Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan s slučajnimi uredniškimi prilogami celo leto
SO kr. -mil
Za tuje drž. več poštni stroški.
,,So£a“
z ,Gosp. Listom' in ,Primorcem' stane na leto 5 gld. 20 kr.
Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr.
Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9.
Rokopisi se ne vračajo. -'**3
Izdajatelj in odgnvorni urednik Vinko Levienik. — Tiska in zalag-a »Gor. tiskarna" A. Gabršček (odg-ovoren Jos. Krmpotič).
Vseslovenski shod v Ijubijani.
Veličasten, velepomemben dan je bil 14. septembra 1897. v središču Slovenije, v beli Ljubljani. Poklicani zastopniki vsega slovenskega in istersko - hrvatskega naroda so prihiteli tjekaj malone iz sleherne občine, iz sleherne večje vasi, da ondi označijo svoje zahteve do države, v kateri žive in izpolnjujejo do nje vse nalagane dolžnosti. Ne prošenj, za odločno zahtevanje je prišel čas, in v ta namen so pri vrveli v Ljubljano našega naroda veljavni zastopniki.
Ogromno je bilo število teh zastopnikov, kar priznavajo tudi laški primorski časopisi, kateri so prinesli precej stvarno poročilo o temu shodu. Gotovo bi bilo desetkrat večje, da ni bil shod omejen le na osebno vabljene polnoletne može. Ni bil namen, da gremo v Ljubljano demonstrovati. Nemci so bili lahko gotovi popolne varnosti, marveč šli smo, da pokažemo, kako razumemo mi važnost in resnost današnjega položaja v Avstriji. Zato je bilo število udeležencev jako omejeno, vendar pa pri vsem tem — ogromno.
Dežela Goriška je bila posebno lepo zastopana. Gotovo je bilo nad 150 udeležencev, samih odličnejših mož, med temi veliko gg. duhovnikov. Tudi tužna Istra ter tuž-nejša Koroška sta bili dobro zastopani, zeleni Spodnji Štajer je zopet pokazal, da je prava veja slovenskega debla, dočim o materi Kranjski in o nje središču ni treba pisati. Ljubljana je pokazala pri sprejemu gostov, da je vredna svojega imena.
Shod se je vršil v „Narodnem D o-mu“, in sicer v Sokolovi telovadnici, ki je bila polna v pritličju in na galerijah. Na odru so imeli prostor člani pripravljalnega odbora in zastopniki raznih slovanskih narodov — razen bratov Poljakov ter Srbov.
Prišli so namreč k shodu : državni poslanec dr. Stran sky, kot zastopnik mlado-češkega kluba; dr. B a r w i n s k i. kot zastopnik Malorusov : češko-moravski poslanec, dr. Stojan; potem baron Rukavina, dr. David Starčevič, dr. Potočnjak in drugi kot zastopniki Hrvatov unkraj Sotle, vitez Vukovič v imenu dalmatinskih Hrvatov. Videli smo tam viteza Nabergoja, dr. Vite z i č a, Luka Svetca itd.
Shod je otvori] imenom pripravljalnega odseka državni poslanec dr. Šušteršič, kateri je potem, ko je zborovalce pozdravil ter razjasnil namen shoda, predlagal predsednikom shodu moža, „ki je že z imenom cel program" — voditelja goriških Slovencev — d ra. Antona Gregorčiča.
Dr. Anton Gregorčič, prevzemajo predsedništvo, je bil burno pozdravljen ter r-ahvalivši se na izvolitvi in zaupanju, je pred-iat?al, da se izvolijo častnimi predsedniki 4%: deželni glavar Oton Detela, ljubljanski župan Ivan Hribar, dr. Barwinski, i’aron Rukavina in dr. Stransky; podpredsedniki pa dr. Jurtela, koroški drž. Poslanec Einspieler ter oče tržaških Slovencev vitez Nabergoj; zapisnikarji: dr. '.regorin iz Trsta, dr. Medved, dr. Ro-s 1 o a in dr. Žitnik. Predloženi so bili so-B'asno potrjeni.
v> Predsednik dr. Gregorčič je pozdra-I), -1111 .*° dež. glavarja Detelo, župana Hri-‘,rja in druge slovenske goste.
c. Po zahvalnici dež. glavarja Detele, er' je pozdravil zborovalce v imenu kranj-
skih Slovencev ter povdarjal edinost vseh južnih Slovanov, je pozdravil zborovalce tudi župan Hribar.
Poslanec B a r w i n s k j je pozdravil zborovalce najprej slovenski, potem nadaljeval v malo ruščini ter povdarjal, da ga je pripeljala na vseslovenski shod bratska ljubezen in misel slovanske vzajemnosti ter završil z željo: „Dal Bog, da bi Slovenci in Hrvatje prišli čim prej do svojih pravic".
Poslanec S trans ky je tudi pozdravil shod v krasnih besedah.
Potem, ko je baron Rukavina pozdravil Slovence v imenu Hrvatov iz Banovine ter naglasil, da Hrvatje želijo svobodno zjedinjenje Hrvatov in Slovencev v skupno vez tako, da se v tej vezi svobodno razvijata oba plemena; dr. Stojan pa naglasil v slovenskem jeziku, da prinaša zborovalcem pozdrav iz Velegrada, kjer počivata slovanska aposteljna sv. brata Ciril in Metod, ter posl. Vukovič pozdravil shod imenom dalm. Hrvatov, je bil z navdušenjem sprejet predlog, da se je odposlal Njeg. Veličanstvu ta-le brzojav:
„Njega c. in kr. apostolskemu Veličanstvu ! Na vseslovenskemu in isterskohrvat-skemu shodu v Ljubljani zbrani zaupniki slovenskega in hrvatskega naroda polagajo pred stopnice Najvišjega prestola izraze svoje ne-omahljive udanosti in zvestobe do posvečene osebe Vašega Veličanstva in prejasne vladajoče rodbine".
*
* *
Po tako končanih formalnostih se je prešlo k dnevnemu redu.
Prvi govornik je bil dr. Šušteršič, ki je govoril prav živahno in često dovtipno. Opisoval je dogodke iz zadnjega zasedanja ter razlagal ustanovljenje slovanskega kluba naglasivši, da uprav onega dne, ko se je ustanovil ta klub, je hotel odstopiti grof Badeni. V kratkih potezah je očrtal sedanji položaj v Avstriji. Naglašal, da obstrukcija Nemcev ni bila naperjena le proti jezikovnim nared-bam nego tudi proti ustavi in državi sami. Izjavlja nadejo, da je za vedno odzvonilo nemškemu gospodstvu z edne in laškemu z druge strani. Nemci vedo dobro, da se morejo zdržati na površju le, ako je ustavljen državni voz, to je, ako državni zbor ne zboruje. Desnici ne zadostuje, ako zbornica glasuje zakone, kateri odgovarjajo njenemu programu: ona mora paziti in delati tako, da bodo zakoni tudi izvrševani v njenem smislu. Grof Badeni je storil marsikaj, kar se ni pričakovalo. Pri zadnjih posvetovanjih z načelniki desnice je izjavil, da se bode oslanjal na desnico. Obljubil pa ni čisto nič in radi tega so so pogajanja razbila. Slovenci se morajo pripravljati na odločno opozicijo tudi za več let, kajti imamo zveste zaveznike ter se nadejamo, da sedanja večina obdrži in izvrši svoj program. Slednjič je predložil resolucijo, katera je bila soglasno sprejeta.
Poslanec S p i n č i č je govoril ognjeno in s prirojeno mu oduševljenostjo ; naglašal je, da je Istrija že stoletja avstrijska dežela. Jedini uzrok, vsled katerega se smejo isterski Slovani tega radovati, je dejstvo, ker so tako v družbi ostalih Slovanov v državi. Drugega uzroka se veseliti tega nimajo, ker pod Benečijo so isterski Slovani stali boljše v narodnem oziru nego dandanes. To, kar je podpirala benečanska ljudovlada, namreč slo-
vansko bogoslužje, je v Avstriji zločin. Pod grofom Badenijem nam je slabše nego je bilo prej. Nimamo ljudskih šol; 14 let že zahtevajo tržaški Slovenci ljudsko šolo za 1300 šole godnih otrok; v Istri je 17.000 otrok brez šolskega poduka; 400.000 primorskih Slovencev in Hrvatov nima niti ene srednje šole. V uradih se širi povsod laščina in nemščina. Z dejstvi v roki dokazuje, da ako občinski zastopi zahtevajo pravico v jezikovnem pogledu, se jih razpušča. Toži proti državnim pravdništvom in sodiščem ter primorski deželni vladi, kakor tudi proti laški duhovščini, katera celo zabranjuje Slovanom, da ne smejo moliti v svojem jeziku. Naglaša, da se pri ljudskem štetju in volitvah dogajajo krivice, in ko Slovenci zahtevajo česa se vedno sklicuje na (izid ljudskega štetja in volitev. Sedanja primorska vlada — naglaša govornik — pripravlja Primorsko za
.......Italijani	neuporabljajo več bombe,
kajti za njih delajo oni, na katere so se metale bombe. Slednjič je predložil resolucijo, katera je bila tudi soglasno sprejeta.
Dr. Alojzij Franko, odvetnik iz Gorice, je govoril v imenu Goriških Slovencev, in sicer hladnokrvno, a odločno in jasno. V svojem govoru — katerega smo doslovno ponatisnili v „Soči" — kritikuje postopanje vlade proti Slovencem ter razlaga zadnje volitve, sklicuje se na razpravo v državnem zboru. Dokazuje, da kar je vladni zastopnik v drž. zboru govoril na podlagi uradnih poizvedb, ni bilo vse točno, kar podpira z dokazi. Njegova resolucija se glasi:
Vseslovenski shod v Ljubljani, zbran dne 14. septembra 1897., priznava: da Slovencem na Goriškem, osobito v mestu in okraju goriškem, se kratijo v državnih temeljnih zakonih zajamčene državljanske pravice; da se Slovenci v Gorici in na Goriškem v nasprotju z naravnim pravom ter državnimi in deželnimi zakoni šiloma ovirajo v njih kulturnem razvoju (glej n. pr. malenkostno zahtevo slov. ljudske šole v Gorici) ; da postopajo državni uradi, zlasti politični, in uradne osebe nasproti slovenskemu prebivalstvu v Gorici in okolici neopravičeno strogo in da vlada prezira čedalje očitneje slovensko narodnost na Goriškem, ki šteje v mestu nad eno tretjino, na deželi pa dve tretjini prebivalstva; da je vladino postopanje nasproti goriškiin Slovencem rodilo v njih prepričanje, da jih vlada smatra za pleme manjše vrednosti in veljave;
protestu j e najodločneje proti tem odnošajem na Goriškem, ki so zakrivili, da je v tamošnjem slovenskem ljudstvu izginila vera v temeljno načelo naše države: «justitia fundamentum re-gnorum»;
zahteva: naj visoka c. kr. vlada uvede v Gorici in na Goriškem zakonite razmere v vsakem oziru; naj omogoči goriškim Slovencem uživanje državljanskih pravic in tak kulturen razvoj, kakoršen zahteva naravno pravo
in ga jamčijo obstoječi zakoni; naj tirja od sebi podrejenih uradov in uradnih oseb strogo in dosledno, da postopajo popolno nepristransko, uljudno in zakonito tudi nasproti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem v smislu svoje uradne prisege; ter
pričakuje, da bo visoka c. kr. vlada zahtevala enako postopanje, kakor od svojih uradnikov, nasproti slovenskemu prebivalstvu v Gorici in na Goriškem tudi od mestnega urada gori-škega in njegovih organov ter od kup-čijske in obrtnijske zbornice goriške, in to tim bolj, ker se vzdržuje gospodujoča, Slovencem sovražna stranka v Gorici in na Goriškem edino le z vladino pomočjo.
O koroških razmerah je govoril deželni poslanec Grafenauer prav temeljilo ter predložil svojo resolucijo.
O Spodnještajerski je razpravljal dež. poslanec dr. Dečko ter po izbornem govoru nasvetoval resolucijo odnošajočo se na Štajersko.
Deželni in državni poslanec P o v š e je govoril o narodni avtonomiji in o strokovnih zadrugah in v tem smislu predlaga dve resoluciji.
Vse resolucije so bile sprejete soglasno in brez razpravljanja. Vsi govorniki so bili burno odobravani, in zahvaljevanj za svojo izborno sestavljena poročila.
Po končanem dnevnem redu, je zaključil shod predsednik dr. Gregorčič izrazivši nadejo, da bi bil isti Slovanom velike koristi. *
* *
Po končanem 5 urnem zborovanju, je bil ob 5. uri slavnosten banket, pri katerem so se vrstile razne napitnice in navduševalo k složnemu delovanju v splošni blagor avstrijskih Slovanov.
Ni treba naglašati, da so se razišli vsi vdeleženci prav zadovoljni in z nadejo, da prisije tudi Slovanom solnce svobode! Bog daj!
Domače in razne novice.
*	Naročnikom naznanjamo sicer veselo vest, da tiskarno in razpošiljamo že nad 2100 iztisov „Primorca", — toda vsi naročniki skupaj nam letos niso še toliko doposlali, da bi pokrili vse troške. Ako bi storili svojo dolžnost v s i naročniki, bi pokrili ne le vse letošnje stroške, marveč tudi poprejšnji deficit. Z novim letom bomo izdajali „P.“ najbrže trikrat na mesec, ali najprej je treba, da naročniki izpolnijo svojo dolžnost. Prosimo torej!
*	Nujni predlog r drž. zboru v podporo pogorelcev v Ravnah. — V prvi seji državnega zbora so predložili poslanci dr. Gregorčič, grof Go roni ni in tovariši nujni predlog, da vlada preišče škodo, katero je uzročil ogenj v Ravnah ter da po potrebi posamičnih prebivalcev proži državno pomoč. — V „Soči" prinesemo predlog doslovno.
*	Poslanska zbornica je izvolila v soboto člane v delegacijo. Goriško, bode zastopal dr. Verzegnassi. Prihodnja seja bode v četrtek.
*	Dvoboj BadcnI-Wolf. — Ne malo smo se začudili v soboto, ko smo zvedeli, da se je dvobojeval ministerski predsednik grof Badeni z posl. VVolfom. Dvoboj nas sam ob sebi ni toliko presenetil, kolikor dejstvo, da se je dvobojeval mož, kateremu je dolžnost paziti, da se zakoni ne kršijo, kajti dvoboj je v Avstriji prepovedan. In uprav grof Badeni je bil oni, ki je pozval na dvoboj posl. Wo!fa radi razžaljivih besed, katere je poslednje izustil v zbornici. Grof Badeni je bil lahko ranjen v desno roko. Predno se je dvobojeval, je baje podal ostavko kol ministerski predsednik in si izprosil cesarjevo dovoljenje. Ta dvoboj je uzročil veliko hrupa in tudi mnogo upanja, da se politični položaj razjasni. Vederemo!
*	K položaju. — Časopisi naznanjajo neko izjavo viteza Javorškega, po kateri bi se bil izjavil grof B a d e n i, da se hoče naslanjati na desnico in izpolniti njene zahteve. — Kolikor nam znano, grof Badeni še vedno upa, da izloči iz večine nemško katoliško ljudsko stranko in slovansko zvezo, pridobi pa za njo ustavoverne veleposestnike in — Lahe. Naše uverjenje pa je, da se ta poskus ponesreči tudi po dvoboju grofa Badenija z Wolfom, kajti Mlado-č e h i gotovo ne pojdejo z Lahi v boj proti Slovencem in Hrvatom. Ako bi se pa to vendarle zgodilo, tedaj smo uverjeni, da se oglasi češki narod, ki pokliče svoje zaveznike Lahov — domov in pošlje na Dunaj može, ki ne bodo pomagali zatirati Slovanov na jugu države.
*	Bohinjska železnica. — Vlada ima že pripravljen načrt zakona o železnici čez Ture in skozi Bohinj v Gorico, toda ni se še odločila, ali ga predloži že to jesen drž. zboru ali počaka mirnejših časov. —-Vprašanje je tudi, ali naj se zidate obe progi h kratu. — Vsekakor se bližamo rešitvi tega važnega vprašanja.
*	Tombola v Št. Petru. — Veličasten dan je bila pretekla nedelja v Št. Petru pri Gorici. Do 10.000 ljudij je privrelo od vseh stranij k tomboli v korist slovenskim vzgojevalnim zavodom v Gorici. Iz Gorice same je šel voz za vozom, kočija za kočijo, tramvaj za tramvajem, poleg tega je bila cesta nepretržno polna pešcev. Krasno vreme je zvabilo v Št. Peter vsakogar, ki je le mogel od doma. Obširna trata za cerkvijo se je kmalu napolnila. Srečke so prdno razprodajali do zadnjega trenutka, in še marsikdo je ostal brez nje; ako bi bilo časa še eno uro, bi jih razprodali najbrže vsaj še 1000. — Koliko srečk se je razprodalo, danes, še ne vemo; sodi se, da okoli 8000. — Pred tombolo je svirala na trati vojaška godba. Ob 5. uri je naznanila trobenta pričetek tombole. Po izžrebanih 14 številkah se je oglasil za cin k vi no g. Anton Fon, sin trgovca iz Gorice. Tombolo pa je dobila mladenka G e r n e Angela iz Vrtojbe. — Po tomboli je svirala godba na dvorišču Mer-viceve gostilne, kjer pa je dobila prostora komaj dvajsetina ljudstva. Ali vendar ga je bilo toliko, da so nosili vino tudi v loncih in škafih, a pili so s porcelanastimi čašami. Godba je svirala tudi slovanske komade, katere je ljudstvo viharno pozdravljalo. Posebno krasen komad je „Pošta v gozdu". — G. g. Budin iz Pevme, ki je razprodal največ srečk, je nabral tudi lepo svoto za „Šolski dom". Hvala mu za trud! — K tomboli je došel tudi dvorni svetnik gosp. vitez B o s i z i o z rodbino. — Gasi rodoljubom v Št. Petru, ki so priredili to tombolo! Vsako leto kaj podobnega v goriški okolici! — Podrobnejši izkaz priobčimo v „Soči".
Še nekaj! Pri tej tomboli nismo videli goriških Lahov. — No, oni bodo imeli kmalu svojo tombolo? Slovenci, ali pridete k laški tomboli?!!
*	Modrost v kaznovanju. — Le poslušajte, kako je kaznovalo sl. c. kr. okrajno glavarstvo tiste naše mladeniče, ki niso hoteli iti 28. marca k naboru po živinskem trgu. V županiji Solkan je bilo kaznovanih 22 po 25 gld., 11 po 20 gld., 1 po 30 gld., skupaj 806 gld., v županiji Trnovo: 11 po 20 gld., 1 po 30 gld. in 1 po 10 gld., skupaj 260 gld.; v županiji Gepovan: 4 po 20 gld. in 2 po 30 gld., skupaj 140 gld,; v županiji Grgar: 8 po 20 gld., 6 po 30 gld. in 1 po 50 gld., skupaj 390 gld., skupaj vsi fantje — 1590 gld. Obsojeni mladeniči so podali utok. — Zares modra je ta politiška oblast; kako ona vii, tolažiti razburjeno kri!
*	Vinorejci pozor! — Kolikor smo obveščeni in v kolikor smo se i sami prepričali, nam je danes prijetna naloga obvestiti vse gostilničarje o domačem pridelku letošnjega vina. Letina za „rebulo" v Brdih se je letos posebno dobro obnesla, isto tako se nam poroča iz Vipavske doline, tako, da visoko prekosi ono izza zadnjih let. Ker je bilo poletje precej suho in je deževalo le toliko, da je razmeroma nekako vselej pra-
vočasno ter v pravi meri pomočilo, je grozdje pridobilo na kvaliteti tako, da bo vino „briška rebula“ mnogo močneje, nego je bilo zadnja leta. Znano je, da se je že doslej vino iz teh krajev po izbornosti odlikovalo od družili. Ker se je pa nadejati prav obilega pridelka, smemo pričakovati, da, ako Bog da, bo razmeroma tudi cena nižja. Že sedaj so se nekateri posestniki zglasili pri nas. Vino bode dober kup.
Torej gospodje krčmarji, osobito oni iz Gorenjske, ki ste že druga leta poskusili vina z Goriškega, posebno pa iz Brd, ne zabite tudi letos lepe prilike; obrnite se naravnost do pridelovalcev, ali pa v naše uredništvo, kjer smo vam na razpolago !
*	Iz maščevanja — ka 111 V nedeljo dopoldan, ko so šle ob 11. uri usmiljene sestre tukajšne mestne bolnice iz stolne cerkve, je kar nakrat neki Jakob U s s a i iz Gorice ustrelil v ulici Dreossi večkrat s samokresom na jedno iz mej njih. Izprožil je pet strelov proti sestri Auaklltl, katero jo slednjič zadel v stegno desne noge. Napadalca so takoj zaprli. Govori se, da je bil pred časom pet let v istem zavodu, kakor napadena usmiljenka. Kje tiči vzrok napadu ? ! ?
*	Velika tatvina v Gorici — zapor v Ljubljani. — Trgovec g. Moše je imel v svoji trgovini štiri leta trgovskega pomočnika I. Z., kateremu je preveč zaupal. Poslednji je to zaupanje zlorabil, kajti zasačili so ga letos v spomlad baš ko je kradel denar iz blagajnice. Brez velikega hrupa ga je g. Moše odpustil z opomnjo, nuj se obnaša pošteno v drugi službi. Mož je šel v Ljubljano in vstopil v drugo prodajalnico, kjer je nadaljeval nedovoljeno obrt tako dolgo, dokler ni padel zopet v past. Tam so ž njim drugače postopali — zaprli so ga namreč ter preiskali njegovo stanovanje kjer so našli mnogo blaga iz prodajalnice, v kateri je bil le 6 tednov. To je dalo povod, da je preiskovalni sodnik poizvedoval po njegovem prejšnjem delovanju, in sicer z velikim vspehom, kajti našli so pri drugih osebah skritega blaga za več tisoč goldinarjev. Sumilo se je, da to blago je iz Mosetove prodajalnice in vsled tega je bil g. M. pozvan pred preiskovalnega sodnika v Ljubljano. Zatoženi Ž. je sam priznal da je vse drugo blago iz njegove prodajalnice. Blaga je bilo 12 zabojev za 30u0 gld. vrednosti. Dalje je priznal, da je gotovina 3000 gld., katero je imel poštenjakovič vloženo na hranilno knjižico, kakor tudi vsa zlatenina — vse lastnina g. Moseta! ! Tako se je zopet vresničil rek: „Ni vse zlato, kar se sveti", kajti mladenič je vedno in povsodi nastopal kot kak kavalir.
*0 „naj z veste, j šem" mestu v Avstriji
je prinesla „Reichsvver" v svoji jutranji 1298. št., govore o tržaškem polku, došlem te dni v svojo novo posadko v Trst, naslednjo, za „patrijotično" mišljenje tržaških magistratovcev jako značilno vestico. Rečeni list piše: „V vseh pokrajinah naše velike države pozdravljajo krajevna oblastva slovesno v novo posadko prihajajoče polke, bodisi domače ali ne. Ali v onem mestu, ki zahteva za se v veliki meri državne pomoči, se ponaša s pridevkom „najzvestejšega" mesta in ima v svojem grbu dvoglavnega orla (? Ur.), ni bilo blizu nikogar z vcle-slavnega, sicer jako gostobesednega municipija, da bi bil pozdravil polk. Taka je v Trstu navada. — Ako je pa posest in imovina tržaške gospode vsled ustave dela (strike) in jednakih rečij v nevarnosti, potem kričijo takoj po vojaški pomoči, potem so jim dobro došli avstrijski bataljoni". je tudi naše mnenje. Ali tržaška politična gospoda doseza Slovanom na škodo vse vzlic temu, da kaže tako očitno svoja „pa-trijotična" čustva. Izvestni krogi že skrbijo za to, da prihajajo na Dunaj poročila dm gačna, nego so prihajala svoj čas pod Bin0,l| — poročila, po katerih smo mi Slovan državo razdirajoči živelj, a Lahi polni naJ čistejšega „patrijotizma". — O kako se bo ^ ta slepa politika nekdaj še hudo maščevala • •
*	Nameravana obletnica. — V Trstu so hoteli ondotni socijalisti praznovati nekako obletnico v čast svojemu tovarišu, koj je bil za časa zadnjih volitev v starem mestu
Razglas.
Podpisano županstvo daje na znanje, da je razpisana služba občinskega tajnika za županijo Bilje.
Lastnoročno spisane in kolekovane prošnje je vložiti do konec oktobra 1897.
Prošnji je priložiti spričevalo pristojnosti in obnašanja.
Plača po dogovoru in zmožnosti v tajniških opravilih.
Županstvo v Biljah
dne 8. septembra 1897.
Župan:
tl. Snunig, s r.
Najlepše darilo!
Frešercn - Foczijc,
s sliko slavnega slovenskega pesnika. Vezenje je elegantno v usnji z zlato obrezo. — Cena samo g Id. /•— s poštnino gld. i’05.
Jenko imon, - Pesmi,
/. zvezek, s pesnikovo sliko in 9 družiti krasno risanih slik; vezenje je elegantno v usnji in zlato obrezo. — Cena samo gld. /• s poštnino gld. 1‘05.
Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj še ne izdane pesmi, izide v jeseni.
OTO FISCHER,
knjigotržnica v Ljubljani
Kongresni tr<j.
S. 164 — 26 — 1 P. 57 (Cl.)

Seznam blaga
tvrdke
G. Ferd. Resberg
v Gorici.
Glavna zaloga:
V)	uUd st. W
(stara cukrarna).
Podružnica: na Hornu št. 2
(Attemsova palača).
Doslej ima v zalogi to-le blago:
Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob ječmen — kavino primeso — oioko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol _ moko za pitanje — kis iveplo — cement — bakreni vitrijol itd. 169—1
V podružnici na Korun prodaja tudi
Rioko, otrobe, ovs, turšico itd.
* posredovalni poslovnici
DELLA ZOTTA
v Nunski ulici št. 16
se prodajajo
Nlioljše stiskalnice za grozdje, slamarezalnice itd.
tovarniških cenah.
V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občani, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene penudbe pod „V. u. 6.“ Gradec, poste restante	183
msms.

t
1
l
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brda	1
pj s sedežem v Gorici, ulica j3arzelliništ.20.
a®	priporoča
/vf)	po nizki ceni slavnemu občinstvu
H \)\t\a: tefcvrto, modro || pj Jvatvkvtv^o \ti dr\x$a na- § ^ oadna etna \rina, pu-^ de^e 5\)o\\f\ Hanov.
Razpošilja na vse kraje od 5ti litrov naprej.
Uzorce vin pošilja na zahtevo.
m

Vozniki v Gorici in z dežele, pozor!
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanja, da je odprl svojo	241
sedlarsko delavnico
v Gorici
v Vrtni ulici v hiši grofa Thurna
nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in naj finejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom v Gorici in z dežele.
Ivan Somicclj
brc&ovjec z \ed\lxum Ma$om
v Korminu
na glavnem sadnem trgu (liivša hiša Pallova)
priporoča svojim rojakom
sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke.
Vse prodaja po tako zmerni ceni, da se ne boji tekmovanja (konkurence).	143
Veliki prazni sodovi
iz Srbije,
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe, pri upravni štv n, ali v hiši na Franc Jožefovi cesti št. 9. pri g. L.
Stcru.	21« 7	18.	78 3— 1 P.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v stolni ulici št. 2. v Gorici
(tam, kjer je tobakarnica) priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v G7	Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda.
Ivan Drufovka
trgovec v Gorici na Travniku
ima zalog-o vsakovrstnega blagra
in čevljarskih potrebščin.
Podružnica za usnje, železnino in razno blago v Sežani.
Postrežba kolikor le mogoče točna. Naročila z dežele izvršujejo se z največjo skrbnostjo.
Ceno zmerne.
Upp"" Edino ‘TU®
v stolni ulici št. 13 (Via del Duomo)
nasproti veliki cerkvi
je velika zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga po najnižji ceni.
Za obilno obiskovanje se toplo priporoča
E. Šušteršič & C.
&eer;
Vsak
kdor ljubi okusno kavo. hoče zdrav ostati in si kaj piihraniti.

Velika zaloga
kmetijskih in drugih strojev, pomp za vodnjake, decimalnih vag In plaht za pokrivanje vozov
iz tovarne pertold l\raus v pragi
se nahaja
v Gorici na Travniku št. 1(1 (zadej).

Anker	25,25-16
Liniment. Capsici compos.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domačo zdravilno sredstvo vedno le
Richterjev Liniment s „sidrom"
kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je previđena s »sidrom* kot znano zaščitno znamko.
Richtarjeva lekarna „pri zlatem levu" v Pragi.
m
I

i
JLrtiiF Makutz
klepar
v Ozki ulici ŠL. 1 v Gorici.
priporoča se p. n. občinstvu v Gorici in na deželi za razne kleparske dela.
Zdravnik	^6
D r. M. K e r š o v a n i
5|	prdinuje v lasini liiži	|g
9Ž SSft^ v ulici iinrzellini li. št. 2.	L
•••••••«••••••••
Trgovce in krojaški mojster
FRANC NOVIC
v ulici sv. Klare št. 0 v Gorici
izdeluje
obleke po meri po najnižji ceni,
prodaja vsakovrstno sukneno in domače blago. Priporoča se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi častiti duhovščini za blagohotno podporo.
Prvi in naj sta rej L
fotograffinojiMiili zavofl
Antona Jerkiča v Gorici na Travniku
(poleg nadškofije št. 11)
prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-2	Ijivo delo jamči. Cene poštene.	26—2
j O®®®®®®®®®®®®®®©®«®®®®®®®«®*®®®
;|	Mrežasto steklo	j
( i patentovano, najboljši materijal za gornja okna, tla, # 1 I tovarniška okna, strešna okna. Posebne prednosti: M j ) Kar največja varnost proti prodrenju in prebitju, S { I nadležnih žičnih mrež ni treba, varnost proti ognju je S J > jako velika, ako se zlomi ostane gosto, ker žična • ( ) vložka drži steklo skupaj, svetloba prodira jako močno 0 ! Je l,e,nek luCb kakor še nikdar doslej. Pri mno- 0 gib državnih in zasebnih zgradbah se je vporabilo m j \ v obsežni meri z najboljšim uspehom. Mnogobrojna 1 | spričevala, prospekti in vzorci so na razpolaganje.
j; Steklene kocke
I I za razsvetljenje prehodov, prevozov, podzemskih hod-I I mkov ali predorov, gladko ali s površino v raznih I , vzorčili; belo, na pol belo (okolu 30 od sto ceneje i I nego navadno surovo vlito steklo) in barvano; z že-I I	lezno žično vlogo ali brez nje.	0
J | flktlen-Cesellsaliaft (Sr Glaslnilustrie vorm. FRIEOR. SIEMENS,
N e u s a III, liti E I h o g 6 n (Bahmeii) 09 7 1
( I Drugi izdelki: Vsakovrstne steklenice, stekleniški av-I | tomatični zamaški, steklene plošče in steklene črke.
, ! Zastopstvo in zaloga pri gospodu
! I II. H a u s b r u n d t v T r s t u. S
< —O®®®®®®®®®®®—®•®®®0®®®®®ttg
I Vaclav Zima,
izdelovalnica gospodarskih strojev v Pfcpychai:lt u Opočna na Češkem, izdeluje kot posebnost
Čistil, mline za žito
po svojem patentovauem izumu. Mlini so znani • v novejši dobi kot najboljši.
f!hmnrP7ninp z nož’ notl* brušenimi, ki so OldlllUl CtlllbC pripoznane kot najboljše,
57 4—4	kakor tudi
Žitni drobilci z mlinskimi
kamni
svojega patentovanega izuma, ki se od drugih močno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo.
Univerzalni brzi pralni stroji z žmikalniki,
ki so neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi jiri jiranju polovico prihrani.
® BUT- Za vse svoje izdelke jamčim najboljšo £ jakost, solidno postrežbo in zelo zmerne cene.
® Cenike pošiljam na zahtevo brezplačno in pošt-® nine prosto.
te
*9
9
S
S
a
Z
9
9
9
9
t
te
jpV* Slovenci, podpirajte le svoje trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojini!“ <a*^H
Sodar Franc Rusjan
v ulici Vetturini 9. — Gorica — (v hiši kje je ljudska posojilnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo „.
st£oko_sj)adajočih^ del.	(el.) jj.
j
Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori
h.	št. 185 , lastno izdelalnico raznovrstnih testenin kot so n. pr. makaroni, rezanci, biguli
i.	t. d.	(d.)
Priporoča se svojim rojakom v Podgori in drugod za obilna naročila. Jožef Bizaj.
CD®~ Ivan Reja "'»ti
^ Franjo Ja kil - za^asn' oskrbnik vinarskega in
i	amtomTb!oiTT
▲ Tovarnar kož V Rupi ▲ deže.rn v Gorici, ulica liarzellini št. ! T čevljar v Semeniški ulici št. 4 se T •	. ,	.	*	Sfostilničar „Alla Colomba“ B priporoča Slovencem v Gorici in ž
zaloga v Gorici Rabatišče 2.	▼ v Gorici, na voglu ulice Morelli. f v okolici za blagohotna naročila. T
20.
v Gorici, na voglu
Priporoča se rojakom v mestu in deželi.
Jožef Rojic - Čerin
v Cerknem
^ prodaja 20" pristni brinjevec (liter po gltl. IGO) 2 in brinjevo olje (deku 2 kr.)
okolici za blagohotna naročila^^
Zaloga piva iz prve kranjske eksportne pivo varne T. FrOlich-a na Vrhniki pri Ljubljani — priporoča izborno pivo v sodčkih in steklenicah — rojakom v mestu in na deželi. — Zastop in zalogo za Gorico in deželo ima	Joško Rovan
v Rabališču št. 18.
Anton Vodopivec
gostilničar
„pri petelinu" v Trstu via Ghega ^ št. 7. (zraven j. kolodvora),
ima zalogo vipavskih vin v PrvaČini pri Gorici.
•••••••••••••••••••••••••••••••
Svečar J. Kopač v Gorici
S	Solkanska ulica 9
• priporoča pristne čebelno-voščene sveče kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron.
..r..,	^ Karol Drašček^
IVAN DEKLEVA
veletržec z vinom,
ima v svojili zalogah vseli. vrst domačih in istrskih vin. • Cone zmerne.
priporoča
-4Š pekarijo v Riva Corno 4 <►
g in iiodružno prodajalnico kruha
*q v Semeniški ulici 2.
0®0®0®0®®®®®9®9®®®®99®®9®®®9®®®9
Trgovec z vinom Ant. Pečenko •
Vrtna ulica šiv. 8.
•	priporoča v
•	pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Iti'ict’ilt in iut nul’it, in ila 1 mn InlcL.ih iiinnin-inlmr _
sodčkili od 56 litrov naprej j ^ briskih in istrskih in dalmatinskih vinogradov.— ^
S
J Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga «
® kadil za cerkve po gld. l-20, 1 gld., ter 50 kr. kg. •	•	Cene zmerne, postrežba točna.	®
® Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. J j •	Za pristnost vina jamči. "“MPGjj •
••••••••••«»•«•	S®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®««!
«-<>• ® -O 9	# ® O- C <V>- C <-> • ^ O ^	-o- -o -<► o -«►
*	Anton Kuštrin	a 4 Ambrož Furlan 4 a Tovarna vinskega kisa A
v Gosposki ulici štv. 23 T ? v Tržaški ulici šl-4' ?T	K M a k u c
A	priporor-a	A t priporoča svojo trgovino je- At	.maKUC	A
A svojo trgovino raznih jedilnih A j® dilnih potrebščin in domačih ®[ A v Rabatišcu št. 2(t v Gorici se A T noh-Rhščin Pnalro^lin im’-nn	T A	uridelkov.	A Ttoolo urinoroča trgovcem na deželi.”
; potrebščin. Postrežlia točna. ; ^	jmuciau«.	^	,
-O* <>■ O<<►	-O -O-<► -O*	•◄►9<0-©4>-C3C-0®-0®-o® ge--»--©--dl
»9999999999999999999999999999999 , 9.1A.-^
Anton Koren	9 'i Saunig & Dekleva f
9	Gosposka ulica 4	9 ^ plavna. zalo-a ’lJ a m,b u «“-!!v"koles iz graške to-
@ .	.	.	, , .	,, S i varne in zalotra pušk, streljiva, šivalnih strojev
9 priporoča razno lončarsko, porcelansko m stekleno $	ildi v nunski uticj št. 16. Popravljahiiea koles
^ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. 9	in iritoinvninipn »i/nii, iiimin v nnmot-i „ii,.i it ia.
99999999999999999999999999999994
pridelkov.
51 in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici
9*7r-,7r-*7IV^‘žrj7r-*^*7R**7R*-*7(V-‘?IV-*7IV-*7rf^’-
*f
Ilaiisuei* & Lokar * ♦ Klohtifar Anton Fon ,♦ J!	Andrej Jakii
« tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. J « priporoči"! bogato zalogo J * Tovarnar k6Ž V Rlipl |> ^ Zaloga in prodaja na drobno v ^ 45 klobukov in kap ter gostilnico ?► 4)	P- ”*'ren.	<i>
Gosposki ulici št. 9.	4! * preskrbljeno z izborn. vini. ^ * Prodajalnica na Kornu v Gorici- J
K#««##®««#«#«*#®#«®®,
•aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«
4 Tovarim piva Fran Wanck ►
► ►
A	Jožef Novič krojač	A
A	Gosposka ulica št. 14	A
® se priporoča častiti duhovščini in ostalemu ob- ® A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško A T obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno T A	in po raznih cenah.	A
◄	na Goriščeku
4 priporoča svojo zalogo goričkega piva. ►
•TTTTTTVVVTTTTVVVVVTVVTTVTVTVTV«
,,&ousfca Us^avx\au Ju.
Glasilo soriških Slovencev
Soča" ^
velja celoletno sl<l- A*40.
„Slovanska knjižnica".
gld. 1’80.
Koledar za goričko nadčkofijo -1898. - Popotnikov koledar za slov. učiteljstvo.
Zaloga izgotovljenih tiskovin :
za e. kr. okr. glavarstva, sodišča, županstva, pošto, šole, cerkve Itd.

umorjen. — Policija je prepovedala vsako demonstracijo. Vendar so navzlic temu proslavljali spomin na svojega tovariša v stanovanju neke stare ženice v starem mestu.
—	Kolikor smo obveščeni, je prišlo mnogo brzojavk iz Dalmacije.
*	O proslavi „XX. selteinlire“ v Italiji smo dobili poročilo očividcev, kateri so imeli „srečo11, da so bili navzoči pri slavnosti v Palmi novi. Oni nam poročajo, da so se godile tam demonstracije proti vsem hišnim posestnikom in prebivalcem, kateri niso razsvetlili svojih oken. Metali so jim kamenje in razbijali jim okna, sploh se obnašali tako, da ne delajo taka junaštva nikake časti prosluli „aviti colturi". Jn potem se usojajo laški primorski časopisi pitati nas Slovence z „barbarji“ in „eroi degli sasssi" !
*	Brici pozor! — V kavarni „Gomer-cio“ v Korminu se je dogodil slučaj, ki naj bo vsem Bricem, ki zahajajo v Kormin, v svarilo. Pred kratkem sta bila dva Slovenca v onej kavarni — ne vede, da sta zagazila v gnjezdo brezobzirnih „italianissi-inov“. — Pogovarjala sta se mej seboj slovensko. A rahločutne živce laške gospode je naša slovenska beseda tako pretresla da so si dali oduška s tem, da so jeli zabavljati „slovenskim dušam11. Opozarjamo vas, da se zavedate tudi v tem pogledu svoje narodne dolžnosti.
*	Zahvala. — Veselični odsek je dne
18. avgusta t. 1. o priliki rojstnega dne našega presv. cesarja pri veselici v Šturiji nabral ter oddal za tukajšnje ubožce svoto 22 gld. — za kar se mu podpisano županstvo v imenu obdarovanih ubožcev toplo zahvaljuje. Županstvo v Ajdovščini, dne 26. septembra 1897.	župan:
D. Godina.
f J)r. Pavel Frapportl, najpravičneji in Slovencem najprijazneji goriški odvetnik iz laškega taborja, je umrl v nedeljo zjutraj. Bil je član tudi družbe sv. Mohorja. Pogreb je bil danes ob 10. uri. N. p. v m.!
Volilni shod v Kanalu. — 23. t. m. je
bil v Kanalu volilni shod, kateri je sklical dež. poslanec dr. T n m a. Shod je bil prav slabo razglašen, niti zadnja „Soča- ni še nič vedela o njem. Tako se je zgodilo, da celo mnogi Kanalci niso vedeli, da bo shod, in so odšli na trg v Gorico. Zato je došlo k shodu le okoli 30 volilcev, ki so pazno poslušali poslanca in mu izrekli zaupnico. — Iz Bolca in Kobarida je došlo več brzojavk, ki so izrekale zaupanje poslancu dr. Tumi.
—	Kaj več pride.
Vipavska železnica. — Železniško ministebstvo je stavilo pogoj, da podeli koncesijo za zgradbo vipavske železnice le tedaj, a ko prispejo za njo zasebni interesanti znesek 50.000 gld. Ta svota je vplačana oziroma zagotovljena. Vložila se je tudi že prošnja za koncesijo, in imamo najboljše upanje, da jo ministorstvo prositeljem kmalu podeli. Prosilci so: gg. grof Alfred Goronini-Gionberg, dr. Anton Gregorčič, Matevž Saunig, Lovro Juvančič, t ilip Trpin in Angelj Casagrande. Udeležene občine in zasebniki so prispeli te-le svote: 5000 gld.: združene opekarne v Biljah in Bukovici, 4000 gld.: občina Dorn-berg; po 3000 gld.: grof Alfred Goronini, občini Ajdovščina in 8v. Križ; 2600 gld.: Kornelij Gorup; po 2000 gld.: grof Franc Goronini, občini Rihemberg in St. Andrež; 1500 gld.: občina Prvačina; 1200 gld.: ob-Goa Bilje; po 1000 gld.: Ivan Bizjak, Lovro Juvančič, župnik, in Josip Mrevlje v Dorn-bergu, Vaclav Jochmann v Ajdovščini, Josip 1 erozz.i v Trstu, Matija Repič v Šturjah, ob-Gne Črniče. Kamnje, Lokavec, Miren, Šmarje 1M Štorje, 550 gld.: občina Selo: po 500 'dd.: Iran in Ana Bavcon v Dornbergu, J°sip Budin v Trstu, Ignacij Kovač v Ajdovščini, Franc Vovk v Biljah, občine Renče, ^krjlj^ Sv. Tomaž, Vogersko in Ustje; 450 j; : občina Batuje; 400 gld.: župnik Dugu-'n v Ajdovščini; 300 gld.: zadružna ope-Karna v Renčah; po 200 gld.: Josip pl. De-H)nla 'n žl,I)n'k Josip Pavletič v Renčah;
Ant011 Visintin v Renčah; skupaj ^»•OOO gld. Ostalih 2000 da v blagu c. kr.
gozdarski urad v Gorici, kar ima pa še potrditi c. kr. poljedelsko ministerstvo Mi smo torej zadostili stavljenim pogojem, predno smo dobili koncesijo; so pa kraji, kateri niso jednakim pogojem še sedaj zadostili, akoprav že teče dotična železnica. Izdelovanje podrobnega načrta napreduje dobro; omenili bi samo to, da ne more imeti vsak posebej postaje pred nosom ali pa progo po svojem načrtu.
„K. k. Post in Mer na11. — S tem
tujini napisom razsvetljuje poštni voz mirensko cesto. Slav. mirenskemu županstvu in drugim slovenskim županstvom, katera obsevajo jednaki nadpisi. priporočamo, naj po-prašajo poštno ravnateljstvo, zakaj imajo poštni vozi, ki vozijo v slovenske kraje, le nemške napise, v Furlaniji pa le italijanske. Ako ne pride odgovor na vprašanje, zahtevajte iste pravice kakor jih imajo Furlani, in ako zahteva ne izda, pa pritožite se na Dunaj. — Sploh moramo gg. slovenskim županom prav odkrito reči, da so ravno oni mnogo krivi naših obupnih politiških odnošajev. Sami se — malimi izjemami — v narodnem oziru kar ne ganejo, ampak prepuščajo vse le našim poslancem. Zato se pa poroča uradno na Dunaj, da je slovensko ljudstvo s sedanjo politiko zadovoljno in da so le naši poslanci hujskači. Kako vse drugače znajo furlanski župani izkoriščati neodvisno župansko stališče. Kako pridno hodi n. pr. goriški župan v škofijstvo in na okr. glavarstvo tožit slov. duhovnike in uradnike zaradi otroško malenkostnih in večinoma izmišljenih prestopkov, in kako uljudno ga tu zagotavljajo odpo-močka ! Naši slov. župani pa menda mislijo, da so hlapci najnižjemu politiškemu uradniku ter se boje ziniti besedico, ki bi kazala, da so možje veljavni, oblastni in neodvisni, ki imajo braniti tudi narodnost svojih občanov. Slov. župani na noge za narodna prava!
Slovenka za — „Lego11. — Čitamo v laških listih, da gospa Ana udova D a r b o je darovala lahonski „Lega Nazionale* večji znesek. — Ta gospa je rodom Slovenka, doma iz Bolca; pozabila je torej na svoje rojstvo in pomaga zatirati svoj narod. — In vendar ima ta gospa široko znano šta-cuno s železnino nasproti škofiji, v katero zahajajo skoro izključno le Slovenci I Kakošen duh vlada v njeni hiši, nam dokazuje tudi slučaj, da gospa D a r b o je vzela k sebi 15-letno hčerko svoje pokojne sestre iz Bolca, ki ni znala niti besedice laške: v dobrem letu je naredila iz te deklice prav fanatično Italijanko, ki še z očetom ne mara govoriti slovenski in si je popačila že svoj priimek! — Evo, tako se vzdržuje goriško „italijanstvo“ ! Ko bo konec renegatstvu, bo kmalu pri kraju tudi z laško glorijo!
Mestna užitnina za prihodnjo triletno dobo 1898-1900. je bila zopet izročena edinemu ponudniku — tvrdki Gorup za 94.000 gld. ali za 6300 gld. več nego v preteklem triletju. Zajedno je tvrdka privolila mestni občini, t. j. lahonskim „mangia-sciavi" na magistratu, da bo nadzorovala nastavljanje uradnikov in služabnikov užitninskega oddelka in mitničarjev. — Kam pes taco moli, je preočividno. Tako daleč sega v Gorici preganjanje Slovencev..........— In vendar plači j ‘mo
ta davek po ogromni večini le mi Slovenci!
„Gorostasno lnži“. — Tako imenuje „Gorriere* vse trditve v govoru dr. Franka na vseslovenskem shodu. „G.11 zanika, da bi državna pravdništva podpirala Italijane. No, „C.11 seveda še ni bil deležen take dobrohotnosti !! Ukljub takim zanikanjem ohranimo Slovenci svoje prepričanje, sloneče na trdni podlagi nepobitnih dejstev! — Ali „C.11 je dejal takoj na to, da kazenske obravnave na Primorskem v zadnjem času so „dokazale11. da Slovani smo »frombolieri, vandali e quello che di peggio si pub essere». Saj pravimo tudi mi, da kaj takega se j e hotelo dokazati! In kar se hoče — se tudi izvrši! Toda mi Slovani ne damo počenega groša za vse take dokaze, katere odklanjamo z največjo hladnokrvnostjo ! Taka sleparstva javnega mnenja pri nas Slovencih veljajo toliko, kolikor so vredna! Lopovščine imenujemo lopovščine, naj bodo skrite v še tako imenitne krinke!
„C.11 pravi dalje, da trgovinska zbornica in občina mesta goriškega sta v italijanskih rokah, ker na vsakih 5 volilcev so 4 Lahi in le 1 Slovenec; vlada se v te posle ne vtika. Tako lahko slepari «C.* svoje bralce, mi pa vemo, da v o 1 i 1 n i red vlada lahko spremeni, ako hoče. In sedanji volilni red je bil nalašč tako skrpan, da je zagotovljena Lahom večina volilcev, kajti volilna pravica pričenja v Gorici pri 5, na deželi pri 3 gld. Nad tri četrtine obrtnikov je pa izključenih od volilne pravice. Kedar nastopi v Avstriji katera pravična vlada, tedaj se volilna pravica razširi na. vse obrtnike, ki plačujejo davek, — in takrat nastopijo drugi časi tudi v tej trgovinski in obrtnijski zbornici! Slovanski dan v Avstriji ni še napočil, a pride gotovo, priti mora kmalu — in takrat bomo govorili resno besedo tudi na to stran. Kako je z mestnim zastopom v Gorici, to je pač znano tudi «C.», da ga ima v pesteh — vlada. O tem niti besede!
„Gorostasne laži" so torej vse le na strani »C.», dr. Franko pa je govoril na vseslovenskem shodu le čisto »esnico. Bil je še veliko preobziren in pregalanten! Tudi za ilustrovanje goriških odnošajev bi trebalo govoriti povsem po — Spinčičevo!
Društvo „Šolski dom“ je imelo dne 16. t. m. svoj ustanovni občni zbor, pri katerem je načelnik osnovalnega odbora dr. Gregorčič poročal o namenu društva o povodu k njegovi ustanovitvi, o pristopivših udih in vplačanih zneskih ter o ustanovnih stroških. Zbor je vzel poročilo na znanje. Predsednikom društva je bil izvoljen dosedanji načelnik ; v odbor so prišli: profesor Berbuč, Alfred grof Goronini, dr. Aleksij Rojic in Franc Vodopivec. Pregledovalci računov so: Andrej Gabršček, Josip Hrovatin in dr. Andrej Lisjak. Razsodniki so izvoljeni : dr. Henrik Tuma, Blazij Grča in Ambrož Poniž. Kot društvena lista za razne objave sta se imenovala „Soča" in „Primorski List". Stavili in sprejeli so se razni nasveti, kako delati, da se društvo razširi ter da dobi potrebnih gmotnih sredstev za svoj človekoljubi namen. Odboru se je naročilo, naj zida Šolski dom ter naj v ta namen kupi od sedanjega kon-sorcija hišo in vrt v vozniški in križni ulici. Na to se je zborovanje končalo. Odborniki so se dogovorili, da razdele posle med sabo tako le: grof Goronini, podpredsednik, J. Berbuč, denarničar, Fr. Vodopivec, tajnik, dr. Rojic, knjigovodja in prjglednik. Oglasili so se naslednji novi udje kot ustanovniki z doneskom po 100 gld., Ambrož Poniž, nadučitelj, Alfonz Blažko, duhovni pomočnik, Leopoldina Kersnik-Rott, učiteljica, vsi v Ri-fembergu; Franc Hmelak, posestnik v Lo-kavcu ; N. N. v Gorici za prvi krat. Vplačali so : Andrej Uršič v Oblekah .... gld. 1.—
Ambrož Poniž...................... 5.—
Alfonz Blažko....................... 5.—
dr. Peter Laharnar na Dunaju . „	5.—
Franc Batič na Cesti.............. 1.—
Kroupa Miroslav v Komnu . . .	„	1.—
Angel Casagrande v Ajdovščini .	„	5.—
Franc Bunc, učitelj in p., Komen	„	5.—
Josip Furlani, Villa Vicentina . .	„	5.—
Ivan Torkar, c. kr. poštar, Podbrdo	„	2.—
Rodoljub iz Ajdovščine . . . .	„	5.—
N. N. v Gorici za prvi krat . .	„	100.—
Leopoldina Kersnik-Rott, Rihemberg„ 5.— Alfred grof Goronini................. 665.—
Skupaj . . gld. 810.—
Prej je bilo izkazanih 270 gld. 57 kr. Vseh dohodkov je 1080 gld. 57 kr. Iskrena hvala vsem darovalcem in obilno posnemalcev.
Laška šola v Podgorl. — Ko je sklenil c. kr. pomnoženi šolski svet za okraj go-riške okolice, da je opustiti laško šolo v Pod-gori, ker v 6 letih ni dosegla zakonitega števila otrok, začeli so Lahi silno agitacijo, da bi jih spravili vsaj za to šolsko leto dovoljno število. In res poroča „C.“, da je dosežen ta namen! — Toda preiskati bo treba, kako so ga dosegli! Sicer pa je potrebno p e t-letne povprečnice in ne sedanje število.
—	Za goriško slovensko mestno ljudsko ^ šolo je danes že otrok za 10 razredov,
a dovoljeni so le —štirje! Avete capito?
—	Radovedni smo, kako se bo vedla vlada nasproti sklepu c. kr. okrajnega šol. sveta!
Prodajaliiice tabaka se morajo držati najnovejega ministerskega odloka in imeti ob nedeljah odprte svoje prostore od 8.—12. ure predp. ter od 4.—6. ure popoludne: Sclnvarzova tabakarna. v Šolski ulici, katera prodaja „Sočo", „Primorca", „Edinost", „Brivca" in „Primorski List", je odprta ob nedeljah od 8. pred. do 2. pop.
Česa vsega niso Slovenci vzrok ? — Doznavamo, da toži menda državno pravd-ništvo tvrdko „Šušteršič & C.o" zaradi tega, ker je propadla tekmovalna židovska tvrdka, katera je imela svojo zalogo pod št. 4 v isti ulici. Poslednja tekmuje z vsemi goriškimi trgovci, je dajala blago pod ceno, ter morala vsled tega zapreti svojo proda-jalnico. Sedaj se baje izgovarja proti svojim upnikom, da je nje propadu uzrok — slovenska tvrdka ! Ali ni to več nego smešno ! ?
Kako se postopa v „barbarski44 Rusiji in kako pri nas ? — Udeležnik zdravniškega shoda v Moskvi nam poroča, da so imeli avstr, udeležniki na vseh ruskih železnicah prosto vožnjo, na avstro-ogerskih železnicah pa so morali voznino popolno plačali. — Tako se postopa v Rusiji. Pri nas pa se ne dovoljuje (posebno na državnih železnicah) prosta vožnja niti urednikom časopisov, kateri se tudi štejejo v vrsto onih, koji bedijo nad javnim mnenjem. Vsaj primorski slovenski uredniki niso tega deležni. Kako se postopa z laškimi židovskimi
—	to ve le železniško vodstvo.
Vpisovanje v mestno slovensko šolo v Podturnu se je vršilo tri cele dni. Vpisalo se je ogromna ničla slovenskih otrok. Ubogi učitelj, kateri je upisoval, je imel toliko opravka vse tri dni, da ni vedel, kam se obrniti. Lansko leto se jih je vpisalo le pet
—	letos pa toliko 000000!	— Kak lep
napredek !
Cerkveni odnošaji na vseslovenskem shodu.— „Vaterland" in za njim tudi „Slovenec" sta obsojala prof. Spinčiča, ker je govoril o nekaterih cerkvenih odnošajih v Istri, t. j. kako se šiloma vsiljuje italijanstvo tudi v cerkvah med hrvaškim narodom, kako se odpravlja slovansko bogosluženje itd.
Da pišejo tako listi, katere izdajajo in . pišejo duhovniki, je naravno in samo po sebi umevno. Mi drugi pa^ ki ne spadamo v cerkveno hijerarhijo in nas ne vežejo ne obe-dienzia canonica in ne kake posebne obljube, marveč se ravnamo le po svoji dobri vesti in spoznanju, mi moremo govoriti drugače in tako tudi n. pr. reči: V sedanjih zdivjanih razmerah na Primorskem bi bilo naravnost neodpustljivo, ako bi se ne bila zinila umestna beseda na vseslovenskem shodu o cerkvenih razmerah v Istri.
„Pritožite se na cerkvene oblasti itd.u,
—	tak ugovor slišimo. Prav, lepo! Toda, vprašamo, je li pri nas cerkev svobodna? In kdo ima na vesti taka spletkarstva proti Slovanom — v cerkvi? Ako bi se obračali edino le na cerkvene oblasti, tedaj bi dolžili tudi edino cerkev, da nas podi od sebe. In že taka misel je naravnost grozovita ! — Mi pa umejemo spone, v katere je ukovana sv. cerkev v Avstriji, in vemo, da pri nas imamo n. pr. dunajske škofe in ne rimski h. Za Gorico nam ne izbira nadškofa Rim ampak — Dunaj: Badeni m Gauč nam ga izbereta, a Rim ga bo moral potrditi, ako ne bo prav kakih posebno očitnih zadržkov, ki bi izvoljeno osebo onemogočali za tako visok poklic. — Dogaja se torej lahko, da Dunaj si izvoli može, ki potem poslušajo prav pridno, kaj žele na Dunaju, in tako tudi delajo, često prav proti odločni volji Rima. Zgledov je dovolj !
Kar se godi zadnja leta v poreško-puljski škofiji, spada v to zadnjo vrsto, t. j. da se godi v soglasju z vladnim s i s t e-m o m in ne z rimsko stolic o. Čemu torej pritožbe v Rim (to bi se sicer lahko tudi poskusilo — in mi vemo, da se je po ovinkih tudi delalo !), kjer ne morejo veliko pomagati, ker so — vezani ?! Vladin sistem je vsemu kriv — in pd njem se udari ! In to se je zgodilo v Ljubljani ! To je edino prava pot! Zategadel povemo že danes, da se niti mi pri „Soči" ne bomo ravnali po lepih naukih v „Slov." in „Vaterlandu."
Sicer pa je govorila predlagana resolucija sama o cerkvenih odnošajih v Istri in posl. S p i n č i č jo je pač moral utemeljevati.
Laški jezik-oslovci. — Kako polašču-jejo naša krajevna imena, to je že široko znano. Evo zopet nov dokaz njihove jezikoslovne bistroumnosti Grad pri Mirnu so prekrstili v — M o n tegrad« ! Zakaj vsaj ne „Montecastello" ?
DelodajavcI in delavci, pozor! — „Delavska zavarovalnica proti nezgodam44. — Pred malo časom smo objavili vest, da je ministerstvo za notranje zadeve razpustilo ravnateljstvo zavarovalnice pod gorenjim naslovom. Ta zavarovalnica je ustanovljena v zavarovanje delavcev proti raznim nesrečam. V nje obseg spadajo Kranjska, vsa Primorska (Gorica, Trst in Istra) in Dalmacija Vzlic temu, da je ustanovljena ta zavarovalnica tudi za Slovane, so se vgnez-dili v ravnateljstvo in predsedništvo sami Lahi, kateri postopajo s slovenskimi delavci 1 uprav tako, kakor se ravna z robovi. Veliko pritožb smo že čitali proti ti zavarovalnici zaradi pristranskega postopanja na škodo slovenskim delavcem. Nasproti temu pa je mnogo slučajev, kateri so se zgodili v prid delavcem — italijanskim podanikom. Ako hočejo priti slovenski delavci do podpore v slučaju nesreče, morajo čakati mesece in leta, akoprav določajo pravila, da se podpora takoj dovoljuje. V izgled navajamo le slučaj delavca Blaža Škrinjarja iz Pevme št. 61 pri Gorici. Ta mož je delal v podgorski papirnici kot strojevodja, se tam ponesrečil 20. decembra 1893. leta ter poškodoval tako. da je postal za vedno nesposoben za delo. Mimogrede bodi povedano, da je oženjen ter ima dva otroka, ki sta z materjo vred bolna. In ta slovenski trpin je moral romati od Poncija do Pilata zaradi podpore ; preiskali so ga baje že neštevilnokrat in vzlic zdravniškim spričevalom z dunajske klinike je imel veliko opravka, predno mu je zavarovalnica priznala vsaj nekaj podpore. Po skoraj triletnem moledovanju mu je še le od 30. septembra 1890. naprej priznala podporo — 10 bornih goldinarjev na mesec, s katerimi mora rediti štiri bolnike : sebe, ženo in dva otroka! Naglašamo, da je določena podpora od 30. sept. 1890. naprej, a za ves čas od 20. decembra 1893. do gorenjega dne ni dobil niti novčiča, akoprav bi se mu bila morala podpora nemudoma dovoliti. Zavarovalnica pa gradi hiše v Trstu. Upravitelji teh hiš so prosluli ljudje, s katerimi se je mnogo pečalo tudi laško časopisje. To je le jeden v nebo vpijoči slučaj. Koliko jih pa imamo še zapisanih! Koliko jih ne pride na dan! — Ta slučaj smo navedli našim delodajavcem in delavcem v svarilo, da se sedaj pripravijo za bodoče volitve, katere se bodo vršile menda oktobra ali najdaljše sredi novembra. Dosedanjo upravo imajo v rokah ljudje, ki Slovane prezirajo, svoje „Benjamine", domače in onkraj luže, pa zagovarjajo, kjer le morejo. — Ker se povrnemo k stvari v prihodnji številki, da izpregovorimo jasno besedo do slovenskih delodajalcev in podrejenih delavcev, opuščamo za danes nadaljnje razmo-travanje. Naglašamo pa le to, da je neizogibna potreba, da se tudi naši o r g a n i z u j e j o za volitve. Lahi delajo že na vse kriplje, da bi jim ostala zavarovalnica v posesth Oni vedo dobro, da je odzvonilo njihovemu gospodarstvi! nad Slovani, ako jim izpodleti iz rok ta posest. Kranjska, Primorska in Dalmacija jim lahko pokažejo, da ni ustanovljena le za laške zobe. Za danes punktum.
XX scttcinbre, t. j. 27. letnico vzetja Rima papežu, so praznovali tudi letos vsi lahonski in irredentovski listi, med temi „Cor-riere" in „Sentinella" v Gorici. S temi ljudmi se bratijo tudi skoro vsi mlajši laški duhovniki, ki navidezno sicer še zagovarjajo papeža, v resnici pa se vesele tudi oni ob obletnicah — 20. septembra!
Za brošurlco „Primorski odnošaji v poslanski zbornici na Dunaju" smo sprejeli do uključno 22. t. m.:
Notar Kavčič Josip v Gorici 2 gld. — Župnik Ivan Vrhovnik gld. P90. — Jožef in !
Pavel Hočevar gld D40 — Janko Vodopivec gld. 1T5
Po 1 gld.: Žagar Alojzij, Šuligoj Štefan, Ajdovski, Zavadlav Franc, Torkar Ivan, Narodna Čitalnica Idrija, Kante Matej, Batič Franc. Lisjak dr. Andrej, Leban Anton, Božič Štefan, Aljančič Lj. c. kr. stotnik v Znaimu, Batistič pl. Miha Solkan, Poniž Ambrož, Renčelj Ivan,'Lapanja Jožef, Guštin Milan, I. Koršič Klausen Osipovič, Čitalnica v Vrtojbi.
Po 7 0 kr.: Doljak Franc Gorica.
Po 0 0 kr.: Lozar Franc, Saunig Matej, Komac Valentin.
Po 5 0 kr.: Bizjak Josipina, Bras Fran iz Lovrana, Kemperle Simon, Špacapan Egi d, Vuga Janez, Škodnik Josip, Peternel Andrej, Berginc Miroslav, Aleksij dr. Rojic, Vuga France, Kakelj Matija, Vodopivec Andrej iz Gorice, Štrekelj Ljudovik, Stres Anton, Uršič Ant. And., Mlečnik Andrej, Bone Anton, Škrinjar Jožef, Golja Fran, Koruza Josip, Poljšak Alojzij, Spacal Jožef, Kovač Ignac, Kopač Jernej, številka 9, Bralno društvo „Domovina" Volčjigrad, Kenda Franc iz Dalmacije, župnik Lazar Anton, Grivičič Katarina. Štibilj Janez, Kraševec Josip, Stepančič Karol, Braz Marija, F. S. v G., Munih Jožef, Žnidarčič Ivan, duhoven Blazij Bevk, Bralno društvo Osek, Cecilija Zavrtanik, Gruden Urban, Ceh Vacek Franc, Čeh Bubla Franc, župnik iz okolice, Renčan, Faganel Miha, Uršič Andrej, Vihale Blazij iz Šibenika, Pogon Miha, Glavič M., Bralno društvo iz Podgrada, Kos Ernesta, Bralno društvo Kopriva, Zaunig Gregor Gradišče, Garlati Janez, Manfreda Janez, Rejc Lovro, Della Schiava Ivan, Marušič Ivan, Bizalj Tomaž iz Zadra, Ceferin Sebastijan, Karol Favetti iz Cresa, Obljubik Franc, Plesničar Jožef Otlica, Perše Alojzij, Likar Jakob, vikar Kerkoč Štefan, Kobal Andrej, Murnik Janez, Žbogar Alojzij, Kavs Janko, Lapanja Alojzij, Načelnik postaje Podkrajšek, Školč Andrej, Kos Ivan, Uršič Viktor Slap, vikar Sedej Ivan, Nussdorfer Franc Slap in Peric Andrej, Gorkič Franc.
Po 4 0 k r.: Simšič Anton, Šušteršič Marija, Urbanja Jakob z Dunaja, Baraniecki dr. Artur, Vrtovec Andrej, Colja Janez, Toroš Karol, I. Pipan Kobiljaglava.
Po 3 0 kr.: Živic Jožef, Sovdat Franc, Krašček Andrej, Špacapan Franc, Soban Anton, Križman Jožef od Bizjakov, Maganer Alojzij, Srebrnič iz Solkana, Smrekar Marija, Špacapan Jožef. Škamperle Josip, Spacal Anton, Trampuž Franc, Kovačič Matija, vikar Hilarij Vuk, Trinajstič Ernest, Lučič Vinko, Drašček Štefan, Leskovec Ivan, Mervič Anton, Furlani Anton, Poljak Jožef, Rijavec Alojzij (2 krat). Gorjan Evgen, Žejen Jožef (35), Maroti Ivan, Franc Novič, Štefan Brezavšček.
Po 2 5 kr.: Janko Savnik, Batistič Josip, Sever Ivan (Cvetrež), Dr. Rumer, Slamič Anton,' Vuga Ignacij, Čitalnica Sežana, Hvala Matija, Tomšič Franc, Vodopivec Ignacij, Mermolja Franc, orožniška postaja v Mirnu, Ušaj Anton, Križnik iz Metlike (20), Budiiha Josip, Saksida Franc, Furlan Fran, Bizjak Miha iz Robca, Leban Jožef 53 Polu-binj, Podgornik Josip, Skočir M., Jejčič Anton, Širca Ivana, Korošec Ivan, vikar Fon Jakob, Kaus E. (20). Božič Jakob, Fratnik Ignacij, Gospodarsko bralno društvo Cerkno, Šubic Aleks, Lipuščik Anton, Kašča Fran, Gregorčič Ignacij, I. B. iz Gorice, Tomšič Blaž, Jos. Furlani V. V., Simon Ribarič, Sturm Anton, Pegan Janez, vikar Vidmar Josip, Pečenko Josip Vale, Klemenčič Andrej, Kurinčič Franc, Magajne Franc, Laharnar Ivan (20), Mozetič Jožef (20), Gabršček M., Klemenčič Jožef, Schauer Ivan, Slokar Karol, Cvetnič L., Kranjc Anton, Sovdat Ivan, Manfreda Josip, Drašček Andrej, Pavlin Andrej, Čebokli Anton, Koren Ignac, Mašera Milka, Mežnai Anton, Gulič Alojzij, Lampreht Ivan, Kavči Ivan, Ličer Josip. Humar Anton, Švara Josip, Cernatič Blaž, Klemenčič Ivan, Sekan Ivan, Terčič Valentin, Pečenko Anton iz Ročinja, Poberaj Alojzij, Jurca Peter, Pahor Anton, Cigoj Franc, Tomšič Blaž, Cigoj Janez, CUDej Janez, Lavrenčič Franc, Leban Vinko, Akao. društvo „Triglav" v Gradcu, Faraguna Matej, Pirih Matevž, Orel Alojzij (20), Poljšak Jože (20), Kodeli Ivan, Anton Jug, Berginc Anion, Klemenčič Anton, DanieličFranc, Sivcnč, Hrast
Anton Livek, Pegan Franc, Rustja Josip. Volarič Janez, Mudrovčič Ivan Strassoldo, Kokošar Franc Jožef Leban 57 Pnlubinj. Drašček Teodor, Strgar Mihael, N. N., Selič Andrej, Rožič Ivan, Jožef Domberg, Sandrin Franc in Koren L Kobarid. (Dalje prih.).
Doslej se je oglasilo od 4000 le S70 naročnikov „Soče“, „Prim.* in „Ed.“,mej temi največ nižjega sloja, dočim, kakar je razvidno iz razkaza, pogrešamo še veliko razumnejših naročnikov ne samo z dežele, nego tudi iz Gorice. Cenjene naročnike prosimo, da doprinesejo svoj darček na žrtvenik domovine.
Volitve členov komisije za pridob-nlski davek so deloma izvršene, deloma se bodo vršile. Kanalski in ajdovski davčni okraj je že izvolil volilne može. Goriški davčni okraj (okolica) je volil dne 27. za III. razred in danes za IV. razred. Volitev zaupnih mož se bode vršila za ves politiški okraj goriški dne 6. oktobra v Gorici. — Davčni okraj k o m e n s k i bo volil volilne može dne 5. oktobra, sežanski pa 6. oktobra za III. in IV. razred. Ti-ie volijo dne 14. oktobra zaupnike v Sežani. — Davčni okraj bovški bo volil volilne može dne 2. in tolminski dne 8. oktobra za III. razred, dne 7. oktobra oba za IV. — Dne 11. oktobra pa bode glavna volitev v Tolminu. — V Gorici bode volitev dne 8. oktobra za II., dne 2. oktobra za III. in dne 5. oktobra za IV. razred. V komisijo sodijo previdni, pošteni in značajni možje, kateri bodo skrbeli, da se davek pravično razdeli tako, da ne bode moral plačevati eden razred za druzega, pač pa vsak za sebe, po visokosti pridobnine. Prav bi bilo, da bi se sporazumeli vsivolilni možje v večjih krajih, I kakor Sežana, Komen, Ajdovščina, Kanal, Tolmin, Cerkno Kobarid, Bole itd. da izbero sposobne zastopnike v komisijo. Od te komisije bo mnogo zavisno. — Bdečih je pravica. zaspance pa tepo od vseh stranij! — Lahi se pridno pripravljajo na te volitve, kakor tudi na one v zavarovalnico proti nezgodam, imajo tudi posebno vodstvo, le pri Slovencih se ne zgane nikdo!
Novi civilno-pravni red pride vsekakor v veljavo s 1. januvarjem prihodnjega leta; ne bo torej odložen za eno leto, kakor se je povsod upalo. Toko se je baje izjavil sam pravosodni minister Gieispach nasproti poslancu dr. Dyku. — Radovedni smo na delovanje tega novega stroja! Radovedni smo posebno na — strojevodje, kako se bodo kretali okoli njega!
Aiuerikansko žito. — Ker je letošnja žitna letina slaba, so že pred tedni silno poskočile cene moki. In te cene bi bile še rasle, da se ni oglasila Amerika s svojimi žitnimi zalogami. Le Združene države imajo pripravljenega žita nad GO milijonov hektov. Vojna uprava si ga je že oskrbela 600.000 hektov. — Koliko denarja pojde v Ameriko Za žito! In prav za toliko je Evropa ubož-Hejša vsled letošnje slabe letine!
Naznanilo. — Na obrtni nadaljevalni š°li za zidarje v Renčah prične šolsko leto 1. oktobra t. 1. Sprejmejo se v to šolo l'ečki 14-18 let stari, ki dokažejo z odpustnim spričevalom, da so dovršili z dobrim vspehom ‘judsko šolo. Cas opisovanja je od 26. do 30.
• m. od 9. do 12. ure dopoldne pri vod-stv« šole.
10-Iotna slavnost kolesarskega društva
? Ljubljani bode na dan 3. oktobra tega leta.
Razpis. — Na slov. odd. deželne kme-Gjske šole v Gorici se začne dne 8. novembra t. 1. nov dvoletni tečaj.
Razpisanih je 8 štipendijev po letnih 100 gld. Prošnje je doposlati šolskemu vodstvu do 15. oktobra t. 1.
, , La se učenec sprejme v šolo mora
dokazati:
da pritrde ustopu v šolo stariši ali
varuhi;
. da je prosilec dovršil 16. leto, le če je ' 0 telesno posebno krepak, sprejme se tudi dovršenem 15. letu, če ga vodja, kate-vj "u se ima predstaviti, prej nego prošnjo 1 za sprejem, za sposobnega spozna;
da je lepega naravnega vedenja;
da je prosilec z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo ;
da je telesno sposoben zvrševati navadna kmetijska dela;
da je dovolj izobražen, kar je dokazati s sprejemnim izpitom.
Kolekovani prošnji je priložiti: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo ubož-nosti, zdravniško spričevalo, županstveno spričevalo glede nravnega vedenja in izjavo starišev ali varuhov, da so zadovoljni, da prosilec ustopi v kmetijsko šolo.
Sprejmejo se tudi plačujoči učenci, kateri pa morajo priložiti prošnji tudi izjavo starišev ali varuhov, da se zavežejo plačati za učenca po 10 gld. v predplačilih mesečnih rokih.
Učencem - štipendistom in plačujočim se odškodujejo teža kmetijska dela z nagra dami, katere se odmerijo po vrednosti storjenega dela, to pa še le tedaj, ko se je učenec v tem ali onem delu dobro izvežbal, da ga zamore samostalno opravljati. Za navadne praktične vaje v kmetijskem delu se ne dajejo nagrade.
Vsak učenec mora seboj prinesti: jedno odejo, vsaj 2 para rjuh, vsaj 2 para spodnjih hlač, 2 navadni in 2 boljši srajci, 6 parov nogovic, 6 žepnih rut, 2 obrisalki, par boljših in par močnejših čevljev, jedno vsakdanjo in jedno praznično obleko, česalo, ščetko za obuvalo in jedno za obleko.
Učenci dobivajo v zavodu hrano in stanovanje. Za hrano jim je plačati na mesec kacih 8 gld. Svečavo in kurjavo dobivajo brezplačno. Za snaženje perila mora vsak sam skrbeti.
I
j Razpis štipendijev. — Razpisujeta se dva deželna štipendija po 300 gld., ki jih je ustanovil deželni zbor se sklepom 10. septembra 1888. v spomin štiridesetletnice vla-darstva Nj. Vel. presv. Cesarja Franca Jožefa I.
1.	Deležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji prava, medicine, eventuelno modroslovja, politehnike ali više poljedelske šole — na katerem avstrijskem vseučilišču — skozi vsa leta vseučiliščnih studij držeč se obstoječih postavnih predpisov.
2.	Prosilci naj podajo svoje vloge go-riškemu deželnemu odboru do konca sep. 1897. in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in o dosedanjem napredovanju.
Oznanilo. — Razpisujejo se s tem 4 deželni štipendiu po 200 gld. za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole.
Pri podelitvi se bo gledalo na to, da dobita te štipendiji dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, sme se nakazati štipendij dijakom druge narodnosti.
Štipendiji se bodo izplačevali v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučiliščno matrikulo in pozneje, da obiskuje učilišče.
Dotične prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do konca septembra 1897. in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, uboštva in vpisa v eno izmed visokih šol.
Pri vseslovenskem in Istrsko - hrv. shodu v Ljubljani so bili tudi od slovensko-laške meje mnogi briski duhovniki, n. pr. iz Zapotoka, Kožbane, Gradnega, Šlovrenca, Medane, Vipolž, Ločnika in Podgore ter veleposestniki iz Medane in Vipolž. Vsi so zdaj veseli, da so se udeležili tega shoda.
Naznanilo.— Na obrtni nadaljevalni šoli v Gorici prične šol. leto 1. oktobra t. 1. Vpisujejo se učenci 26. t. m. in 3. oktobra od 10. do 12., pa 1. oktobra od 5. do 7. popoludne v ulici Bar zel lini hšt. 16. V to šolo se bodo sprejemali obrtni in trgovski učenci, ki so dovršili ljudsko šolo. V dokaz prineso šolsko izvestje poslednjega šol. leta. Redno poučevanje prične v vseh 3 razredih 1. oktobra in za učence nedeljskega oddelka 3. oktobra. Poučevalo
se bode vsak ponedeljek, sredo in petek od 5. do 7. zvečer in ob nedeljah od 9. do 12.
V	šolo! — Kakor je razvidno iz naznanila v današnji številki, prične na slovenski obrtni šoli s 1. oktobrom novo šolsko leto. Opozarjamo torej gg. mojstre in roditelje, da ste v Gorici dve obrtni nadaljevalni šoli: slovenska v ulici Barzellini in italijanska na Generališču. — Ker se pa več slovenskih učencev iz okolice vpisuje v italijansko šolo, si ne moremo drugača misliti, da storč to le iz gole — nevednosti. Da bi se pa to dogajalo po inicijativi italijanskih mojstrov, ne moremo verjeti, ker tudi nekaj slovenskih dečkov pohaja v slovensko obrtno šolo, če tudi so pri italijanskih mojstrih.
Cerkev sv. Danijela pri Volčah je znamenit starinski obstanek iz temne dobe prvih časov krščanstva v teh krajih. Zate-gadel je bilo že večkrat govora — tudi v drž. zboru — da bi vlada, ki skrbi za ohranitev važnih starinskih spomenikov, dala potrebno podporo tudi za popravo te cerkvice. — To se zdaj zgodi vsled posebnega predloga „komisije za ohranitev zgodovinskih spomenikov". — Inženir Tomasi je dobil nalog, naj izdela potrebne načrte, kako ta dela izvršiti.
Vabilo k veselici katero priredijo Št. Andrežki diletantje v nedeljo dne 3. ok-tembra 1897. v Št. Andrežu v prostorih Jožefa Nanuta, nasproti cerkve. Vspored: 1. „Domovini", mešan zbor. Dr. Razlag. — 2. „Triglav", Aljaž, možki zbor. — 3. šaljivi prizor: „Mizar". — 4. „Vesela tovaršija", mešan zbor. I. Laharnar. — 5. „Novinci" možki zbor. H. Volarič. — 6. Igra: „Kteri bo". — 7. Prosta zabava. Med vsporedom svira vojaški orkester c. in kr. pešp. št. 47. iz Gorice. Ustopnina k veselici 20., sedež 10 kr. Začetek ob 3 in pol uri popoludne. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Št lirsko pevsko društvo s sodelovanjem ajdovsko - šturskega zasebnega tamburaškega zbora priredi veliko veselico dn 10. oktobra, ne
3.	oktobra, kakor je bilo v predzadnji „Soči" omenjeno.	Odbor.
Z Kolškega nam poročajo, da kva-terni teden je bilo ondi prav veliko dežja, kateremu je sledila občutna hladnost. V Bolen ni nič več tujcev. Vode so precej visoko narasle. — Most čez B o k o ni še dovršen, začasni most pa odnese vsaka večja voda. — Cesta pri Logu pa je že dovršena. Krasno delo !
V	Bolen so bile obč. volitve. V vseh treh razredih je zmagala stranka sedanjega župana. Vložen je priziv. Toliko čisto stvarno.
Novi poštni urad v Bračunu se otvori 1. oktobra in bo v zvezi z Korminom in Dolenjem.
Zlata dekliška zapestnica se je zgubila iz stolne cerkve, po starem trgu in Ra-batišču. Kdor jo je našel, naj jo prinese v upravništvo, kjer sprejme nagrado.
Državni zbor je bil otvorjen 23. t. m. Že pri prvi seji je prišlo do velikega škandala, kateri so uzročili nemški narodnjaki, posebno pa poslanci Schonerer, Wolf in Ir o. Obsipavali so z raznimi nečastnimi naslovi vse ministre po vrsti, posebno pa Badenija ter predsedništvo. Predsednikom je bil izvoljen zopet dr. Kathreiner, podpredsednikoma pa A br ah a m o v i c z in dr. K r a m a f. (Glej spredaj).
Razgled po svetu. — Slovenske oči so obrnene v državni zbor, kateri se je pričel 23. t. m. O prvi seji prinašamo kratko poročilce spredaj ter na drugem mestu. Kam zapelje državni voz grof Badeni, menda ne ve še sam. Da je še vedno v globokem blatu, tega ne more nikdo tajiti. Položaj je tak, da ni sploh nikacega upanja za zboljšanje, ako se ne poseže vmes z vso odločnostjo. — Poset francoskega predsednika Faura v Rusijo je dal povod, da je nemški cesar, gostobesedni Viljem II., povabil k velikim vojaškim vajam italijansko kraljevsko dvojico, katera se je vabilu odzvala in se z Viljemom sešla v Homburgu. Komaj se je rešil tega
poseta (obislca), ja že zletel na O^ersko in slednjič prišel 20. t. m. v Budimpešto, kjer ga je pričakoval naš presvitli cesar. Ta poset v Budimpešti uprav 20. septembra, to je na obletnico, ko proslavlja Italija svojo zjedi-njenje, se tolmači kot neko utrjenje tro-zveze p roti rusko-francoski d v o z v e z i, katera se je potrdila s Faureovim potovanjem na Rusko. Preskromni smo. da bi mogli razumeti drugače ta poset, in zaradi tega ne moremo obširneje poročati o slavnostih, katere so se vršile te dni v Budimpešti. — Mej najvažnejšimi političnimi vestmi je gotovo tudi ta, da je vendar jedenkrat podpisan — turško-grški mir. Grška bode morala plačati Turčiji štiri milijone lir. — Pri proslavi „XX. settembre” v Italiji se je zgodila nesreča poslancu I m b r i a n i j u, katerega je zadel mrtvoud uprav isti hip, ko je imel slavnostni govor v Sieni pred spomenikom Garibaldinjevirn. Naše prim.-laške časopisje je zadela s tem srčna žalost. — Nesrečna Kuba se ne more rešiti španske vojske, katera ne napreduje čisto nič. Časopisi poročajo, da mislijo poseči vmes Zje-dinjene države ameriške in priklopiti si Kubo. To bi bila jedina rešilna pot za Kubo. — Slednjič še jedno važno: Kralj Menelik je podelil knezu Bismarku veliki križec etijopske zvezde. Ta mu je še manjkala.
Raznoterosti.
*	Strašna nesreča v reški luki. — O potopu parnika ,Ika“, ki se je v lorek zvečer, znvivši v roško luko, z vso silo zaletel v angleški parnik „T y ri a“, se poročajo sedaj posameznosti. „Tyria“ je velik modern parnik, dočim je bila „lka“ sta, skoraj neraben, k večjemu 100 ljudij sprejemajoč parnik. „Tyria# je zapustila luko pačasi, brez para, „Ika" pa je priplavala.s polnim parom in v naj večjem diru. Ko je kapitan „Ike“ videl nevarnost, ni ustavil parnika, ampak je hotel ,Tyrio“ pred nosom prehiteti. To pa se „lki“ ni posrečilo, kadi „Tyria“, vzlic temu, da je angleški kapitan ustavljal parnikov tek, se je zadrl v „Iko“. *Ika“ se je vlekla še 50 m naprej, nakrat se je dvignil njen sprednji konec v zrak. in v jedni minuti se je pogreznil parnik v 60 m globoko morje. Na „Iki“ so bili vseučiliščni profesor Kopalik, 3 duhovniki, neka gospa, nekaj otrok, večinoma pa hrvatski kmetje. Vseh skupaj je bilo okoli 50 ljudij na parniku. Rešili so jih samo 20. Ko se je parnik poti pljal, vpili so nesrečni ljudje toli strašno, da so slišali klice na obrežju. Angleški parnik ni baje prav nič pomagal pri reševanju ljudij, nego je odjadral svojo pot. Doslej še ni dognano, koliko oseb se je pri katastrofi parnika „lke“ potopilo, pač pa se misli, da prinese morje dotičmke v najbližjem času na kopno. Preiskava o uzroku katastrofe je dognala, da zadene krivda kapitana ponesrečenega parnika ,Ika“, kateri se še vedno nahaja v zaporu. Kapitan ie v očigled preteče nevarnosti dal take nerodne ukaze, da se katastrofa ni dala preprečiti.
*	Nemiri na Hrvaškem. — Poroča se : V Sienici se je mej pravoslavnim prebivalstvom raznesla vest. da se na cerkvi razobesi madjarska zastava v znak, da mora potem tekom dv< h ur vse prebivalstvo prebivalstvo prestopiti h katoliški veri. Prebi -valstvo je mislilo, da je uradna komisija, ki je prišla v vas, prinesla dotično zastavo. Napadlo je komisijo, sestoječo iz ravnatelja zemljiške knjige Cojanoviča, okr. predstojnika Brezoviča in inženerja Dijakoviča, in vse tri uradnike ubilo. V Perni so ljudje streljali na orožnike. Ti so seveda tudi streljali in jednega moškega ubili, jedno žensko pa ranili. Vlada je odposlala vojaštvo na lice mesta, da napravi red.
*	Kdaj sc dekleta inožć? — Pri raznih narodih so dekleta v raznih dobah godna za možitev. Avstrijanke in Nemke se može večinoma mej 18. in 20. letom: Španke in Grkinje se može od 14. leta nadalje, Ciganke so Cesto z 12 letom že matere, tudi ogerske Rusinke se včasih može z 12. letom. V Švediji so prezgodnje možitve prepovedane; samo Leponke se smejo možiti v 17. letu. V
Franciji se je smelo včasih omožiti 13-letno dekle, toda Napoleon I. je povišal rok na 15. V Anglji je dovoljen zakon mej 12letno punico in 141etnim dečkom. Pri Indijancih je najti že 10-letne matere, v Kokinkini se more dekle udati celo že v — 7 letu. Tudi Turkinje se može še otročje. V Madrasu pa je 16-letna devojka že — „stara baba". Seveda ženska navadno tolikanj hitreje postan, kolikor prej se omoži.	„Sl. Narod".
*	Zopet atentat. — Mehikanski predsednik republike je bil napaden od nekega anarhista in ranjen na ramo. Anarhista so zaprli. Ljudstvo je bilo tako razkačeno, da je v njegovo ječo vdrlo, ter ga — v pravem pomenu besede — raztrgalo na kosce.
*	Požar v Benetkah. — V noči od 18. na 19. t. m. je nastal v Benetkah grozovit požar, ki je upepelil velik parni mlin. Škoda znaša preko 100.000 lir. V nevarnosti so bila vsa okolili stoječa poslopja. Po velikem naporu še le se je posrečilo ognjegascem omejiti ogenj; tem večja zasluga je pripisati požrtvovalnemu društvu, ker se je ogenj z nepopisno hitrostjo razširjal po bližnjih sta\ bali!
*	Peš v Afriko hodi že nekaj tednov iz Pariza Evgenij Zimermann. Pol ga vodi preko Dalmacije na Turško in Grško, od nndot pa v Egipt. Zimmermann hodi po 13 do 15 ur na dan. Mej hojo pije samo mleko, šele zvečer si privošči večerjo.
*	Posnemanja vredno. — V občini Bridka v Bukovini je vzelo 40 kmetov vse gostilne v zakup. Spravili so s tem ob zaslužek žide, katerih je tam kot listja. Židje so sklenili, da se izselijo v Kanado.
*	Redka prirodna prikazen. — V Sikirevcih na Hrvatskem in tudi v Dolih Tuzli v Bosni so videli 1. avgusta na jasnem nebu in pri belem dnevu (ob 10. uri dopoldne) h krati žareti veliko žarečo krogljo, ki je letela proti jugu. II krati se je kroglja razpočila silnim gromom in ne daleč od Tuzle je padle na zemljo nebrojno kamenja. Ljudstvo je klicalo »Pukao je božji top!» — v resnici pa je bil velikanski geometer.
Narodno gospodarstvo.
Pelin je dober pomoček zoper zapiranje pri živini. Bodi si zelen ah suh, naj se drobno zreže in zmeša med otrobi, zraven pa se doda nekaj soli. To velja v bolj obilni meri kot zdravilo, v manjši pa kot krepilno sredstvo za želodec pri živini.
Pesek moker se priporoča kot hladilo zoper vnetje možgan pri živini. Nabaše sega v vrečico in obesi na čelo živini, da daje hlad od sebe. Seveda ga je treba pogosto prenoviti s hladnim, kadar je prvi že segret.
Peteršilj je dobro zdravilo zoper zapiranje vodo. Skuha se ga in precedi, potem pa doda za 30 gramov solitarja, kar se živini naenkrat vlije v gobec. Zdravilo to je po potrebi ponavljati, v sili je treba konjem še puščati v tej bolezni.
Prah i/, jelovih Storžev. — Nekateri živinorejci na gornjem Štajerskem jako obraj-tajo omenjeni prah kot izvrsten poboljšek zraven soli za živino. Storži se naberejo okoli Velikega Šmarna, ko so najbolj smolnati. Shranijo se na zraku, da se dobro presuše. Potem se stolčejo v prah, in tega prahu se daje zraven soli in otrobov po dvakrat na teden živini. Dobro je tudi zraven pridejati drobno zrezanega pelina, encijana (košutnika) ali kolmoža.
Nekateri napravljajo tudi prah iz jelovega mladičja (enoletnih vejic). Naberejo tega, lepo posiGe in stolčejo v prah. Rabi se, kakor prej omenjeni.
Retkcv se priporoča kot zdravilo zoper kašelj pri ovcah. Nareže se je v tanka kolesca, nekoliko opeče in potem shlajena daje ovcam. Še boljše baje je. če se doda nekoliko zelenih orehovih lupin, katere se ob svojem času v la namen shranijo na zračnem prostoru. To zdravilo priporočajo ludi kot sredstvo proti metljajem v drobu.
MnjižGvnosi.
Zbirka domačih zdravil kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Tretji pomnoženi natis. V Gelji, 1897. Zbral, tiskal in založil Dragotin Hribar v Celji. — Cena knjigi 50 kr.; s poštnino 55 kr.
„Naša monarhija". — Avstrijske kro-novinc za časa 50-letnega jubileja vladarstva Njegovega Veličanstva cesarja Frana Jožefa L Izdaja Julij Lavrenčič. Založništvo:	Jurij
Szelinski, c. kr. vseučiliščni knjigarnar. Kompletno v 24 zvezkih a 1 K. Doslej je izšlo 7 snopičev.
Dunajska borza
27. septembra 1897.
Skupni državni dolg v notah . .	. 102 gld. 05			kr.
Skupni državni dolg v srebru . . .	. 102		05	
Avstrijska zlata renta		. 124		25	
Avstrijska kronska renta 4% . .	. 101		85	
Ogerska zlata renta 4%		. 121		60	
Ogerska kronska renta 4% . . . .	. 99		35	v
Avstro-ogerske bančne delnice . .	. 950		—	
Kreditne delnice		. 358		75	
London vista		. 119		70	
Nemški drž. bankovci za 100 mark	. 58		75	
			74	
20 frankov				52 '1,	
Italijanske lire		. 45		1	*
C. kr. cekini		.	5		66	9
Tržne cene.
Kava : Santos		. . .gld.	za 100 kilov 110 — do 13	
Sandomingo . .		150 —	
Java			145* -	„ 16
Portorico ....	• „	145- —	
Moka			180- -	
Sladkor			36 1 2	3
Spoli			52-	. 5
Petrolij v sodu ....		18“/4	
v zaboju . . .		6-—	
Maslo surovo			75*-	—
kuhano .....		85*-	1»
Moka: Ogerska.
št. 0 gld. 20-20, št. I gld. 20-—, št. 2 gld. 10 70,
„ 3 „ 19 20, „ 4 „ 18-90, „ 5 „ 18 00, št. 6 gld. 17-70.
Otrobi debele....................gld. 4-60 do 5'20
drobne...................... 4 30 „ 4 80
Tnršica navadna..................„	5.30 „	6-30
Oves................................6.80 „	7 80
Loterijske številke.
18 septembra:
Dunaj ....................... 66	18	53	83	W
Gradec....................... 45	77	41	65	94
25. septembra:
Trst.........................  6	83	30	43	8J
Line . . . .................. 33	43	77	26	39
100 k 300 gld. mesečni |,"e“U”SvK
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenili drž.pa; pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvig Oster-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.
Št. 12.
Razpis dražbe.
Eksekutivni odbor za zgradbo brnniške ceste bode oddal polom
javne dražbe dne 6. oktobra t. !•
in ako tega dne ostane dražba brezuspešna, pa
dne 12. oktobra
od 10. do 1. ure popoludne v Branici Pr' g. Francetu Benku
delo štirih mostov,
in sicer i
1.	Most od Podlasa proti Branici in
Rihembergu za gld. 2374'74.	. .
2.	Most na cesti naprej proti Branici
za gld. 2478*71.	.7
3.	Most pri mlinu Čipi za gld. 253o*4 •
4.	Most pri potoku Kostanjevica za gn •
1068*95.	.	, .
Preudarki, načrti in pogoji se nahaj« ,1 v rihemberškem županstvu, kjer so vsakemu tekmovalcu na ogled.	. .
Delo se bo oddalo ponudniku z najm-žimi pogoji. Varščina znaša 10%.
G e s t n o - s k 1 a d o v ni odbor za zgradbo braniške ceste v Rihembergu, dne 11. septembra 1897. Načelnik:
Jožef Pavlica.