77
Slovstvene stvari.
Prvo desetletje Matice slovenske.
O priliki 9. občnega zbora Matice slovenske je predsednik njen gosp. dr. C os ta popisal desetletno delovanje njeno, po katerem vsak rodoljub lahko sam sodi stan njen in iz katerega svet vidi, kdo je dosihmal delal za narodni literarni zavod. Takole se glasi popis:
„Z najvišim sklepom 4. svečana 1864. leta so pre-svitli cesar Franc Jožef pravila Matice slovenske potrditi blagovolili. Deseto leto se je toraj končalo, odkar se je ta za duševni napredek slovenskega naroda tako važni zavod izbudil v življenje. Primerno in potrebno se mi zdi, pregledati, kaj da je Matica storila v tej desetletni dobi, kako je dosegala svoj namen, kako je rastla in na kateri stopinji je danes.
Matica šteje danes 5 častnih in čez 2300 drugih udov (med temi čez 400 ustanovnikov). On ima čez ICO poverjenikov v vseh okrajih slovenske zemlje, in stoji z 32 učenimi društvi v dejanski zvezi književne vzajemnosti.
Občnih zborov je bilo 8,   odborovih   skup-* ščin pa 29.
Matično premoženje šteje zdaj čez 6f .000 gold. a. v.
Veče doneske (namreč 500 gld. in več) so Matici darovali sledeči: Dr. Lovro T o man 10.000 gld.; Matija De beljak 8243 gld.; hranilnica Ljubljanska 3000 gld.; dekan Rozman iz Konjic 1000 gld.; svetli dijakovski škof Josip Jurij Strossmajer 1000 gold.; pre8vitli cesar Franc Jožef 500 gld.; Fidelis Terpinc 500 gld.; Anton baron Cojs 500 gld. Gosp. Peter Kozler pa je poklonil Matici 707 zemljevidov slovenske dežele in 470 imenikov (nad 700 gld. vrednosti) in gosp. dr. Lovro Toman plošče za krasne diplome, katere Matica daje tistim udom, ki jih želč.
Potrosila je Matica do sedaj 34.500 gold. in s tem na svitlo dala
1.   Letopise.
1.   Koledar za 1865. leto.
2.         ,,        in letopis za 1867. leto.
3.        „        in      „       za 1868.     ,,
4.        „        in      „       za 1869.    ,,
5.   Letopis za 1869. leto.
6.        „       za 1870.    „
7.        ,,        za 1871.    ,,
8.        „        za 1872. in 1873. leto.
2.   Zgodovinske in zemljepisne knjige.
9. Zgodovina slovenskega naroda. Spisal Ivan T e r d i n a.
10.   Vojvodstvo Kranjsko.
11.           „         ^ Koroško.
12.   Slovenski Stajer, I. snopič, lo.         ,,             ,,      111.     „
14.   Slovanstvo. Prvi del. Spisali Janez Maj ciger, Maks Pleteršnik in Božidar Raič.
3.   Naravoslovske knjige.
15.   Štirje letni časi. Po Rossmasslerji. Spisal Ivan Tušek.
16.    Rudninoslovje. Po Fellockerji, spisal France Erj avec.
17.   Schodlerjeva knjiga pri rod e, L del. Fizika.
18.                                       „         „ II. del. Astronomija in Kemija.
19.   Schodlerjeva knjiga prirode, III. del. Mineralogija in Geognozija.
20.   Živalstvo po Pokorniju,   spisal   Fr. Erj a ve c»
21.   Rastlinstvo po Pokorniju, spisal Iv. Tušek.
4.   Lepoznanska dela.
22.    Pesni V. Vodnika.
23.   Razna dela Jovan VeselKoseskega.
<*            o.   Jezikoslovno delo.
24.   Slovnica češkega jezika z berilom, spisal prof. Marn na Zagrebški gimnaziji.
6.  Različna dela.
Si
25.   Olikani Slovenec, spisal Ivan Vesel.
26.   Nauk o telovadbi.   I. del.
27.   Nauk o telovadbi.   II. del.
7.   Atlant.
28.   Prvi snopič: Poluti — Evropa  —  Avstrija.
29.   Drugi snopič: Azija — Severna Amerika — Južna Amerika.
30.   Tretji snopič: Afrika — Avstralija — Evropska Rusija.
In v vkratkem pride na svetlo
31.    Četrti snopič: Italija — Nemčija — Evropska Turčija.
Gotovo lepa vrsta zanimivih, podučnih in koristnih knjig, večidel z dragimi prilogami in slikami.
Posebno se nadjam, da bodo knjige za 1873. leto, namreč Letopis za 1872. in 1873. leto, in Slovanstvo 1. del častitim udom dobro došle.
Letopis obsega 29% tiskane pole in ima v 1. delu obširno poročilo o delovanji slovenske Matice od 1. septembra 1871. do 1. julija 1873. leta in imenik udov ; potem životopisne črtice nekterih odličnih udov Matičnih, namreč: Blaža Potočnika, dr. Matija Preloga, Janeza Zalokarja in Antona barona Cojza. — Drugi del prinaša zanimive spise zgodovinskega naravopisnega in lepoznanskega zapopadka , med drugim Gogoljev ruski roman ,,Taras Bulba" in prvič poslovenjeni odlični francoski roman „ Pavel in Virginija". Dodana je letopisu slika barona Antona Cojza.
Slovanstvo (22Y2 pole) daje nam etnografični popis vseh slovanskih rodov in sicer v I. delu (katerega so spisali marljivi gospodje Janez Majciger, Maks Pleteršnik in Božidar Raič), po občnem pregledu narodopisni popis Jugoslovanov (Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov). Ta knjiga je gotovo ena najzanimivejših in podučnejših in bode vsakemu Matičarju jako prijetno berilo. Dva priložena narodopisna zemljevida je narisal gosp. prof. Pleteršnik.
V prihodnje mora Matica, da dovrši pričeta dela, še izdati:
Slovanstvo II. del (Severni Slavjani).
Schodlerjeve knjige prirode IV. (in zadnji) snopič. (Rokopis je že izdelan.)
Slovenskega Staj erj a II. in IV. snopič.
Želeti bi bilo posebno, da bi se Matici v kratkem izročili zaostali rokopisi „Slovenskega Stajerja"; ker zadnji je, rekel bi, Čas, da se ta knjiga vendar enkrat dovrši. — Bati se je sicer, da bodo posamesni deli jako različni, in nekateri cel6 prezastareli.
Literarno delovanje Matice slovenske je bilo odlikovano:
78
1.  na izložbi prve občne hrvatske učiteljske skupščine v Zagrebu 1871.  1. s  „priznanico", in
2.  na splošni svetovni razstavi Dunajski 1873. leta 8 „pohvalniin pismom".
Vdeleževala se je Matica različnih slavjanskih slovesnosti, tako na primer je imenovala slavnozna-nega češkega rodoljuba Jana Purkyne-ja o njegovi desetletnici za svojega častnega uda; 9. junija 13b8. leta je častila jubilejno slavnost „musea kralovstvi Ces-keho" s posebno adreso; svečana 1872. leta je Matica z drugimi ljubljanskimi narodnimi dražbami vred poslala krasno napravljeno adreso ruskemu učenjaku Pogodinu v čestitanje njegovega petdesetletnega delovanja. — Pri Jungmanovi svečanosti 13. julija 1873. leta v Pragi je bila Matica zastopana po posebnem zastopiku.
Po smrti zgubila je Matica mnogo, mnogo svojih najodličnejših členov: Dr. Lovro Tomana, ljubljenca slovenskega naroda, izbuditelja in prvega predsednika Matice slovenske; velikodušnega mecena Matija Debeljaka; večletnega podpredsednika stolnega prosta Antona Kosa; neutrudljivega, za Matico neizmerno zaslužnega odbornika in tajnika Antona Lesarja; odbornika bar. Antona Cojs-a; potem odbornike in pisatelje: Petra Hicingerja, Antona Janežiča, L>. Šavperla; izmed udov Matice slovenske pisatelje: Miroslava Vilharja, dr. Matija Preloga, Blaža Potočnika; izmed ustanovnikov: Jožefa Blaž ni k a, Antona Čep o na, dr. Rajmunda Melcerj a, Rozalijo Egerjevo, Antona Wolfa, župnika pri sv. Petru pri Slatini, Janeza Grege 1 j a, duhovnika v pokoj i, notarja dr. I r kiča, Fr. Čižmana, ravnatelja nautične akademije v Trstu, Avgusta Moosa, i. t. d.
Matična knjižnica šteje nad 2000 knjig, in sicer večidel ruskih, slovenskih, čeških, hrvatskih in srbskih, katere so darovali različni udje ali pa ktere je Matica prejela od družeb, s katerim stoji v djanski zvezi književne vzajemnosti. Posebna hvala gre v tem oziru prevzvišenemu gospodu Mihaelu Uajevskemu, biskupu pri ruskem poročništvu v Beču, ki je posredoval to zvezo z raznimi ruskimi literarnimi zavodi in družbami.
Knjige, primerno vezane, so na tanko popisane in v lepem redu, tako, da jih učenjak lahko rabi, ako se obrne do odbornika in knjižničarja Jana Vavru-a, ki z velikim trudom in z vse hvale vrednim požrtvovanjem popolnoma brezplačno oskrbuje Matično knjižnico. Hvala mu!
Ne manjšo hvalo zaslužita tudi gosp. dr. Jernej Zupanec in Ivan Vil h ar, prvi kot bivši in drugi kot sedajni blagajnik Matični, ktera sta ravno tako nesebično oskrbovala denarne zadeve in trudapolno nabiranje doneskov od udov.
Ako pregledujemo desetletno zgodovino Matice slovenske, nahajamo v prvi vrsti tudi moža, ki stoji na čelu vsakemu narodnemu slovenskemu podvzetju, — slovenskega voditelja dr. Janeza Bleiweisa. Z dr. Tomanom in s podpisanim poročevalcem je sostavil on prvi načrt matičnih pravil; in osnovalni odbor ga je volil z dr. Leonom Vončino in s podpisanim poročevalcem vred v opravilni oddelek, kteri je imel nalog, voditi društvo v prvi najtežavniši dobi. Dr. Bleiweis je od prvega začetka eden izmed najmarljivejših odbornikov in je tudi prva tri leta   vredoval  matični   letopis.
Koncem tega poročila moram še omeniti, da j ako obžalujem, da ni bilo mogoče sklicati občni zbor tečajem 1873. leta in da udje dobe knjige za 1873. leto še le sedaj! A na eni strani me tolaži to, da vendar udje s tem ne trpe nobene djanske škode, z druge strani naj pa tudi izrečem, da sili in okolščinam v okom priti ni bilo mogoče. Smrt častitega tajnika prof. Lesarja — viharno politično gibanje 1873. leta (v katero sicer Ma-
tica ni bila vpletena — pa skoro vsi delajoči Slovenci!) — preobJožitev tiskarnice z delom — to so razlogi zamude, kakoršne se morda ne   bodo več  ponavljale.   —
In tako sklepam to poročilo v presrčno zahvalo vsem v njem imenovanim dobrotnikom in prijateljem Matice, pa tudi sploh vsem drugim pisateljem, poverjenikom i. t. d.
Naj Bog blagoslovi tudi v prihodnje ta zavod, in naj se ga krepko poprime narod slovenki, da bode storil v drugem svojem desetletji enak korak naprej, kakoršni je storil v   prvem !