ponj. Kar le hočete na svetu, boste dobili,« Z nežno skrbjo je položil bledo glavo, po kateri ie v tankih trakih curljala kri, v naročje svojega totariša, ki mu je naročil: »Lajšaj mu bolečine, kar le moreš, takoj bom zopet tu.«
Vrata so zaprta: odmakne zapah in obrne okoli ključ. Stopil je med valujočo, živaino se razgovarjajočo množico, ki je deloma listala pred mestno hišo, deloma pa se je naprej gnetla v mrtvaškem izprevodu, čifef glasna molitev se je razlegala daleč naoKolu,
»Ljudje božji!« prosi, vse prosi na njem, njegove zveste oči, njegove sklenjene roke m njegov močni glas, »je-li kak duhovnik tu, pošljite po katoliškega duhovnika — pa hitro ...« Njegov medvedji glas je utonil v otroškem joku.	,.
»Kaj, Henrik, morilec? Kaj je z morilcem?«
»Umira,« je ihtel Rudolf, »mi smo ga sodili, ustrelili smo ga.«	.
»Kaj —? Saj je bil obsojen na tnalo! Glavo in roko!« se mu jih je z bliskaiočimi se očmi par postavilo nasproti. »Štifteger, ti lopov!« ...
»Recite mi lopov, če hočete, pa nisem, toda pojdite po duhovnika!«	, .
V	hipu je še glasneje dvigni! svoj g!as, in z vso močjo njegovih pljuč je zagrmelo po trgu:
»Prosim- za katoliškega duhovnika zc umirajočega moža!«
Kakor turov rog v gozdu je donel ta klic v sili, toda zamrl jc v valovanju množic, iz-prevod se je že pomikal proti stopnicam iar-ne cerkve. In niso ga slišali ljudje v izprevodu, tudi dva garstenska duhovnika, ki sta šla v izprevodu, ga nista slišala. Toda tretji duhovnik, ki je s križem stopal pred krsto, je prisluškoval, kakor je nekdaj prisluškoval kot deček, če je daleč nad goro zakričal jastreb aH se je oglasila kanja; oster jo posluh planinskega sina, toda še ostrejši je posluh apostola, ki ie tu na zemlji, da rešuje uboge grešnike in duše spravlja z Bogom.
In Albert ie rekel okoli stoječim: »Ljudje, slišim nekoga klicati, spodaj nekdo potrebuje duhovnika; slišal sem klic v sili. Vzemite n» križi Luc, dobro, ti ga nesi, krsto po.ožjte pred kapelo svete Marjete in molite, dokler ne pridem.« — In že je z velikanskimi koraki hitel po bregu navzdol, tnlar mu je vihral v zraku, in preje, kakor se odmoli trikrat »časi bodi Očetu«, se je prikazu! na mestnem trgu.

JTu mu )e že prihajal nasproti Rudolf, proseče
^"^»Gospod pater. za božjo voljo, hitro pri-"iite, zadnji čas je, že umira.«
Albert je vprašal: »Kdo in kje je7« Rudolf je hropel: »Ubogi Henrik je, v estni hiši leži. Tam smo ga položili, pet kro-1 ima v glavi in životu in mora umreti.« »Kako 7« je Albert nagubančil obrvi. •Kdo je to storil in položil roko na obso-:nca?«
»Ja sem bil,« je priznal Rudolf. »Toda, 'ospod, usmilite se ga in mu podelite sveti " rament, ki ga želi «
Albertove plamteče oči so predrle premosti obraz kmetskega fanta. — »Henrik 'endel, Joahimov sin, morilec, zahteva za-ament. Je-li to mogoče?« _ llJalieJ_
Književnost.
Za mladeniče, ki so poklicani v vojake, nova knjiga »Srbska početnica« naravnost brota. Nobeno znanje jim ne bo pri vojakih >lje doilo, kakor ravno poznavanje cirilice in mevanje srbohrvaščine. Vsakdo nai si knjigo ako j omisli; velja samo 12 K in se dobi v Ju-Oslovanski knjigarni v Ljubljani.
Fr. Erjavec, Izbrani spisi. Uredil Ivan Dor-ik. Cena vez. izvodu 30 K. I. zvezek: Povesti; a striičevem domu, Hudo brezno, Huzarji na 'olici. Erjavec se prišteva prvim našim pripo-ednikom. Priznati se mu mora, da je globok oznavalec ljudske duše, radi česar ga človek jako rad v roko vzame in čita. Naravnost ne-".osežni so njegovi pojmi živalskega življenja. 1 kako ljubeznijo in mislimi nam zna risati sako malenkost ter nam napraviti majhno tvar nad vse zanimivo. V I. zvezku zbrane povesti so pravi biseri Erjavčeve pripovedne zmožnosti. — Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Tomaža Kempčana »Hoja za Krisnsom« T novem natisu — prevedel prelat Andrej Ka-lan. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani; Kdor knjigo takoj naroči, jo dobi v lični žepni obliki vezano z rdečo obrezo za ceno 26 K — Z naročilom pa naj nihče ne odlaša, ker te cene trajno ne bo mogoče vzdržati. Za priporočilo samo nekaj posameznih stavkov iz
fredgovora: »Knjiga Hoja za Kristusom, pravi ontenelle, ie najlepša knjiga, kar jih je prišlo iz rok človeških, zakaj sv, pismo je prišlo iz božjih rok.« »Ta zlata knjiga je že stara, a še vedno nova. Prvič je zagledala beli dan 1. 1441, torej skoro pred 500 leti. A dasi je ta knjiga že stara, je tudi še vedno nova. Zakaj od takrat do danes so jo izdali tisoč- in tisočkrat malone v vseh jezikih sveta. Tudi Slovencem je ta knjiga že davno znana. Ko so bile knjige na Slovenskem še redke, kakor zlato, že takrat so naši predniki pridno prebirali knjigo »Hoja ca Kristusom«, Tej izdaji ie sledilo mnogo mnogo drugih izdaj v slovenskem jeziku. Pred-zadnja izdaja se je razprodala že pred nekaj leti. Šele sedaj je bilo mogoče oskrbeti novo popravljeno izdajo v zelo lični obliki. Gotovo ni bila knjiga nikdar tako potrebna in tako na mestu, kako!' v današnjem času, polnem prevar in človeške slepote.
Istočasno je izila ie druga knjižica tega
flsatelja pod naslovom »h duhovne zakladnice
omaža Kempčana«. Izbral in poslovenil dr. Fr. Ks. Lukman. Čitaj pogosto tudi to Tomaževo knjižico o spoznanju lastne slabosti, o ponižnosti, lepem mirnem življenju itd.; to so poglavja polna duševnega bogastva, ki se kaže samo v Tomaž Kempčanovih spisih. Ta knjižica velja vezana z rdečo obezo 18 K in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Ste prebla)enl7 Imate bolečine v prsih? V grlu? A>1 kaši jate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih dneh Vam Je Fellerjev Elza-Fluldl 6 dvojnatih alt 2 veliki Specijalni steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 kron.
Slaba hrana Vam (a pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza-krogljico f?a spravijo v redi 6 Skatljic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. Feller, S t u -bica donja, Elsatrg št. 10, Hrvatska, bica donja Flsatr« št. 16. Hrv. B.
Proda se radi opustitve čebelarstva razno
čebelarsko orodje,
več praznih penjev kranjičev Gerstung In Kund-schak. Cena po dogovoru. Poizve se v trgovini Dunajska cesta 10, LJubljana.
Črno laško brinje <- ^^
--fn suhe silve
oddaja tvrdka Ivan Jeiačin, Ljubjana, Emonska cesta Stev. a.
Iščem |f AlfSk(ril f% v najem na ka-
W ^BJP^^ kem prorni tnertt kraju, kjer bi bilo dovolj dela. Ponudbe naj se po-šljejo na upravo .Domoliuba" nod .Kova« a' 270.
ali kam drugam, in rabi popotno košaro, jo dobi pri meni, je domač izdelek, najboljše kakovosti in najceneje.
Anton Merlia r, ~ p.etaiglu mo ster, —
Ljubi ana Sv. Petra cesta Stev. 22. BBBBEBEEBBBBEEEBBEBBBBEB
e	m
i Brezdvomno
□
E pribrantte mnogo denarja s lastnim G § izdelkom mila In to s dodatkom lož-g nega kamna 138 Dobi se pri tvrdkl
„ Stane Kastelic
E
£J trgovina suhe robe in mešanega E	blaga.
E
| Mesto. Kastelteva aHca 112
E
E
Tam dobite tudi navodila.
i Poskusite. Ne bo vam žal. i
E E
EE E _ EEEEEE
E EE E E E E EE EBEEEEEEBBBBBEEG
Štiri milijone kron
zadene v najbolj srečnem slučaju Igralec državne razredne loterije.
Novo žrebanje se vrši že 7. in 8. februarja 11.
Kdor v 1. razredu ni zadel, mora zamenjati srečko 1. razreda za novo srečko 2. razreda vsaj do 2. febr. Nova srečka stane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrt. 48 K, osminka 24 K. Kdor v 1. razredu de ni igral, a hoče Igrati v 2., mora plačati srečko prvega in drugega razreda, torej dvakratni iznos.
Zadnja prilika! Nekaj srečk ima Se na razpolago
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
ZADRUŽNA GOSPODARSKI) BANKA O.D. v Ljubljani
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|l.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekoCem računu in na vlbžne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečb Državne Razredne Loterije.
Izplačuje svojim klijentom vsak znesek brez odpovedi o gofooinl.
Porot, prstani Double vernice Stenske Mre Budilke Žene ure Ubani Halstareji« trgovina ur, zlatnini li srebrni«, p ČUDEN
LJUBLJANA 22, Prešsrnova 1.
Zahtevaite ponudbe!
Sprejme se bolj pri-
jvnhspirs 1(1 sna vcdlt!
letna in pametna nuliUiltu gospodinstvo In ee razume ca živinorejo in vrt k družini B oseb in dekle. Ako bo pripravna ostane lahko do smrtL Plača po dogovru. Nastop lahkoo takoj. Naslov pove uprava .Domoljuba" pod Štev. 287.
—nam
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
ki je najboljSe in najceneje.
Primešaj krmi Mastln!
V smislu odloka doželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. juHja 1809., «. 10.595, ki ml ga je mestni magistrat ljubljanski izporočil dne 28. julija 1890., št. '<>5.255. smejo dietetično sredstvo Mastln, redilnl praSek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglažen. V Ljubljani, dne S.avgusta 1900, mag. opr. st. 28.561. Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po jioSti. — 5 zavojev Mastina stane K 5C-— in se Jih pošlje poštnine prosto na dom.
Kazilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, iiSaj, srbečico, kožue bolezni in izpuščaje: pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K 15 —.
Lekarnar Trnkoci v Ljubljani
(Slovenija) zraven rotovža.
Ktilf - pDtigsee stenice-ščurki
Pjfa s majhnim vrtom na deželi je naprodaj. M JU — Več se poizve pri Simono Kovača Ježa 16, pii Črnučah.
flcLf-jfM z delavno družino z nekaj premoženja ilJHIUIlil se sprejme za večje posestvo na Dolenjskem. Plača 60 °/o pridelka. Naslov pove uprava Domoljuba pod št 175.
Pfl7flP mlinarji I Ravnokar doSla prvovrtsna lUliUI UIII11IIIJI * volnena in svilena mlinska situ (pajtlni) vseh vrst, ki e dobe sv trgovini Hv-gust Ca dež, L|ubljana, Kolodvorskanl. 38,
nasoroii »Stare TiSlerjeve gostilne«.
Ponudite ose neporabno BV zlato tn srebro "^g star denar, sutarjc, srebrnike, z afnike itd. ker Vam ose io leži doma o shrambi brezobrestno, _ _ tuniki
tiŠFmT I. Hngnstin,
Ljubi ana, Dunajska cesta Steo. 36.
TRST-AMEMKA
Angleška parobrodna dru.ba
CUNARO LINE.
Zastopstvo za Jugoslavijo: Jngoslavenska banka d. d., ZAGREB.
Odprava potnikov L H. in m. razr. preko Trsta In Cherbourg-a v N'ew York. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo In Ameriko, ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
CUNARD LINE, ZAGREB,
Vrhovčeva nI. IS.
Agitirajte za
, Domoljuba1
ERJAVEC & T0RK
: TRGOVINA Z ŽELEZNIKO : pri „ZLATl LOPATI" pre*e Hammerschmidt (MUhleisen) Ljubljana, Valvasorjev trg St. 7, — nasproti Krllanske cerkve. —
Zaloga cementa,
t ♦
IV. JAX IN SIN
Dunajska cesta št. 15, LJUBLJANA Šioalni stroji in stro)! za pletenje.
Izborna konstrukcija In elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena 1.1867. — Došlo le ravnokar večje Število strojev za
vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Plaalnl stroji „ADLER". Ceniki zastonj In franko. Kolesa Iz prvih tovarn: _Dflrkopp, Si grla, WaKenrad.
Manuffakturno
blago
se kupi najceneje pri Hngeloslav Hrastnik,
Karlovska cesta 8. Jerančič.
Rnton Kunstek Ljubljana' Kopitarjeva 4,
priporoča »vojo veliko zalogo
usnja in čevlj. potrebščin
na drobno in debelo.
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolj* preizkuJ. tn spložno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 12 K, za podgane in miši 12 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev J 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 ia 12 K, mazilo za uii pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze- , lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, i mazilo proti garjam 14 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport:
M. J0NKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
Modna in manulakturna trgovina
9Pri Ivanki'
Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 29
priporoča svojo veliko zalogo raznega blaga, kakon sukno in žamet za moške, rvilo in volneno ženske obleke, hlačevino, modro kotenino, cefiri« oxforde, rujavo in belo kotenino, kotenino zs rjuhe' cvilh za postelje, raznovrstne odeje, različne b«.! hente, vplnene in svilene robce, nogavice in t\i. kanec, ter drugo, po najnižji ceni.
Zopet nekaj za Vas!
Muči II Vas glavobol? Trganje po udih? Gihtinravmatizem? Prehlajenje? Nespa-vanje? Nervoznost?
Poizkusite tudi Vi Follpr-lev pravi Kisa Fluid. Čudili so bodeto in hvalili Fellerjev Kisa Fluld kot dohroga prijatelja v hudih čusih! <1 dvojnatili ali I veliki piiocialni etolcle-niči 42'- K. liovma prit šok in tablo.n zoper rovma 15*- K. Aspirin praški 15-- K.
Ali kašljate ?
Sluz odstranjuje in kašelj tolaži Zagorski pršili sok 0 - K. H o k a-p 1 o h r i e e (prsne pastilje KOper La-Soljl " JO K. Bonboni iz sinila in trpotca od a-- K naprej. 1'rsni čaj proti knSlju 8- K. Fiakerski piah 8- K. Ouajakol li-rup na zdravniški predpis 40 - K. Upov čaj g.-K.
Glavobol?
llavno tako pripraven, ktikorzanesljiv v uporabi ie Fellerjov mentolni črt-nik „KJ>a"ir-K. Prašek KOper glavobol '13 - K. Kluin prašek, prašek Kopo r mrzlico 30'- K.
Zobobol?
Zobne kapljloe 6'- K. Zeleno oljo HU- K. Očnsna voda 6-- K.
Srbečica, garje.
Mazilozopor gario U--K. Naphtolno mazilo 10-- in J!®"- K. Žvepljeno mazilo II - K.. Vsa ostala mazila kakor Zlzikovo mavilo, belo evinčeno mazilo, aroioatično mnzllo, lavo-rovo mazilo v škatljah po 8 -, 7 -in 15-K. Mazilo za rano 1S-- K. Otročje mazilo in kafrni cvet 1'.'- in «0 - K. Mazilo zojper ozeblino I5-- K. Iliahilon ob-lii, repni obliža-- in 4'-K. Cvot in mazilo zoper golšo 16. K.
Zdravila za Sivino.
Živinski prah 1 škatlia 7 60 K. Mnzilo za konje 25*-K. Ainika6-in30 - K. G renka sol 3'- K.. Kre«lin 15*-K. Terpenlinovo olje « - in 30'- K. Gosti ter-pontln 6 - in 10'- K. Mazilo roper uši S-- in 1J'- K.
Pri vpraSanju
naj so p r i 1 o r. e poit.ne znamke za odgovor.
Ali Vam 2elodec ni v redu? Težka pr«. bava? Nimate teka?
Oj, kako bodeto zaiiovolj. ni, de poizkusit« Fell»r. leve pravo Klsa-krogljlc«! Te so resnično dobro! I škatljie 18 - K. Kagrail« Barbor 12-- K. Želod« okrepčujoča i v o d » k « tinktura 20 - K. Biiisam in 2ivl jenski esenc 6'- K. Pravi Seeholorjovbals&m 15 - K.
Za prebavo i
Prebavni prašek 4 - K.
Soda bicerbonira a-- K. Otvarjajofta želodčna soi 6*- K. Karlsbadska sol 6'- K. llegoneroi znamka „Hp-a" (fUiološko »olj j>o prol. Neusnor-jull škallja 26 - K. NajfinoiJ.) rini-novo oljo 0 - in so - K, Tatnarinden pasulu 2S0 K. Oaj za ciščmje ki vi h - K. Sonesovo lisijs in Muterbloter od h naprej.
Slabokrvnost?
Tekoči toleznl okst.rtVt 10 - K. Zolozni nlbumlnat 40-- K. N» zdravniški predpis Arsoterrintekto-leltes IZ lekarne k av.Vaba na Dunaju 25-- K. Hega-forrin 45-- K. Apnoni r.o-lezul sirup I0'- K. Blaud-tektolottes 15-- K. Pravo najfinejše ribje olj« .Kisa* 85-- K.
Sratzstvo zoper gliste!
Kisa glistovnl sladkorji 1 vrečica7-60K, sladkano ali čisto glletovno notno na tehtnico od 4 - K ua-
prej.
Proljev, dlaraja?
Kastlerjove kolera kapljice 15* K. Krčile kap-llloe 10--K. Ci meto ve kapljice, Melisov ovet, KamUčne ka(«ljioe, Kim-love kapljice, Promin-čeve kapljice, Baldnan kaplji«^ Hoflmanove kapljioeNajila atoklonioa J-- K, velika BO - K. Bobrove kapljioe(Blbergeil-tropttn) za iene S K
Državna troSarlna
se računa pri alkoholnih preparatih posebno, ampak samo po lastnem stroakn.
Omot In poStnlna
se računa posebno, tods □ajoeneje. Priporoča ie veo na enkrat naročiti, kajti stroški na več robe razdeljeni, manj znašaio.
II. Naročila se adresirajo nai
EV GEN V. FELLER, lekarna,
Stnbica donja, Elsatrg 16. Hrvatske.
Tiska Jugoslovanska tiskarna.
\\