Poročilo O DELU POSTAJE MILICE LJUBLJANA-ŠIŠKA Z ODDELKOMA ŠENTVID IN MEDVODE ZA LETO 1980 SPLOŠNI DEL KADROVSKO-ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA Na postaji milice Ljubljana-Šiška z oddelki Šent-vid in Medvode, se je v letu 1980 število delavcev večkrat spreminjalo. V povprečju je bila zasedenost v vseh treh enotah 55 %. če pri tem upoštevamo še nekatere izredno nujne naloge, pa je bila pri rednem delu v naših enotah, zasedenost še manjša. Poleg tega je poudariti, da je bilo nekaj takšnega kadra, ki svoje delo ni opravljal samostojno. Upoštevati pa je tudi dejstvo, da je bilo v tem času nekaj delavcev v bolniškem staležu in na rednem letnem dopustu, tako da je bila zasedba za delo 40 %. Pomanjkanje kadra pa ni prisotno samo na naši postaji milice, temveč tudi v drugih enotah, v mestu Ljubljana. Želimo, da bi bila dejanska zasedenost delovnih mest popolna. Stanje zasedenosti delovnih mest se je v letu 1980 ponovno poslabšalo, spričo nujnih kadrovskih sprememb v UNZ Ljubljana. To vrzel smo morali pokriti z mlajšimi, neizkušenimi' delavci milice, kar je nedvomno vplivalo na rezultate dela. Na postaji milice Ljubljana-Šiška ugotavljamo, da so sedanji prostori za potrebe dela naših miličnikov premajhni, spričo obsežnosti dela in obremenitev, ki jih imamo. Predlagamo, da bi se v zvezi s tem raz-mislilo o novi rešitvi te problematike, kot je bil slu-čaj za Oddelek milice Medvode, kar bi nedvomno pri-spevalo k še boljšim rezultatom dela in večji varnosti krajanov. V letu 1980 sta bila oddelka milice Šentvid in Med-vode prekategorizirana v višjo kategorijo. Nadalje lahko ugotovimo, da imata oddelka Šentvid in Med-vode temu ustrezne prostore in imajo tamkajšnji de-lavci vse možnosti za učinkovito delo. V tem letu je bil ustanovljen oddelek milice Vodice in oddelek milice Koseze. Delo na oddelku v Vodicah bo v naslednjem letu steklo, saj imamo ustrezne pro-store, dočim za oddelek Koseze tega ne moremo trditi. Za ta oddelek še ni lokacije. V letu 1980 so delavci milice poleg drugega izred-nega dela opravili zavarovanja vseh prireditev v hali Tivoli, kar nam je vzelo mnogo časa za redno delo (102 zavarovanja). Poleg rednega in izrednega dela, ki ga je bilo v letu 1980 zelo veliko, in so ga delavci vseh treh enot zelo dobro opravili, smo vzporedno s tem skrbeli, da so se tudi idejno-politično in strokovno izpopolnjevali. Delavci vseh treh enot so bili v letu 1980 pri oprav-ljanju službenih nalog v šestih primerih napadeni po kršiteljih, ob priliki intervencije in nudenja asistence. Za vse primere so bile podane ovadbe na TJT. Žalitev delavcev milice beležimo v 69 primerih (porast napram letu 1979 za 26,1 %). Občani so jih žalili predvsem ob priliki intervencij, v vinjenem stanju. Vse kršitelje smo prijavili sodniku za pre-krške. Pri svojem delu so delavci milice v štirih primerih uporabili prisilna sredstva, fizično silo in uporabo gumijevke. Uporaba prisilnih sredstev v enem pri-meru ni bila upravičena. Zoper vse kršitelje so bili poslani predlogi za uvedbo postopka sodniku za pre-krške. V letu 1980 ni bilo rešeno nobeno stanovanjsko vprašanje, kljub temu, da so stanovanja kupljena. Vzrok temu je kasnitev izgradnje stanovanj. Ne-dvomno bodo potrebe po stanovanjih še naraščale, dejstvo je namreč, da so v naših enotah pretežno mlajši — samski miličniki. Ob sklenitvi zakonskih zvez, se problem stanovanja skoraj pri vsakem odpre. Postaja milice Ljubljana-Šiška z oddelkoma Šent-vid in Medvode, je z motornimi vozili in tehničnimi sredstvi, razen nekatere pomanjkljive prometne opre-me, opremijena v skladu s sistemizacijo. Na PM Ši-ška bi bilo nujno zamenjati »marico«, ki je že iztro-šena. Poleg tega bi bilo potrebno nabaviti terensko vozilo, saj so potrebe takšne, da bi ga ob raznih situ-acijah nujno potrebovali. Sodelovanje postaje milice in obeh oddelkov, kakor tudi posameznih struktur v njih, z družbenopolitič-nimi in drugimi organizacijami v SO šiška, KS, OZD, TOZD, SIS ter drugimi samoupravnimi organi, je na nivoju pozitivnih predpisov in medsebojnih dogovo-rov. V letu 1980, kakor tudi v prihodnje, smo in se nameravamo posvetiti varnostnim okolišem, da bi še bolje zaživelo delo v njih. Prav tu, ki je osnovna ce-lica, moramo še temeljiteje razvijati delovanje, ki naj se kaže v skupnem delu po vseh vprašanjih, še zlasti na področju krepitve družbene samozaščite in širje-nja varnostne kulture. Vodje varnostnih okolišev so-delujejo v KS, OZD, TOZD, SIS, v komitejih za ljud-sko obrambo in varnost ter družbeno samozaščito, z načelniki NZ in ostalimi nosilci našega samouprav-nega sistema. Vodje varnostnih okolišev v KS poda-jajo varnostno oceno, in po potrebi tudi v OZD ter drugim institucijam. Prav na tem področju je bil storjen velik premik. S splošnim prikazom po potrebi družbene samozaščite v KS, OZD, SIS in drugod, občani sprejemajo to samozaščitno varnost zelo pozitivno. Družbena samo-zaščita v KS in večjih TOZD, dokaj dobro poteka. Še vedno je v manjših DO nekaj težav, vendar se stanje tudi tu izboljšuje. Po vseh KS imajo organizi-rano NZ za morebitno aktiviranje, kakor tudi v več-jih TOZD, še vedno pa je pri manjših DO nekaj te-žav, vendar se tudi tu premika v pozitivno smer. Vse objektivne in subjektivne težkoče moramo razumeti, da je podružabljenje varnosti daljši proces. GIBANJE KRIMINALITETE S področja kriminalitete so delavei naših treh enot dosegli zelo dober rezultat raziskave kaznivih dejanj in storilcev. Res je, da je sestav delavcev mlad, brez večjih izkušenj pri delu, zato je bilo potrebno s stra-ni voditva PM in OM nuditi strokovno pomoč, kar je pripomoglo, da so svoje naloge uspešno opravili. V letu 1980 je bilo na območju občine Ljubljana-Šiška obravnavanih 1378 kaznivih dejanj, ali 21,4 % več kot v preteklem 1979. letu (1084). Uspešno je bilo raziskanih 1004 ali 72,8 % kaznivih dejanj. Kazniva dejanja je storilo 1298 osumljencev, od tega 330 mla-doletnih. Iz leta 1979 je bilo naknadno uspešno raziskanih 7 kaznivih dejanj. Gibanje kriminalitete in uspešnost raziskanih ka-znivih dejanj v občini Šiška, za zadnja tri leta: Leto 1978 1979 1980 Št. k. d. raz- iskave Št. nerazisk. Št. osum. 905 1084 1378 69,2 79,5 72,8 278 249 374 772 1002 1298 Analiza uspešnosti odkrivanja kaznivih dejanj in osumljencev v letu 1980, po delovnih enotah postaje milice Ljubljana-Šiška: Enota Št. k.d. Raz- iskanih k.d. razisk. Št. osum. PM Šiška 870 630 72,4 852 OM Šentvid 326 262 80,4 324 OM Medvode 182 112 61,5 122 PREGLED KAZNIVIH DEJANJ ZA LETO 1980 PO VRSTAH: Vrsta kaznivega dejanja fc d' Razisk. vjenci Poskus umora 2 2 2 Posebno huda telesna poškodba 14 14 15 Lahka telesna poškodba 12 12 13 Druga kazniva dejanja iz VI. poglavja 2 2 2 K. d. zoper svoboščino človeka ,7 7 9 K. d. zoper zakon. zvezo, družino 5 5 ¦ 5 Posilstvo 4 4 4 Druga k. d. iz XI. poglavja 6 6 6 Zloraba položaja odgovor. osebe 2 2 2 Poneverba 9 9 9 Grabež ' 111 Nedovoljena trgovina 3 3 3 Zatajitev davščin in drugih dajatev 13 13 13 Uničevanje gozdov in gozdna tatvina 4 3 4 Druga k. d. iz XIV. poglavja 7 7 9 Tatvina 360 275 300 Žepna tatvina 34 5 6 Tatvina kolesa 13 11 12 Tatvina koles s pomožnim motorjem 53 16 17 Tatvina motornega kolesa 4 — — Tatvina delov motornega vozila ,47 21 37 Tatvina avtomobila 111 Tatvina z in iz avtomobila 72 48 70 Vlom 206 131 172 Vlom v železniške objekte 1 — — Vlom v avtomobil 165 102 218 Velika tatvina 2 — — Drzna tatvina 3 3 3 Rop in roparska tatvina 6 4 5 Odvzem Tnotornega vozila 36 28 40 Goljufija 61 • 60 62 Poškodovanje tuje stvari 57 50 77 Poškodovanje avtomobila 18 14 14 Požig — naklepni 2 — —• Nezakonita vselitev Druga k. d. iz XV. poglavja Ponareditev listin (186, 187) Druga k. d. iz XVI. poglavja Kriva ovadba Nasilniško obnašanje Preprečitev uradnega dejanja uradni osebi Napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti Druga k. d. iz XIX. poglavja Požar iz malomarnosti Povzročitev splošne nevarnosti Druga k. d. iz XX. poglavja K. d. zoper varnost javnega prometa Sovražna propaganda Zbujanje narodnega ras. verske sovražnosti Žalitev SFRJ Izdaja nekritega čeka Omogočanje uživanja mamil Druga k. d. iz XXII. poglavja 41 41 48 17 17 18 18 18 18 1 1 1 3 3 3 23 23 32 1 1 2 5 5 5 4 4 5 1 1 1 1 1 1 8 8 8 4 4 5 1 1 1 4 4 5 10 9 10 2 2 2 1 1 1 1 1 1 SKUPAJ 1378 1004 1298 Uspešnost raziskave kaznivih dejanj mestnih PM Ljubljana v %, v letu 1980, prikazuje naslednja raz-predelnica: Enota PM Ljubljana-Šiška PM Ljubljana-Center PM Ljubljana-Bežigrad PM Ljubljana-Moste PM Ljubljana-Vič Železniška PM Ljubljana 72,4 64,3 56,3 68,1 81,4 40,0 Iz statističnega prikaza sledi, da je bil porast ka-znivih dejanj v letu 1980 napram letu 1979 za ca. 21,4 %. Izjema je leto 1978, ko so bila kazniva dejanja napram letu 1979 v upadu za 100 kaznivih dejanj ozi-roma 9,95 %. število obravnavanih oseb pa se iz leta v leto veča, v povprečju za 200 oseb. Problematično je število mladoletnih osumljencev, ki se je v letu 1980 napram prejšnjih zelo povečalo. V letu 1978 ob-ravnavanih 131 mladoletnikov, v letu 1979 211 — po-rast za 21,06 %. V letu 1980 obravnavanih 330 mlado-letnikov — porast napram letu 1979 je za 25,46 %. Če ta podatek primerjamo z letom 1980, je porast mlado-letnikov-storilcev kaznivih dejanj za 39,9 %. Porast kaznivih dejanj iz leta v leto predstavlja za-skrbljenost, vendar če ga primerjamo z vsakoletno priselitvijo Ijudi na območje SO Šiška, lahko opa-zimo, da je gibanje kriminalitete v sorazmerju s po-rastom števila prebivalstva. Vsako priseljevanje oseb iz drugih območij, predvsem iz drugih republik, po-gojuje neprilagojenost v določenem območju, težave z zaposlitvijo, stanovanjem in tako dalje. Vsi ti pro-blemi nedvomno vplivajo, da nekaj novo priseljenih oseb Pokazatelji prikazujejo, da so v porastu predvsem kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premo-ženje. Izstopajo predvsem tatvine — v letu 1979 smo jih obravnavali 182, v letu 1980 pa že 360, ali 171 več, kar predstavlja 47,5 %. Žepnih tatvin je bilo v letu 1980 za 41,18 % več, tatvin koles s pomožnimi mo-torji 53,72 %, tatvin delov motornih vozil 31,91 %, tat-vin iz avtomobilov 45,83 %, vlomov v avtomobile 26,67 %, goljufij za 26,23 %, poškodovanje tuje stvari za 45,61 % itd. Zanimivo dejstvo teh podatkov je, da je pri teh. kaznivih dejanjih največji porast udeležbe mladolet-nikov. Napram letu 1979 se je porast udeležbe mlado-letnih storilcev pri kaznivih dejanjih v letu 1980 povečal za 38,15 %. Pri odkrivanju mladoletnih storilcev je uspeh pred-vsem v tem, da so se vodje varnostnih okolišev zelo angažirali na terenu, sodelovali z delavci, ki se ukvar-jajo s problemi mladoletnikov in z občani. Zanimiv je tudi podatek, da smo v letu 1980 obrav-navali 24 kaznivih dejanj nezakonitih vselitev manj kot v letu 1979, ali 36,92 %. V letu 1980 smo jih ob-ravnavali le 41, dočim leto poprej 65. Da so ta kazniva dejanja v upadu, je posledica široke družbene akcije glede tega problema — angažiranje novinarjev, ob-" činske strukture in milice. Iz statistike je nadalje razvidno, da so težja kazni-va dejanja, ki najbolj razburjajo občane — na primer umori, poskusi umorov, posilstva itd. v upadu, kar je znatno pripomoglo k boljši varnostni situaciji na ob-nnočju občine. V prihodnjem letu bo potrebno še vnaprej polagati pozornost na kriminalna žarišča kot so samski do-movi, koridorji v blokih na Bjedičevi ulici in Bratov Učakar, v hali Tivoli z gostinskimi lokali, Mostecu, motelu Medno, ožjem območju Šentvida, v samskih domovih v Medvodah in restavraciji »Kanu«. Vseh 1298 storilcev kaznivih dejanj smo ovadili na TJT — Enota Ljubljana. Na našem območju je večje število organizacij združenega dela, z različno gospodarsko dejavnostjo. Kljub kadrovskim težavam, smo v letošnjem letu uspešno delovali pri raziskavi gospodarskega krimi-nala. Odkrili smo vrsto goljufij, goljufij na poseben način, poneverb, zlorabe uradnega položaja in ne-vestnega poslovanja. V zvezi raziskave gospodarskega kriminala, smo odstopali poročila pristojnim službam. Naleteli smo tudi na vrsto težav, ko delovne organi-zacije kaznivih dejanj ne prijavljajo, ker izhajajo storilci iz vrst vodstva le-teh. Pri realizaciji uspešnosti raziskave kaznivih dejanj v letu 1980, so nam v veliki meri pomagale službe UNZ Ljubljana — oddelek za zatiranje kriminalitete in kriminalistična tehnika, kakor tudi kriminalistič-no-tehnična centrala RSNZ s strokovnimi nasveti in analizami. Tudi s pravosodnimi organi smo dobro sodelovali, saj ni bilo primera, ki bi nakazoval spor med tožil-cem, sodnikom in delavcem milice. JAVNI RED IN MIR Na področju javnega reda in miru beležimo na na-šem območju, na različnih krajih razne kršitve. V preventivnem smislu delavci milice ne morejo pokriti terena v celoti, zato prihaja do kršitev. V letu 1980 smo z represivnimi ukrepi na območju občine Šiška registrirali 1222 kršitev javnega reda in miru, ali 11,8 % več kot v letu 1979 (1079 kršitev). Vse kršitelje smo prijavili sodniku za prekrške. Za primerjavo navajamo tabelo gibanja prekrškov, za zadnja tri leta: Leto Število kršitev 1978 1979 1980 1023 1079 1222 Razpredelnica kršitev javnega reda in miru za leto 1980, v primerjavi z leti 1978 in 1979, po krajevnih skupnosti: Krajevna skupnost 1978 1979 1980 Milan Majcen Hinko Smrekar Zgornja Šiška Ljubo Šercer Litostroj 105 50 103 39 97 74 51 73 21 95 126 75 88 29 99 Trg komandanta Staneta 24 45 68 Dravlje 49 44 61 Koseze 49 46 69 Dolomitskega odreda — — 28 Bratov Babnik — — 45 Šentvid ' - 118 158 103 Podutik 12 12 6 Gunclje 42 24 17 Stanežiče-Medno . 68 42 53 Vižmarje-Brod 34 47 60 Edvarda Kardelja (Šmartno) 23 19 19 Gameljne-Rašica 14 14 10 Vodice 15 14 21 Bukovica-Šinkov turn 3 2 4 Medvode 139 228 191 Pirniče 19 32 16 Smlednik 18 29 30 Katarina — Topol 2 2 4 Kršitve po vrstah: Pretepi 209 Nedostojno vedenje, razgrajanje - 397 Žalitve miličnikov 69 Klateži 101 Točenje alkohola vinjenim — mladoletnikom 18 Ostali prekrški 428 Sodniku za prekrške smo prijavili 1234 kršiteljev, od tega 1152 moških in 82 žensk. Od skupnega števila prijavljenih, je bilo 15 mladoletnih. V pridržanje je bilo odpeljanih 329 vinjenih in 101 klatež. Prek 700 kršiteljev je bilo opozorjenih, več so jih delavci milice odpeljali na dom. Med postopki s kršitelji javnega reda in miru, smo na celotnem območju občine Šiška, zasegli večje šte-vilo strelnega in hladnega orožja. V letu 1980 beležimo znaten porast kršitev javnega reda in miru, kar je razumljivo spričo vse večjega priliva sezonske delovne sile, ki se težko prilagaja sedanjemu načinu življenja. Spričo novogradnje se je na naše območje doselilo več tisoč prebivalcev iz drugih krajev. Največ kršitev beležimo v gostinskih lokalih, samskih domovih, javnih krajih in na stano-vanju. Prednjačijo pretepi in nedostojno vedenje, klateštvo in ne nazadnje žalitve miličnikov, ki so v letošnjem letu v znatnem porastu. V letu 1980 smo imeli postopke tudi s tujimi držav-ljani, zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov ali povzročitve prometnih nesreč. Vse smo prijavili pri-stojnim službam, nekaj pa smo jih denarno kaznovali. V več primerih smo nudili asistenco izvršilnim organom sodišč, občinskim upravam in drugim, pri izvajanju izvršilnih odločb. Pri tem nismo naleteli na hujši odpor, zato represivnih ukrepov nismo izvajali. Postaja milice Šiška je posvečala posebno pozor-nost preventivnemu delu na celotnem območju, pred-vsem pa tam, kjer je bil pogosto kršen javni red in mir z obhodno, opazovalno in prometno službo. Poseben poudarek je bil pri varovanju večjih pri-reditev, kjer je bilo pričakovati kršitve. Precej je bilo dogovarjanja pri odgovornih v smislu opozarjanja, predvsem v gostinskih lokalih in pri organizatorjih večjih prireditev. PROMETNA VARNOST Varnost v prometu na območju postaje milice Ljubljana-Šiška z oddelki Šentvid in Medvode, ni povsem zadovoljiva. K pogostejšim nesrečam na našem območju pri-speva delno stanje nekaterih cest, ki ne ustrezajo obremenitvi prometa, ponekod pa je pomanjkljiva signalizacija. Po obnovitvi Celovške ceste se je pro-met sprostil in prihaja sedaj do zastojev v križišču Celovška—Kosmačeva, kjer se cestišče zoži v dva pro-metna pasova. V primeru zastojev izključujemo se-mafor in s lizičnim usmerjanjem sproščamo promet. Kritične točke so še vedno v Stanežičah, pod mo-telom Medno, na medvoškem klancu, prehod za pešce pri gostilni »Keršič« ter križišča Celovška—Ruska, Celovška—Na jami, Celovška—Djakovičeva in Šišen-ska—Vodnikova. Kljub izgradnji podhodov na Celov-ški cesti so še vedno nesreče, ki jih povzroče pešci, ki prečkajo cestišče na nedovoljenem kraju. V letu 1980 je PM Šiška z obema oddelkoma Šent-vid in Medvode ter PPM Ljubljana, obravnavala 581 prometnih nesreč ali 19,5 % več kot v letu 1979 (468). Število mrtvih Telesno poškodovanih Materialna škoda 13 392 14,151.450,00 din V letu 1980 smo prometne nesreče obravnavali kot: 333 110 538 Kazniva dejanja Prekrške Dogodke KRŠITVE CESTNO-PROMETNIH PREDPISOV V letu 1980 so delavci postaje milice Šiška z oddel-koma Šentvid in Medvode zaradi 2542 cestno-promet-nih kršitev, prijavili sodniku za prekrške 2222 krši-teljev. Napram letu 1979 so te kršitve v porastu za 18,9 % (2034 kršitev). Med prijavljenimi je bilo 562 vinjenih, 5 kršiteljev pa je bilo odpeljano v pridržanje do iztreznitve. Upo-rabili so 375 alkotestov, na kraju prekrška pa odvzeli 442 vozniških dovoljenj. 1024 kršiteljem cestno-prometnih predpisov je bila prepovedana nadaljnja vožnja. Zaradi manjših kršitev je bilo opozorjenih 6104 kršiteljev, mandatno kaznovanih 3111, z 291.510,00 di-narji. V letu 1980 smo posebno skrb polagali varnosti pro-meta, predvsem s prometno opazovalno službo, na kritičnih točkah. Odrejali smo permanentne patrole na važnejša cestna območja, s poudarkom preventiv-nega dela. V času konic smo kontrolo še poostrili, predvsem v turistični sezoni in vikendih, tako da ni-smo beležili večjih zastojev. Za izboljšanje cestno-prometne varnosti smo pogosto sodelovali z delov-nimi organizacijami, ki predstavljajo javni prevoz, jih opozarjali in po potrebi ukrepali. Sodelovali smo s cestnimi podjetji, o stanju na na-šem ohmočju smo jih sproti obveščali in bili tako preventivno kot represivno uspešni. Tudi v letu 1980 smo posvetili precejšno skrb var-nosti šolarjev. Aktivno smo sodelovali z vodstvi šol in jim nudili strokovno pomoč. Učence nižjih razre-dov osnovnih šol smo poučili o delovanju semaforjev, pravilnem prečkanju cest. Z vodstvi šol smo se dogo-vorili, da bo to naša permanentna naloga. Tesno smo sodelovali s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO šiška, saj smo nu-dili večkrat strokovno in ostalo pomoč pri tekmova-njih in vzgoji šolarjev. Na celotnem območju občine je bilo izvedenih več akcij — kontrola hitrosti z radarjem. Pri teh so nam pomagali delavci PPM Ljubljana. Ugotovljeno je bilo, da vozniki pogosto prekoračujejo dovoljeno hitrost. Proti kršiteljem smo ustrezno ukrepali. Republiški zakon o varnosti cestnega prometa smo izvajali v skladu z navodili UNZ Ljubljana, prav tako tudi odvzem vozniških dovoljenj po členu 203 ZTVCP. Poleg rednega in izrednega dela so se delavci vseh treli naših enot vključevali v razna športna tekmova-nja pri UNZ Ljubljana in SO Šiška. Osnovna organizacija ZK na PM Šiška je bila zelo aktivna. Imela je več sestankov, na katerih smo ob-ravnavali tekočo problematiko. Tudi idejno politično izobraževanje je potekalo po smernicah občinske konference ZK Šiška in programu UNZ Ljubljana. Osnovna organizacija sindikata je aktivna, saj je organizirala številne akcije in jih. uspešno izvedla. Osnovna organizacija ZSMS je bila aktivna, saj so bili mladinci vključeni v vse akcije in tekmovanja in bili pri tem zelo uspešni. Splošne ugotovitve o delu družbenopolitičnih orga-nizacij na PM so ugodne. Delavci so vključeni v druž-benopolitične organizacije tudi na terenu, kjer bivajo, varnostniki pa tudi v KS na svojih varnostnih ob-močjih. Je nekaj posameznikov, ki se ne znajdejo za vključitev v družbenopolitičnih organizacijah, vendar je prevzela pobudo za vključevanje le-teh mladinska organizacija, ker gre za mlajše delavce. V letu 1980 je postaja milice Šiška prejela več pla-ket od delovnih organizacij, društev, družbenih orga-nizacij ter razna pismena priznanja, za nudenje po-moči pri raznih akeijah in večjih prireditvah. Iz statističnega prikaza dela postaje milice Ljub-ljana-šiška z oddelki Šentvid in Medvode, ukrepov in problematike na celotnem območju je razvidno, da je nujno približati vodjo VO krajanom v varnostnem okolišu, ki bi bil nedvomno odraz večjega sodelova-nja in varnosti krajanov. Predlagamo, da bi v mestu Ljubljana morali prak-ticirati tako, da bi v vsako na novo ustanovljeni kra-jevni skupnosti, kot primer navajamo KS »Dolomit-skega odreda«, »Bratov Babnik«, »Dr. Deržaja« in »Na jami«, ustanovili nove varnostne okoliše. V nekaterih KS je takšna problematika, da bi bilo nujno ustano-viti varnostni okoliš z odločbo in sistemizirati na naši PM delovna mesta varnostnikov, ker je sicer nemo-goče delovati z enim varnostnikom v dveh KS, kjer živi ca. 10.000 prebivalcev. Če hočemo približati mi-ličnika-varnostnika krajanu, je nujno pristopiti k tej realizaciji. Iz tega sledi, da bi bilo potrebno ustano-viti temu primerne varnostne okoliše in določiti vod-je VO, kar bi nedvomno še bolj povečalo uspešnost našega dela. Narodna zaščita v KS in DZD nam je bila v letu 1980 v veliko pomoč pri raznih .opravilih družbene samozaščite. Poleg tega je za uspeh in delo naše enote ugotov-ljeno, da je prodrla zavest krajanov pri podružab-ljanju varnosti v vseh sredinah našega samouprav-nega sistema. Vsi delavci naših enot so pripravljeni opravljati redpa in izredna dela, kljub težkočam, s katerimi se srečujejo pri nalogah, katere od njih terjajo popolno angažiranost. Komandir postaje milice Tone Avsec, 1. r.