Časopis občine Kamnik, 4. oktobra 2019, leto 4, številka 17 Pošto bo zamenjal pismonoša na klic Pošta Slovenije namerava še letos ukiniti Pošto Stahovica, ki za zdaj še gostuje v gasilskem domu v Zgornjih Stranjah, in jo nadomestiti s t. i. pismonoško pošto. Prav tako so spremembe napovedane za Pošto Laze v Tuhinju, ki se bo s 1. decembrom selila na bencinski servis v Golice. Občina in občinski svetniki tovrstnim spremembam odločno nasprotujejo, a na Pošti Slovenije odgovarjajo, da zgolj sledijo zakonodaji in svojemu načrtu nujne optimizacije. Jasna Paladin Kamnik - Na območju občine Kamnik deluje šest pošt, in sicer Laze v Tuhinju, Motnik, Blagovica (za Mali in Veliki Rakitovec), Radomlje (za Volčji Potok in Rudnik pri Radomljah), Kamnik in Stahovica, od tega se za pošte Kamnik, Stahovica in Laze v Tuhinju dostava izvaja s Pošte 1241 Kamnik, ki ima sedež na Duplici. V številnih občinah po Sloveniji se danes srečujejo s problematiko ukinjanja poštnih poslovalnic in nič drugače ni v občini Kamnik, kjer so se z načrti Pošte Slovenije na septembrski seji seznanili tudi občinski svetniki. Največje spremembe pri Pošti 1242 Stahovica Pošta 1219 Laze v Tuhinju bo še naprej ostala pogodbena pošta, ki pa prostorov ne bo več imela v tamkajšnji trgovini, pač pa se s 1. decembrom seli v prostore bencinskega servisa v Golice. Pošti 1221 Motnik in 1223 Blagovica še naprej ostajata pogodbeni pošti, 1235 Radomlje in 1241 Kamnik bosta še naprej redni pošti, največje spremembe pa se obetajo pri Pošti 1242 Stahovica, ki je po odpovedi pogodbenika (do 31. decembra 2016 je pošta delovala v prostorih trgovine Tuš) trenutno še redna pošta s prostori znova v gasilskem domu, a je v fazi preoblikovanja v t. i. pismonoško pošto, saj naj ne bi bila rentabilna. Ne Pošti Slovenije ne Občini Kamnik namreč v dveh letih in pol v tem delu občine ni uspelo pridobiti Pošta Stahovica za zdaj še deluje v gasilskem domu PGD Kamniška Bistrica v Zgornjih Stranjah, a naj bi se še letos preoblikovala v pismonoško pošto. / foto: novega pogodbenika. Razlog za to je najbrž v precej neugodnih pogojih, saj Pošta Slovenije za pogodbeno pošto mesečno nameni le 650 evrov. »Pošta Slovenije je po zakonu dolžna v vsaki občini zagotoviti eno kontaktno točko - bodisi lastno poštno poslovalnico ali pa pogodbeno pošto - in petkrat na teden za vse prebivalce zagotoviti univerzalne poštne storitve. Ker pa zaradi sprememb načina življenja - klasične pošte je vedno manj, v porastu pa je elektronsko poslovanje -, od slednjih ustvarimo le še 16 odstotkov vsega prometa, Pošta Slovenije v svoji strategiji, ki je potrjena s strani lastnika, torej države, predvideva optimizacijo poštnega omrežja do leta 2025, ki bo prinesla zmanjšanje števila pošt za polovico. Začeli smo z najmanj rentabilnimi. Med univerzalne poštne storitve sodijo poštne pošiljke do dveh kilogramov, paketi do desetih kilogramov, storitve vrednostnih in priporočenih pošiljk ter pošiljke za slabovidne in slepe. Plačilo položnic in še marsikaj drugega, kar lahko opravite na naših poslovalnicah, med univerzalne poštne storitve ne sodi,« je svetnike nagovorila direktorica Poslovne enote Ljubljana Karmen Hauc in predstavila razlike med različnimi oblikami pošt. Kakšna je pismonoška pošta? Redna pošta deluje v poslovalnici Pošte Slovenije, pogodbena pošta je stacionira-na v trgovini, v kmetijski zadrugi, na bencinskem servisu ali v drugih podobnih objektih, kamor stranke lahko pridejo in opravijo poštne storitve. Pismonoška pošta pa nima svojega prostora, ampak ima pismono-šo, ki deluje na klic in mora zagotoviti zgoraj omenjene štiri univerzalne poštne storitve. A na Pošti Slovenije zagotavljajo, da bodo občani tudi pri pismonoših na klic lahko plačevali storitve in dvigovali denar, svoje želje pa bodo morali predhodno sporočiti po telefonu. »Bistvene razlike za naše uporabnike torej ne bo, občani bodo lahko še naprej prejemali in oddajali pošto, kupovali ovojnice in znamke ter podobno,« je poudarila Karmen Hauc. > 3. stran OBČINSKE NOVICE Velika planina bi morala postati butična Občinski svetniki so na septembrski seji vendarle obravnavali letno poročilo družbe Velika planina za leto 2018. Na maratonski seji, ki se je zavlekla v pozne večerne ure, so med drugim sprejeli tudi rebalans proračuna. stran 2 AKTUALNO Arhiv iz smodnišnice je na varnem Pomemben del dokumentacije nekdanje kamniške smodnišnice je od začetka septembra na varnem v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. stran 5 KULTURA Kip, ki provocira V minulih tednih je precej prahu dvignil Kip svobode na Selih, s katerim lokalno društvo in avtor projekta, arhitekt in umetnik Tomaž Schlegl, nastavljata ogledalo družbi, v kateri razširjajoči se populizem krati svobodo posameznika. stran 7 ZANIMIVOSTI Pomembna je mreža podpore Rožnati oktober, mesec oza-veščanja o raku na dojki, je znova združil ženske v zavedanju, da je možno to obliko raka premagati, če poslušajo svoje telo in redno preverjajo zdravstveno stanje svojih dojk. stran 13 Čestitke za stoti rojstni dan Sedemnajstega septembra je stoti rojstni dan dopolnila Rozalija Štrajhar. Jasna Paladin Kamnik - Častitljivi jubileji Kamničanov se letošnje leto kar vrstijo. Po tem, ko je 22. julija svoj 101. rojstni dan dopolnila najstarejša Kamničanka Izabela Hribar in je 11. septembra sto let praznoval častni občan Jože Berlec, je le slab teden kasneje visok življenjski jubilej praznovala tudi Rozalija Štrajhar. Ob tej priložnosti so jo s cvetjem in košarico dobrot obiskali tudi župan Matej Slapar in predsednik Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak skupaj s podpredsednico Marjano Berlec. Svoj stoti rojstni dan je slavljenka pričakala v družbi štirih generacij svojih potomcev in zelo dobro razpoložena. Kot smo izvedeli, je bila kot osma od devetih otrok rojena 17. septembra 1919 mami Mariji in očetu Francu, in sicer pri Spodnjem Naumu. Ko je bila stara dvajset let, se je poročila s Tunjičanom Francetom Štrajharjem, iz Tunjic pa sta se preselila na Duplico, kjer je delala pri Remcu. Stoletnica Rozalija Štrajhar V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, zato je delo opustila in se povsem posvetila družini. Z možem sta rada z vlakom potovala po nekdanji Jugoslaviji in se udeleževala izletov društva upokojencev, rada pa sta tudi kolesarila - gospa Rozalija vse do svojega 85. leta starosti. Vdova je že štirideset let, danes pa je najraje obkrožena s svojimi otroki in vnuki, rada pa obišče tudi Tunjice, kjer je preživela svojo mladost. ► 12. stran 11. VERONIKIN TE Sobota, 12. oktobra 2019 ob 9.30, Glavni trg v Kamniku A, TEKAŠKI M POKAL rfl OBČINE J KAMNIK KAMNIK Gorenjski Glas Gorenjska 't ^ ? m moj planet Pretecimo ga! 2 petek, 8. novembra 2019 Kamničan 1 Občinske novice Sanacijska dela na ■v zajetju Šmartno Vaško zajetje v Šmartnem so krajani obnovili in zagotovili, da krajani Šmartna in Buča še naprej pijejo čisto vodo. Igor Žavbi Šmartno v Tuhinju - Leta 1960 je vas Šmartno dobila svoj vodovod. Zgrajeno je bilo zajetje pod Kostavsko planino in položenih več kot dva tisoč metrov glavnega cevovoda ter več kot 850 metrov hišnih priključkov. Ob izgradnji se je na omrežje priklopilo več kot trideset gospodinjstev. Kasneje se je dogradil še vodohran na Ključu, na vodovod pa so se labšalo kvalitetne vode. V izogib težavam, ki bi lahko nastale pri uporabnikih, je bilo potrebno ukrepanje. Med 20. in 23. septembrom je vodovodni odbor organiziral delovno akcijo, v kateri smo obnovili zajetje. Pod strokovnim vodstvom smo zajetje odkrili, odstranili stare zbiralne cevi iz plastike in jih nadomestili z novimi betonskimi, ob katerih smo napravili bariero, ki preprečuje vdor površinskih vod v Ob stalnem posodabljanju in večanju infrastrukture je danes na vodovod iz zajetja Šmartno priklopljenih skoraj devetdeset gospodinjstev skupaj s šolo in vrtcem. priključili tudi nekateri krajani vasi Buč. Ob stalnem posodabljanju in večanju infrastrukture je danes na vodovod priklopljenih skoraj devetdeset gospodinjstev skupaj s šolo in vrtcem. Zadnja večja vzdrževalna dela so bila na zajetju opravljena pred desetimi leti. Velika količina vode in večja neurja so povzročala poškodbe na zajetju, zaradi česar je vse pogosteje prihajalo do vdora površinske vode v sistem, kar je kljub klorirni postaji močno pos- sistem. Poleg zbiralnika smo vgradili cev, ki bo skrbela za odvod nezaželene vode, in vgradili peščeni filter. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri sanacijskih delih in vsem članom vodovodnega odbora za konstruktivno sodelovanje. Posebno zahvalo pa zaslužijo lastniki zemljišča, Slapnikovi s Starih sel, in Milan Mali, ki že več kot trideset let vodi vodovodni odbor in skrbi, da krajani Šmartna in Buča pijemo čisto vodo. Delovna akcija, v kateri so krajani Šmartna in Buša pod vodstvom vodovodnega odbora obnovili vaško zajetje. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: Jasna Paladin malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 18. oktobra 2019, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 10. oktobra 2019. Sedma redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Velika planina bi morala postati butična Občinski svetniki so na septembrski seji vendarle obravnavali letno poročilo družbe Velika planina za leto 2018, ki pa jih ni navdušilo. Na maratonski seji, ki se je zavlekla v pozne večerne ure, so med drugim sprejeli tudi drugi rebalans letošnjega proračuna. Jasna Paladin Kamnik - Po seznanitvi s problematiko poslovalnic Pošte Slovenije na območju občine Kamnik, ki so se ji posvečali več kot dve uri, je svetnike čakalo še nekaj pomembnih točk dnevnega reda. Imenovali so nove predstavnike Občine Kamnik v Svet Vrtca Antona Medveda Kamnik: Mitjo Grzinčiča, Nino Semprimožnik in Luka Svetca. V drugi obravnavi so bile sprejete spremembe in dopolnitve odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu B11 Titan-Svit št. 2, v prvi obravnavi pa predlog sprememb odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu B12 Bakovnik in B7 Kovinarska - zahodni del, št. 2. Letno poročilo jih ni navdušilo V nadaljevanju so svetniki obravnavali letno poročilo o poslovanju družbe Velika planina, katere lastnica in ustanoviteljica je Občina Kamnik. Na obravnavo te točke so svetniki čakali vse od aprila, ko je bila točka umaknjena z dnevnega reda, saj se direktor družbe Leon Ke-der iz osebnih razlogov seje ni mogel udeležiti. Svetnikom številnih vprašanj zato ni manjkalo. Kot je najprej pojasnil direktor, je družba Velika planina v lanskem letu poslovala z dobičkom in nadaljevala promocijske aktivnosti in uvajanje novih produktov ter izboljševala svoje storitve. Družba je v letu 2018 prepeljala 65.900 potnikov z nihalko in 33 tisoč potnikov s sedežnico, kar predstavlja drugi rekorden rezultat v zadnjih dvaindvajsetih letih. Družba je dosegla 1.249.700 evrov poslovnih prihodkov (v letu 2017 1.345.008 evrov) in 1.130.956 evrov (v letu 2017 1.110.689 evrov) poslovnih odhodkov. Družba je tako tretje leto zapored poslovala brez izgube in ustvarila dobiček iz rednega poslovanja brez amortizacije v višini 266.635 evrov (v letu 2017 393.145 evrov). Celotni dobiček iz poslovanja v letu 2018 znaša 118.744 evrov (v letu 2017 243.704 evrov), a je pri tem treba poudariti, da je skoraj 90 tisoč evrov družbi namenila občina iz proračuna in je dejanski dobiček družbe Direktor družbe Velika planina Leon Keder / foto: asna Paladin okoli trideset tisočakov. Nižje dohodke so zabeležili predvsem v gostinskem delu. Direktor je še poudaril, da bi - če bi promet v prihodnje želeli še povečati in širiti -morali skupaj z občino narediti večje premike, in sicer s tem, da bi povečali svoje nastanitvene sposobnosti. »Treba bo razmisliti, kaj želimo naprej,« je Leon Keder svoje poročilo sklenil s stavkom, ki ga v zadnjih letih v zvezi z Veliko planino nenehno poslušamo. zoril, da Velika planina nima strategije razvoja. »Zdi pa se mi ključno, da Kamnik kot destinacija in s tem tudi Velika planina ne sloni na množičnem turizmu. Razvijajmo butični turizem, a vendarle je storitve treba temu prilagoditi,« je dejal Rujovič. Karla Urh (LMŠ) se je vprašala, kako je ob rekordnem obisku z zagotavljanjem varstva narave in čiste pitne vode. »Razmislimo o nekem višjem nivoju turizma, ne takšnem za Svetniki so z rebalansom proračuna zagotovili denar za semaforizacijo problematičnega križišča pri Tušu v Šmarci, ki je nevarno predvsem za pešce, saj vozniki ne upoštevajo prednosti in ne ustavljajo pred prehodom. Hkrati s semaforjem bodo ob sofinanciranju Direkcije RS za infrastrukturo preuredili tudi cestno razsvetljavo, obnovili vodovod in uredili priključek lokalne ceste. Povzetku poročila je sledila - kot smo v zvezi s to tematiko na sejah občinskega sveta že vajeni - burna razprava. Kot je v razpravi poudaril dr. Janez Rifel (NSi), je pozitivni izid ob koncu leta edina pozitivna stvar v letnem poročilu, v katerem je zaznal vrsto površnosti in napak. »Tako malomarno pripravljeno poročilo nas žalosti in kaže na nespoštova-nje svetnikov in občanov,« je dejal. »Kljub pozitivni bilanci družbi Velika planina ni uspelo učinkovito iztržiti rekordne turistične sezone v naši občini,« je številčne podatke analiziral Robert Prosen (LSU). Edis Rujovič (LDP) je pohvalil pozitivno poslovanje in preboj na oglaševalskem trgu, a opo- vsako ceno. Velika planina je kraški svet, ki srka vas vse, kar na njej pustimo.« Letos bodo zamenjali vrvi nihalke Leon Keder, ki mu je bil poleti na predlog nadzornega sveta družbe ter ob soglasju Občine Kamnik direktorski mandat podaljšan še za trideset mesecev oz. dve leti in pol, je svetnikom predstavil tudi nekaj naložb oz. načrtov v zvezi z njimi. Eden večjih projektov bo gradnja novega objekta, v katerem bo poleg gostilne tudi uprava družbe Velika planina. Spomnimo, da je bil objekt pred dvema letoma in pol močno poškodovan v požaru, zato so ga do tal porušili in takoj začeli s pripravami na novega. »Čakamo zadnje soglasje od Arsa, vse ostalo je že pripravljeno za vlogo za gradbeno dovoljenje, ki ga bomo, upam, prejeli čim prej, tako da bi lahko začeli gradnjo. Ves denar smo za ta projekt že imeli zagotovljen, a smo ga nato morali preusmeriti v nekatere druge projekte, tako da imamo za zdaj dvesto tisoč evrov, kar bo zadostovalo za začetek gradnje, naslednje leto bomo pa nadaljevali,« je povedal in dodal, da bodo letos morali zamenjati vrvi nihalke, kar jih bo stalo približno pol milijona evrov. Križišče v Šmarci bo semaforizirano Sledil je sprejem rebalansa proračuna, že drugega v letošnjem letu. Med drugim se je znesek v proračunski rezervi z 250 tisoč evrov povišal na 300 tisoč evrov, v sklad za športne objekte pa s 368.626 evrov na 390 tisočakov. So pa svetniki na predlog župana pri tej točki sprejeli tudi amandma, in sicer v zvezi s semaforizaci-jo križišča pri Tušu v Šmarci. Zagotovili so 60 tisoč evrov (vzeli so jih s postavke 'kohezija-odvajanje odpadne vode'), prav toliko jih bodo še prihodnje leto. Občina je projektno dokumentacijo za semaforizacijo tega problematičnega križišča izdelala že pred dvema letoma. »Težavno je prehajanje pešcev preko vozišča regionalne ceste, saj vozniki ne upoštevajo prednosti in ne ustavijo pred prehodom. S to rešitvijo bomo pripomogli k večji prometni varnosti, saj se bo poleg semaforiza-cije preuredila še cestna razsvetljava, dogradila površina za pešce, prilagodil priključni lok, obnovil vodovod in uredil priključek lokalne ceste,« je zapisano v obrazložitvi. Projekt bo sofinanciran s strani Direkcije RS za infrastrukturo. V poslovniku odpravili pomanjkljivosti S sprejetjem odlokov so nekaj sprememb svetniki potrdili tudi pri javnih zavodih Vrtec Antona Medveda in Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, ob koncu seje pa so sprejeli še spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kamnik in Poslovnika Občinskega sveta Občine Kamnik, ki sta zdaj usklajena z zakonodajo. Kamničan ^ petek, 18. oktobra 2019 !3 Občinske novice Pošto bo zamenjal pismonoša na klic Načrte Pošte Slovenije s poštami v občini Kamnik sta svetnikom predstavili Karmen Hauc in Erika Iršič Lazarevič. / Foto: Jasna Paladin Največje spremembe se obetajo pri Pošti 1242 Stahovica, ki je po odpovedi pogodbenika trenutno še redna pošta s prostori v gasilskem domu PGD Kamniška Bistrica v Zgornjih Stranjah, a je v fazi preoblikovanja v t. i. pismonoško pošto, saj naj ne bi bila rentabilna. Nadpovprečna turistična rast Znani so podatki o številu nočitev in turističnem obisku občine Kamnik v poletnih mesecih letošnjega leta. Zopet bo padel rekord, saj naj bi se število nočitev do konca leta povzpelo na več kot sto tisoč. 3 1. stran Vodja projekta Optimizacija poštnega omrežja pri Pošti Slovenije Erika Iršič Lazarevič jo je dopolnila s podatki, da pošta danes tudi s prodajo najrazličnejših izdelkov ne pokrije izgub poslovanja v sedanjem obsegu in da pričakujejo v prihodnjih treh letih še 20-odstotni padec prometa. Odločno proti ukinjanju poštnih poslovalnic Obe predstavnici Pošte Slovenije pa svetnikov še zdaleč nista prepričali. »Občani, ki sodimo pod pošte Stahovica, Laze v Tuhinju, Motnik in Blagovica, smo vse spremembe, ki so se dogajale v zadnjih letih, še kako občutili, seveda na slabše. Pogodbene pošte v trgovinah so milo rečeno neokusne, poleg tega vseh storitev tam ne moremo več opravljati, delovni časi niso več prijazni do občanov, do težav prihaja tudi pri prevzemu priporočenih pošiljk in paketov, zaradi katerih je treba na pošto na Bakovnik ali v Kamnik, kar jemlje dodatni čas, starejšim, ki niso tako mobilni, pa sploh predstavlja veliko težavo. Sem odločno proti temu, da se v prihodnje še karkoli poslabšuje, vsi naši občani morajo imeti enakovredne Jasna Paladin Duplica - Svetnica Natalija Berlec (SDS) je občinsko upravo opozorila na povečanje prometa na Ljubljanski cesti zaradi številnih podjetij in trgovskih centrov, posledično dotrajano cestišče, neurejeno parkirišče ob banki ter težavno vključevanje na cesto. »Kakšna je vizija občine na področju nekdanje tor poštne storitve in take, kot si jih zaslužijo,« je svoje slabe izkušnje s pogodbeno pošto delil svetnik Igor Žav-bi (LMŠ). Grega Zorman (LDP) je opozoril, da se s preoblikovanjem poštnih poslovalnic na podeželju varne Stol? Ali namerava občina za vključevanje osebnih in tovornih vozil najti še kakšen izvoz? Kdaj in na kakšen način namerava občina realizirati ustrezno prometno rešitev in s tem zaščititi udeležence v prometu, še posebej otroke in starejše?« je zapisala v svetniškem vprašanju. Odgovor je pripravil Aleš Škorjanc, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti, go- močno veča pritisk na pošto na Duplici, kjer so razmere pogosto tako za stranke (kot tudi zaposlene), ki čakajo v dolgih vrstah, kot tudi okoliške prebivalce nevzdržne, saj dostavna vozila večkrat dnevno zaprejo tamkajšnjo spodarske javne službe in finance. »Parkirišča na območju nekdanje tovarne Stol niso del javnih parkirišč, ki jih upravlja občina. Del parkirišč je v lasti Nove Ljubljanske banke, del v lasti podjetja Stol industrija pohištva in del proti severu v lasti več fizičnih oseb. Za to območje občinski prostorski načrt predvideva sprejem občinskega podrobnega prostor- cesto, pošto pa dostavljajo tudi ponoči. Karla Urh (LMŠ) je poudarila, da je bila pošta v Stahovici še dve leti nazaj vse prej kot nerentabilna, saj so bili tam zaposleni dve uslužbenki in trije poštarji, ki so imeli veliko dela, manj obiskana je postala šele zaradi sprememb delovnega časa in ukinjanja storitev. Povedala je tudi, da se pripravlja sprememba zakona o poštnih storitvah. Franci Spruk (SDS) je opozoril, da so poštarji že zdaj preobremenjeni, prav tako jih je premalo, zaradi česar šepa kakovost osnovnih storitev. Pošti Slovenije so svetniki očitali, da dela zgolj za dobiček in da zapiranje poslovalnic še bolj ogroža podeželje, zato so se odločno uprli kakršnim koli spremembam in ukinitvam. Občina je pridobila nekaj časa Pošta Slovenije v skladu s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve potrebuje mnenje lokalne skupnosti za zaprtje pošte, zato svetniki po obravnavi točke slednjega niso sprejeli in bodo obravnavo teme nadaljevali na eni od prihodnjih sej občinskega sveta, s čimer so pridobili vsaj nekaj časa. skega načrta. Investitorji za občinski podrobni prostorski načrt so sicer akt pred leti že pripravljali, kasneje pa umaknili iz postopka sprejemanja. Glede problematike prehodov za pešce na Ljubljanski cesti je občina v preteklih letih že izvedla dodatne ukrepe za izboljšanje varnosti, in sicer je v križišču pri uvozu Stol nameščen svetlobni prometni znak, ki voznike dodatno opozarja na prehod za pešce, v križišču pri banki pa so bili izvedeni ukrepi za izboljšanje svetilnosti križišča. Poudariti je treba, da so na obeh križiščih izvedeni obojestranski pločniki s prehodom za pešce. Varnostna problematika izkazuje, da je na tem odseku Ljubljanske ceste problematična hitrost voznikov, zato si bo redarska služba še naprej prizadevala z izvajanjem meritev hitrosti skupaj s policijo izboljšati varnost najšibkejših udeležencev v prometu.« Jasna Paladin Kamnik - Iz Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik sporočajo, da je turistično destinacijo Kamnik junija, julija in avgusta obiskalo 15.225 turistov, ki so skupaj ustvarili 51.420 nočitev. V primerjavi z lanskim letom je to 28-odstotna rast prihodov in 10-odstotna rast nočitev. »Ob takšni rasti lahko pričakujemo, da bomo konec leta zabeležili več kot 100.000 nočitev, kar bo največ, odkar se beleži statistika,« številke komentira direktor zavoda dr. Tomaž Si-metinger in dodaja, da je po podatkih Statističnega urada takšna rast nadpovprečna v primerjavi z ostalimi občinami v Sloveniji. »Takšen uspeh je plod trdega dela več deležnikov v Kamniku in okolici skozi vse leto. Hkrati pa je to tudi kazalnik, da ekipa oddelka Turizem na Zavodu promocijo celotne de-stinacije izvaja uspešno. Pri tem ekipa tesno sodeluje s Slovensko turistično organizacijo in s Turizmom Ljubljana kot izredno pomembnim partnerjem znotraj osre-dnjeslovenske regije. Vsekakor pa nam bodo te številke motivacija za nadaljnje delo. Tako že pripravljamo nove projekte, med drugim načrtujemo nadgraditev Okusov Kamnika ter digitalizacijo kulturne dediščine. Razveseljiv je tudi podatek, da je več turistov kot prejšnja leta Kamnik obiskalo tudi aprila in maja, kar je spodbudno v prizadevanjih za razširitev glavne sezone, še veliko pa kamniške turistične delavce čaka pri doseganju cilja, da bi turistična sezona trajala vse leto. Razmerje med tujimi in domačimi gosti je še vedno v korist prvih, in to krepko, saj je tujcev, ki prenočijo v občini, kar osemdeset odstotkov. Največ turistov prespi v Termah Snovik, ki ostajajo največji turistični ponudnik v Kamniku, sledi Slovenia Eco Resort ter koče na Veliki planini. Statistika kaže, da je letos izrazito visoko povpraševanje Francozov, kot stalni gostje pa ostajajo Nemci, Hrvati, Italijani, Španci in Nizozemci. Vedno več turistov si ogleda tudi samo mestno središče, kar dokazuje tudi izredno povečan obisk TIC--točke na Glavnem trgu. V prvih osmih mesecih je namreč informacije poiskalo skoraj toliko obiskovalcev kot v celem letu 2018. Avgusta je denimo za različne informacije na TIC-u povpraševalo povprečno 105 turistov na dan, rekord pa so - po besedah Sare Bitenc, vodje turizma na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik -zabeležili 8. avgusta, ko je informacijo poiskalo kar 190 obiskovalcev. Na Zavodu še ugotavljajo, da turisti veliko sprašujejo po izposoji gorskih koles, kot izredno dobrodošla pa se je izkazala tudi poletna okrepitev rednih avtobusnih linij do Kamniške Bistrice, Snovika in Volčjega Potoka. Na ta način so prepeljali več kot tisoč potnikov, zato bodo javni prevoz spodbujali tudi v prihodnje. Na Ljubljanski cesti je problematična hitrost voznikov, ugotavljajo na občini. / Foto: Jasna Paladin Medobčinska gasilska vaja na Menini planini Menina planina - V soboto, 28. septembra, je v sodelovanju Gasilske zveze Kamnik in Gasilskih enot Gornje Savinjske doline potekala napovedana medobčinska vaja na Menini planini. Gasilci, približno dvesto jih je sodelovalo, so z vajo preizkusili organiziranost in pripravljenost svojih operativnih gasilskih enot na mejnem območju občin Kamnik in Gornji Grad. Na vaji je sodelovala tudi ekipa reševalnih psov Kinološkega društva Duplica. J. P. Proslava pri spomeniku v Golicah Golice - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda vabi na tradicionalno proslavo v spomin na delovanje Manevrske strukture narodne zaščite v občini Kamnik v letu 1990 in delovanju narodne zaščite v Tuhinjski dolini v letu 1991, ki bo v soboto, 5. oktobra, ob 11. uri pred spomenikom v Golicah. Slavnostni govornik bo podžupan Sandi Uršič. Pred proslavo vabljeni na pohod po Tuhinjski dolini, ki se bo pred spomenikom začel ob 8. uri. J. P. Varnost na Ljubljanski cesti Ljubljanska cesta ni prijazna do najranljivejših udeležencev v prometu, težava je namreč v voznikih, ki vozijo prehitro. Statistika kaže, da je letos izrazito visoko povpraševanje Francozov, kot stalni gostje pa ostajajo Nemci, Hrvati, Italijani, Španci in Nizozemci. 4 petek, 8. novembra 2019 Kamničan 1 Občinske novice, mnenja Tečaj za lokalne turistične vodnike Mnenje občinskega svetnika Velika planina in Postojnska jama Mnenje občinskega svetnika Pod vtisom sedme seje občinskega sveta Jasna Paladin Kamnik - Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik organizira strokovni tečaj za vse, ki želijo na novo pridobiti licenco lokalnega turističnega vodnika. Tečaj bo potekal med 8. in 18. oktobrom, 9. novembra bo izvedena študijska tura, izpit pa bo potekal 16. novembra. Uspešno opravljen tečaj je pogoj za pridobitev licence lokalnega turističnega vodnika na območju občine Kamnik. Razpis z vsemi podrobnostmi je objavljen na spletni strani www.visit-kamnik.com pod zavihkom Razpisi. Tečaj bo potekal na sedežu Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik (Glavni trg 2, Kamnik) in bo Jasna Paladin Kamnik - Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, ki upravlja dom kulture Kamnik, in Lions Klub Kamnik bosta obisk predstav v okviru Abonmaja Kam'nček omogočila tudi otrokom iz najbolj ogroženih družin v občini. Šestim osnovnim šolam v občini Kamnik bosta brezplačno razdelila štiriindvajset prenosljivih abonmajskih kartic. Šole bodo te po lastni presoji namenile družinam oziroma otrokom, ki si zaradi različnih vzrokov ali stisk Večina dragocene industrijske kulturne dediščine Kamnika je v zadnjih treh desetletjih žal izginila. Industrijskih strojev in stavb i kamniške industrijske dobe se je §žal ohranilo le za vzorec, nekaj S več pa je te dediščine popisane ! po zaslugi prizadevnih posames znikov. Pa se bodo prihodnji ro-Jdovi spominjali znanja preteklih | dveh industrijskih stoletij? Mar bo | nekaj tabel s fotografijami res za-| dostovalo za ohranitev spomina? g Lani in predlani je ob obnavljanju = javnih površin v starem mestnem jedru potekalo več arheoloških Ž izkopavanj. To je bilo vsekakor vseboval teoretični ter praktični del. Pri izvedbi tečaja bodo sodelovali strokovnjaki z različnih področij, predvsem zgodovine, geografije, umetnostne zgodovine, etnologije, javnega nastopanja in turističnega vodenja. Točen razpored predavanj bo znan naknadno. Kotizacija za udeležence znaša 120 evrov (za udeležence z znanjem tujih jezikov, ki ni angleščina, je kotizacija nižja in znaša 84 evrov) in vključuje stroške predavanj in ogledov na terenu, potrdilo o pridobitvi licence in vodniško izkaznico. Dodatne informacije o tečaju so na voljo na telefonski številki 01/831 81 91 ali na elektronskem naslovu sara. bitenc@visitkamnik.com. obiska predstav ne morejo privoščiti. Sodelovanja z lokalno skupnostjo Sodelovanje z lokalno skupnostjo pa je ekipa Doma kulture Kamnik okrepila tudi pri pripravi samega programa letošnje gledališke sezone. Potem ko je sodelovanje z Glasbeno šolo Kamnik in Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra skozi minula leta postalo že stalnica njihovega programa, bodo sedaj okrepili še sodelovanje z zavodom Ciriusom ter društvi, ki izvajajo samostojno gledališko produkcijo. dobro, a pristojni so tedaj priznavali, da Kamnik nima podobnega spomeniškega varovanja kot Celje ali Kranj, zato strokovne službe niso zavezane k tako natančnemu režimu izkopavanj, razen na mestih, za katera strokovnjaki to določijo. To sem razumel, kot da je dediščina kamniške preteklosti stvar presoje strokovnih služb, kot da Kamnik nima enako pomembne zgodovine kot Ljubljana, Kranj ali Celje. S tem se seveda niti danes ne morem strinjati, kajti kulturna dediščina vsakega kraja je dragocena za tamkajšnje prebivalstvo in ne nazadnje tudi turistično ponudbo. Zavzemam se, da bi pristojne oblasti poskrbele za natančnejši režim arheoloških izkopavanj tudi v Kamniku, tako da bo varovanje naše kulturne dediščine na takšni ravni kot v omenjenih zgodovinskih mestih naše domovine. Anton Iskra, član svetniške skupine NSi Kamnik N.Si Dr. Janez Rifel, svetnik NSi Na 7. seji občinskega sveta v sredo, 25. septembra, smo se seznanili z letnim poročilom družbe Velika planina za leto 2018. Po podrobnejši primerjavi poročil družbe Velika planina iz let 2017 in 2018 sem ugotovil, da se v poročilu za leto 2018 v celoti ponovi veliko vsebinskih stavkov in celo odstavkov iz poročila za leto 2017. Naj omenim samo eno cvetko. Na strani 15 v poročilu je zapisano, da družba Velika planina pogosto objavlja v Kamniškem občanu. Zanimivo, da družba v letu 2018 še vedno objavlja v Kamniškem občanu, ki se je že konec leta 2015 preimenoval v Kamničan-ko!?! Tako neprofesionalno pripravljeno poročilo kaže na majhno spoštovanje do občinskega sveta in kamniških občanov. Velika planina postaja eden izmed glavnih turističnih biserov Slovenije. Kateri pa je eden izmed glavnih biserov Slovenije? Postojnska jama. Družba Postojnska jama je konec leta 2018 zaposlovala 201 osebo, Velika planina ima šestnajst redno zaposlenih. 201 proti 16 je približno 12,5-krat več. Družba Velika planina je prepeljala v letu 2018 65.900 potnikov, Postojnsko jamo je obiskalo 820 tisoč gostov, kar je spet približno 12,5-krat več. Torej je družba Postojnska jama 12,5-krat večja od družbe Velika planina. Velika planina je imela v letu 2018 1.249.700 evrov prihodkov. Postojnska jama je imela v letu 2018 28.409.125 evrov prihodkov, kar je skoraj 23-krat več. Velika planina je imela v letu 2018 118.744 evrov dobička. Jasna Paladin Kamnik - Svetnik Edis Ru-jovič (LDP) je v svojem svetniškem vprašanju na septembrski seji v ospredje postavil področje kulture, ki je v občini razdeljeno pod dva javna zavoda - Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik ter Javni zavod Mekinjski samostan. Sta dva ločena javna zavoda smotrna? »Zavod, ki je odgovoren, da sledi ter soustvarja smer in cilje na področju turizma, je pred leti pod svoje okrilje dobil še kulturo, ki je v Kamniku izjemno pomemben segment. Glede na aktivnosti, ki so se odvijale in se še Postojnska jama je imela v letu 2018 8.452.575 evrov dobička, kar je kar 71-krat več. V letu 2018 je Postojnska jama plačala tri milijone evrov koncesijskih dajatev. Milijon in petdeset tisoč evrov je vložila v naravne vrednote Postojnski jamski sistem. Od preostalih slabih dveh milijonov evrov je družba nakazala Občini Postojna 1.389.708 evrov, Občini Pivka 540.791 evrov in Republiki Sloveniji 19.500 evrov. Velika planina je res eden izmed glavnih turističnih biserov Slovenije. Vodenje družbe Velika planina je bilo pred letom 2016 katastrofalno. Močno pa dvomim, da je pozitivni rezultat zadnjih treh let rezultat odličnega vodenja družbe. Vsekakor je pri vodenju in razvoju družbe še veliko rezerv. V primeru Postojnske jame sta občini Pivka in Postojna s podelitvijo koncesije sprejeli odlično potezo, kar je vodilo v nesluteni razvoj tamkajšnje turistične destinacije. Zakaj česa podobnega ne naredimo z Veliko planino? Vsak si lahko sam izračuna, v koliko letih bi plačali gradnjo nove Osnovne šole Frana Albrehta s koncesijskimi dajatvami, ki jih vsako leto v proračun dobita občini Postojna in Pivka. odvijajo na področju kulture, lahko trdimo, da se področje razvija v pravo smer in ima dobre rezultate. O tem priča močan porast obiska v Domu kulture Kamnik (DKK), razvijanje novih programov v DKK in prepoznavanje DKK kot pomembnega akterja na področju kulture tudi izven meja naše občine. Ne smemo pa pozabiti, da imamo v Kamniku tudi Zavod Mekinjski samostan, ki bo moral svoj potencial v prihodnje še razvijati in izkoristiti. Glede na vse naloge in izzive se zato na tem mestu postavlja vprašanje, ali je smotrno imeti v Kamniku dva javna zavoda, ki delata na področju kulture. Če želimo kvalitetno razvijati Igor Žavbi, svetnik LMŠ Svoje razmišljanje pišem dan po seji občinskega sveta, ki se je zavlekla precej v noč. Svetnice in svetniki smo med drugim razpravljali o več perečih temah. Enotni smo si bili pri nasprotovanju slabšanja ponudbe poštnih storitev v naši občini. Zaprtja, preoblikovanja in selitve poštnih poslovalnic med ljudi vnašajo zmedo in predvsem ljudem na podeželju kradejo pravico do enako kvalitetno opravljenih storitev kot tistim v mestu. Gospa Erika Iršič Lazarevic, ki je pri Pošti Slovenije zadolžena za optimizacijo, je dejala: »Pred dvajsetimi leti smo pošte odpirali na vsakem vogalu, sedaj je to treba optimizirati.« Pošte Laze, Motnik in Stahovica imajo mnogo daljšo tradicijo od dvajset let, zato bom storil vse, kar je v moji moči, da te poslovalnice obdržimo za naše občanke in občane. Precej burna je bila tudi razprava glede poslovanja družbe Velika planina. Množica obiskovalcev našega zaklada narave s seboj prinaša dobre in slabe plati. Skupaj se moramo truditi, da poiščemo rešitve, ki bodo preprečile slabe plati množičnega obiska te visokogorske planote. Vedno bolj se kažejo težave pri kvaliteti vode, s katero se napaja večji del naše občine, saj s pretakanjem proti dolini s planine s seboj nosi tudi tisto, kar turisti na njej pustijo. Običajno je, da župan v jesenskem času pripravi rebalans proračuna, saj je prav, da se proti koncu leta uravnotežijo izdatki in prihodki. Gre za drugi rebalans letošnjega proračuna. S prvim je župan s tako turizem kot kulturo, je treba razmišljati o ustanovitvi dveh ločenih zavodov oziroma preoblikovanju obstoječih javnih zavodov. Občinski upravi zato dajem pobudo o ustanovitvi samostojnega javnega zavoda za kulturo, ki bi pod okrilje dobil gospodarjenje oz. vodenje Doma kulture Kamnik in Mekinjski samostan,« je povedal Edis Rujovič, ki sprašuje tudi o tem, kdaj bo sprejeta strategija za področje kulture, ki je občina trenutno sploh nima. Za zdaj brez sprememb »Zavedamo se, da trenutna organizacija Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik ter Zavoda Mekinjski svojo koalicijo namenil dodatna sredstva za sklad za športne objekte, iz katerega bo letos izvedena razsvetljava stadiona v Mekinjah. V omenjeni sklad je bilo letos namenjenih 390 tisoč evrov, 500 tisoč evrov je bilo namenjeno skladu za šole in še 100 tisoč evrov skladu za pokriti bazen. Prav je, da se varčuje. Ni pa prav, da se varčuje takrat, ko kronično primanjkuje sredstev na drugih področjih. Z rebalansom smo sicer dodali 300 tisoč evrov za vzdrževanje cest, a treba je vedeti, da jih je bilo od tega že več kot 100 tisoč porabljenih do začetka septembra. V LMŠ smo ves čas opozarjali, da je treba več sredstev nameniti vzdrževanju lokalnih cest. Večina njih je bila grajena s samoprispevkom in lastnimi žulji krajanov, sedaj je čas, da se obnovijo in da tudi najbolj kritični makadamski odseki dobijo asfaltno prevleko. Ena takšnih cest, ki si zagotovo zasluži več pozornosti, je prav gotovo cesta Markovo-Studenca. Sam se bom še naprej trudil za to, da bomo imeli tudi prebivalci podeželja pogoje za življenje takšne, kot si jih zaslužimo. Sem pa med drugim spadajo tudi čista voda, dobre ceste in kvalitetne javne storitve. samostan ni optimalna. Področja turizma, športa in kulture so vsako zase zelo obsežna in če so vsa pod okriljem enega zavoda, to pomeni, da niso v enakovrednem položaju. Spremeniti bo treba organizacijsko strukturo teh področij, vendar bo treba predhodno narediti temeljiti načrt načina delovanja, finančno in tudi kadrovsko konstrukcijo,« pa precej neodločno odgovarjajo na občini. Ali, kot je na seji dodal župan: »Stvari za zdaj ne bomo spreminjali, saj funkcionirajo tako, kot so.« Kar zadeva strategijo za kulturo, je bila ta v preteklosti že pripravljena, a ne tudi dokončno usklajena ali sprejeta, še pravijo na občini. Abonmaji tudi za otroke • v »1 1 v • iz ogroženih družin Bogata zgodovina Kamnika Kultura pod skupnim zavodom Kamničan ^ petek, 18. oktobra 2019 !3 Oktober - mesec požarne varnosti Aktualno Arhiv iz smodnišnice je na varnem Pomemben del dokumentacije nekdanje kamniške smodnišnice je na varnem v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Goran Završnik (levo) in Janez Bregar (sredina) s sodelavci ALI JE KOMU SPLOH MAR ZA UPOKOJENCE IN STAROSTNIKE? Goran Završnik Kamnik - Za vse, ki se ukvarjamo z dediščino nekdanje kamniške smodnišnice, je bil ponedeljek, 9. septembra, ena od redkih priložnosti za praznovanje. Končalo se je namreč štiriletno zbiranje dokumentacije, ki bo, ko bo dokončno urejena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, pričala o nekoč veličastni kamniški smodnišnici. Odpeljali več kot šeststo o petdeset arhivskih škatel J Leta 2016 se je po večme- § sečnem vztrajanju direktorice Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zore Torkar Zgodovinski arhiv Ljubljana odzval, navezal stik s stečajnim upraviteljem nekdanje smodnišnice, pridobil ustrezna dovoljenja in se s podporo Kulturnega društva Priden možic in Mladinskega centra Kotlovnica lotil zbiranja dokumentacije, ki je bila razpršena po številnih objektih na območju smodnišnice. Projekt je na terenu od prvega dne dalje vodil arhivar Janez Bregar, ki je z ekipo napolnil več kot 650 arhivskih škatel. Posebno omembo si zasluži nekdanji uslužbenec KIK-a Renato Uranič, ki je že pred prihodom arhivarjev s pomočjo prostovoljcev Mladinskega centra Kotlovnica pred gotovim uničenjem rešil celotno dokumentacijo izdelave črnega smodnika. Devet zabojnikov je od leta 2015 do zdaj v kleti Doma kulture Kamnik čakalo in dočakalo odvoz v arhiv. Ne- pogrešljiva je bila tudi vloga vnetega kronista nekdanje smodnišnice Vilka Rifla. Zahvala gre tudi novemu lastniku upravne stavbe Katzenberg Milošu Miloviču, ki je omogočil dokončni odvoz dokumentacije. Rešili tudi številne predmete V tem obdobju nam je aktivistom Kulturnega društva Priden možic ob pomoči številnih nekdanjih delavcev KIK-a in ob neprekinjenem sodelovanju največjega poznavalca kamniške indu- strijske dediščine Marka Kumra uspelo iz področja nekdanje smodnišnice rešiti številne predmete, ki so sedaj varno spravljeni v Medobčinskem muzeju Kamnik in so celo del razstave Na sodu smodnika, ki si jo boste na Zapricah lahko ogledovali še do maja leta 2020. Ti predmeti so postali del muzejske zbirke. Del smodnišnične zapuščine, predvsem tiste, ki je bila povezana z vojaško industrijo, je pred uničenjem rešil tudi Jernej Brajer in je sedaj del stalne postavitve kamniškega vojaškega muzeja Triglav. Prav tako se je v tem obdobju ob sodelovanju Medobčinskega muzeja Kamnik in Kulturnega društva Priden možic zvrstilo več dogodkov in razstav, vzpostavljena je turistična Pot smodnika in tovarištva, deluje tudi muzejski izobraževalni program za osnovne in srednje šole s tematiko industrijske dediščine. Kulturno društvo Priden možic je leta 2015 za delovanje na področju industrijske dediščine prejelo tudi prestižno Valvasorjevo priznanje. Se bo ob tej priložnosti odvalil kamen od srca tudi vsem, ki so sodelovali pri potapljanju in dokončnem uničenju tega bisera industrijske dediščine? Morda, a v tem članku ne bomo izgubljali časa z nemoralnimi političnimi in gospodarskimi akterji. Rajši se še enkrat zahvalim Marku Kumru, Zori Torkar, Janezu Bregarju, Anji Završnik, ekipi Kotlovnice, Renatu Urani-ču, hvala Lucasu, Florianu, Katharini, Maxi, Anne, Auro-ri, Lili, Maticu Mačku, Pavli Zabret, Katarini Goltez, Saši Lavrinc, Anji Urankar, Andreju Podbevšku, Marku Matohu, Boženi Možina, Ivanu Grintalu, Vilku Riflu in še jih je. V zadnjih letih je v produkciji Mladinskega centra Kotlovnica in soprodukciji Medobčinskega muzeja Kamnik v okviru evropskega programa Erazmus+ nastalo tudi večje število video pričevanj nekdanjih delavcev, ki bodo prav tako našla mesto v bogati zapuščini smo-dnišnice. Jasna Paladin Kamnik - Začel se je oktober - mesec požarne varnosti, ki letos poteka pod sloganom Za požarno varnost v večstanovanjskih stavbah Ko se človek po štiridesetih in več letih dela upokoji, pričakuje, da bo zaživel mirno življenje in končno počel tisto, kar je želel že prej, pa ni imel časa. A ko prejme odločbo, v kateri se mu napove, kakšna pokojnina mu je odmerjena, pride čas streznitve in največkrat razočaranje. Naš pokojninski sistem temelji na solidarnosti med aktivnim delovnim prebivalstvom, ki vplačujejo prispevke, in upravičenci do pokojnin, ki so vplačevali v času svoje delovne aktivnosti. Zaradi vse manjše rodnosti in kasnejšega vstopa mladih na trg delovne sile ter daljšanja življenjske dobe se ravnovesje med vplačanimi prispevki in izdatki vse bolj ruši. Svoje doda tudi neprijazno davčno okolje in visoka obdavčitev dela. Ker je v Sloveniji zelo veliko delovnih mest z nizko dodano vrednostjo, tudi ne moremo pričakovati večjega vplačevanja v pokojninsko blagajno. Že sedaj se vsako leto v pokojninsko blagajno dodatno nameni že skoraj ena milijarda evrov proračunskih sredstev, da se zagotovi njena stabilnost. Kaj to pomeni za proračun, pa si lahko samo predstavljamo. Koliko cest, šol, vrtcev, stanovanj za mlade družine, domov za starejše ... bi za ta denar lahko zgradili? V SDS se zavedamo, da je celostna in korenita reforma pokojninskega sistema nujna! Vladajoča koalicija z LMŠ na čelu se je ob podpisu koalicijske pogodbe lanskega septembra zavezala, da bo do novega leta uredila problematiko upokojencev. Čakali smo do pomladi, ko so upokojencem dvignili pokojnino za nekaj evrov, vendar je bil učinek kaj kmalu izničen. Zaradi nekaterih nepremišljenih in populistič-nih potez vladne koalicije, ki jim je sledil val podražitev, so upokojenci z najnižjimi pokojninami sedaj še na slabšem. Da stanja in problematike na področju institucionalnega varstva starejših, ki je tik pred kolapsom, niti ne omenjam. Postavlja pa se tudi vprašanje, kdo si ga bo v prihodnje lahko sploh privoščil. Po več kot letu dni obljub je vlada le pripravila in dala v javno obravnavo nov pokojninski zakon. Že v javni obravnavi pa se je pokazalo, da tak zakon ne bo prinesel želenih sprememb za upokojence. Gluhi in nedostopni so za vse pripom- skrbimo vsi! Poudarek je namenjen lastnikom in uporabnikom stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Za požarno varnost je namreč treba poskrbeti v skupnih prostorih, na zunanjih be in opozorila strokovnjakov, ki za omenjeni zakon pravijo, da je predlog zakona, »kot bi se lotil velikega požara z vedrom vode.« Poslanci SDS so že kmalu po nastopu vlade predlagali kar nekaj ukrepov za izboljšanje stanja upokojencev. Med drugim so predlagali, da bi se za stabilno pokojninsko blagajno ustanovil poseben sklad, na katerega bi se preneslo vse državno premoženje, vsi dobički, dividende, kupnine in ostalo iz tega naslova pa bi se prelivali v pokojninsko blagajno. Prav je, da današnji upokojenci, ki so državno premoženje tudi pridno ustvarjali, sedaj nekaj od njega tudi imajo. S tem bi se tudi izognili plenjenju tega državnega premoženja s strani vplivnih lo-bijev in posameznikov. Prav tako so poslanci SDS predlagali, da bi se iz pokojninskega sistema izvzeli vsi privilegiji in dodatki pokojninam, ki jih prejemajo nekateri politiki, kulturniki, športniki, borci in ostali vplivne-ži, za kar prispevkov v pokojninsko blagajno nikoli niso vplačali niti evra. Žal so bili vsi predlogi naših poslancev s strani koalicije zavrnjeni. Predlagali so tudi dvig minimalnih invalidskih pokojnin, ki so sramotno nizke in nevredne človeškega dostojanstva. Dober primer teh krivic je bil predstavljen v medijih, ko se je kuharica na neki osnovni šoli po več kot tridesetih letih aktivnega dela z resno okvaro hrbtenice in nezmožnostjo za delo upokojila, sedaj pa prejema 270 evrov pokojnine. V SDS imamo veliko strokovnjakov za to področje, zato smo koaliciji ponudili pomoč pri pripravi nove zakonodaje, pa smo bili vselej zavrnjeni. Veliko sedaj aktivnih delavcev dela za minimalno plačo ali kakšnega desetaka več. Dejstvo je tudi, da si večina malih obrtnikov in kmetov zaradi visokih stroškov dela in visokih davkov višjih vplačil ne more privoščiti. Kakšna bo pokojnina teh skupin, si lahko samo predstavljamo. Domovi za starejše pokajo po šivih, delavci v njih pregorevajo površinah in v stanovanjih. Uprava RS za zaščito in reševanje je ob tem izdala posebno zgibanko, uporabniki poštnih storitev pa bodo morali od 7. do 12. oktobra kupiti tudi doplačilno znamko. od preobremenjenosti in le zaradi njihove srčnosti in spoštovanja do starejših še obvladujejo situacijo. Čakalne vrste za vstop v domove se daljšajo vsako leto, doma pa ostaja vse več posameznikov, ki si dostojne oskrbe ne morejo zagotoviti ali privoščiti in so popolnoma odvisni od zmožnosti ali bolje rečeno milosti domačih. Kljub temu da so aktivno gradili našo skupnost in državo ter so vplačevali prispevke za socialno in pokojninsko varstvo, se sedaj zanje ne poskrbi ustrezno. Ali so si to zaslužili? Prav gotovo se tukaj postavlja vprašanje, ali smo še socialna država. To je realnost slovenskega pokojninskega sistema, ki kar kliče h korenitim ukrepom in reformam, če bomo želeli še naprej govoriti, da je Slovenija socialna država. Čas »debelih krav«, ko bi lahko čim manj boleče izvedli prepotrebne reforme, se je že iztekel. Vsako odlašanje bo prineslo zgolj bolj drastične in boleče ukrepe. Kako pa smo pripravljeni na novo krizo, je pa že drugo vprašanje. Pravih ukrepov in reform prav gotovo ne morejo zagotoviti t. i. večni borci za upokojenske pravice tipa Erjavec in Bratu-šek, ki jih sedaj skrbi samo še lastno politično preživetje. Niti jih ne zmorejo in ne znajo zagotoviti politikanti tipa Židan ali Cerar, katerih glavna naloga je kadrovanje na odločilna mesta v državi in zagotovitev dolgoročne oskrbe lobijev z davko-plačevalskim denarjem. Ideje in predlogi Mesečeve Levice, ki praktično usmerja in kroji usodo te šibke vlade, pa vodijo Slovenijo v anarhijo venezuel-skega tipa. Kmalu pa bo tudi vsem jasno, da samo všečna retorika predsednika vlade na državnih proslavah in zagotavljanje, da so v LMŠ drugačni od drugih, ne bosta dovolj za rešitev problemov naših upokojencev in starostnikov in ne za rešitev drugih nakopičenih težav, ki pestijo državljane. Jože Mežan, | predsednik OO SDS 8 Kamnik | Marko Kumer v Katzenbergu Zbiranje dokumentacije, ki bo, ko bo dokončno urejena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, pričala o nekoč veličastni kamniški smodnišnici, je trajalo štiri leta. Projekt je na terenu od prvega dne dalje vodil arhivar Janez Bregar, ki je z ekipo napolnil več kot 650 arhivskih škatel. 6 petek, 8. novembra 2019 Kamničan 1 Zanimivosti Cvetoča jesen v Snoviku Bojana Klemenc Snovik - Turistično društvo Tuhinjska dolina je v nedeljo, 29. septembra, pripravilo že drugo prireditev Cvetoča jesen z razstavo rož iz krep papirja ter razstavo in prodajo rokodelskih izdelkov. V prireditvenem šotoru pri Termah Snovik so se obiskovalci lahko sami preizkusili v izdelavi papirnatih cvetlic ali šopka. Nekdaj je bilo na podeželju močno razširjeno izdelovanje rož iz papirja. Najpogosteje so jih oblikovali iz krep papirja, nekateri tudi iz posebnih papirjev za iz- delovanjerož.Ponekodso jih tudi povoščili in tako dosegli njihovo trajnost in odpornost . S kulturnim programom se je na odru predstavila Godba Tuhinjska dolina,nastopilapasta tudi zbora Village Voices iz Avstrije in do mači Mešani pevski zbor Mavrica. OBČINA KAMNIK AKCIJA ZAIRAAJA NEVARNIB ODPADKOV SOBOTA, 12. SN 19j OKTOBER CBČOTA, 12r BKTBČEO 2019 UOA 8.00-8o45 9.00-9.45 10.00-10.45 11.00-1 1.45 12.00-12.45 13.00-13.45 14.00-14.45 15. 00-15.45 8 . 00-8.45 9.00-10.45 11.00-10.45 13.00-13.45 14.00-14.45 15.00-15.45 LOKACIJA ROTNIK poi pošti SPITALIC pri PGD Špitalič GOLICI pri Potšolu ZGORNJI TUHINJ pa-ki-iš4o pod co-kvijo LAZEDTUHiNJU avtob 54410 postajališče p-i gostilni Lovoc SRAOTN O 9 TUHINJU a-i OŠ 4mprt4o P4AJNODICA Poptotnilp Snečo SNODID pri te-mph Snovik VRANJA PE4 p-i PŠ Vranja po4 UOMUIP-NOn TOG 4-i 5SŠ [Rudolfa Maipt-a KR M NI K - FUZI IME p-i Domo kulLu-e Kamuik DOHPOUE pri v-hco Součok SE-A - OOZICUO p -i PŠ Sela COEKUJA DAC 4-i ma-keto Tuš COČDTA, 19. LZeZTLZČEO 2019 URA 9.00-9.45 10.00-10.45 11.00-11.45 1^.00)-13l.45 14.00114.45 15.00115.45 8.00-8o45p 94 00-9.45 10.-)0-10.45 11.00-11.405 12.00-12.45 13.00-13.45 14.00-14.45 15.00-15.45 LOKACIJA ORI^EDO p-i goptiOi Jul\sk POOOOUKJŠEC 0ri ekološkem ohoko CRUA URI kAMJUKU p-i tpr^ovieii Z-na CTAHODDA na pLokiOšču pred s>t-