Delegatska vprašanja Radensko polje Ivo Ferbežar, delegat DPZ (Zeleni): Radensko po-lje je posebnost, ki bi jo mo-rali ohraniti takšno, kot je. Kdaj bo to polje postalo kra-jinski park? Odgovor Zavoda za urba-nistično načrtovanje občine Grosuplje (Matjaž Špolar): O zadevi odloča republiška skupščina. Izvedba je v na-ših planih opredeljena kot »organizacijska naloga«. To pomeni, da je k zadevi treba šele pristopiti. Kdaj, kdo, s čigavim denarjem - pa ni znano. Naloga je zahtevna, interdisciplinarna, nastopa zelo veliko interesov, ki si nasprotujejo. Novi posegi v ta prostor brez strokovnih podlag in usklajenih načrtov niso dovoljeni. Divja odlagališča Stane Kadunc, delegat KS Grosuplje (Zeleni): Koli-ko je divjih odlagališč od-padkov v občini in kje se na-hajajo? Kako namerava ob-čina rešiti ta problem? Kdaj naj bi bila ta smetišča odstra-njena? Kako se izvaja odlok o odvažanju kosovnih od-padkov? Odgovarja Komite za var-stvo okolja in urejanje oko-lja (Mojca Hren): Največja obstoječa neurejena odlaga-lišča so »Suhi most« ob cesti Polževo-Ivančna Gorica, nadalje pri naselju Šentvid, ob cesti Zdenska vas-Ho-čevje in v Žalni. Več manjših odlagališč se še evidentira. Do zdaj je občina dokončno sanirala večje odlagališče ob cesti Podtabor-Velike Lip-ljene in naslednja odlagališ-ča v dolini Krke: v vaseh Trebnja Gorica in Znojile ter pri vaseh Dečja vas in Grin-tovec. Sodelovale so KS. Ob-čina bo v sodelovanju s KS postopoma izvedla dokonč-no sanacijo še vseh drugih največjih neurejenih odlaga-lišč in sicer po uvedbi orga-niziranega zbiranja in odva-žanja odpadkov iz vseh vasi v KS, kjer se nahajajo ta od-lagališča, nekaj v tem letu, ostalo pa v letu 1991. Odvoz kosovnih odpadkov organizira in izvaja Komu-nalno podjetje Grosuplje in sicer dvakrat letno iz naselij Grosuplje, Ivančna Gorica, Šmarje in Višnja Gora. Ko-munalno podjetje je dolžno obvestiti občane o akciji na krajevno običajni način ozi-roma v občinskem glasilu. Nadzor nad tem odvozom ima komunalna in sanitarna inšpekcija občine Grosuplje. Prestavitev železnice? Peter Šlajpah, delegat KS Šmarje-Sap: Poleg promet-nic, ki se trenutno gradijo v Šmarju, ima železnica v na-črtu tudi gradnjo nove pro-ge, ki naj bi potekala na južni trasi prometne trase. Ta po-seg bi zahteval dodatna ruše-nja stanovanjskih hiš in go-spodarskih objekotv. Ob ru-šitvi Ahlinove hiše obstaja možnost pomika celotne tra-se in nadvoza proti severu. Taka rešitev bi bila za nase-lje bistveno ugodnejša in trajna, saj bi za poznejšo gradnjo ostalo dovolj pro-stora. Odgovor Zavoda za urba-nistično načrtovanje občine Grosuplje (Matjaž Špolar): Plan ŽG predevideva razširi-tev proge Ljubljana-Karlo-vac z drugim tirom dejansko na jug. Rezervati so vrisani v karto 1:5000. Koliko je v tem merilu smiselno govo-riti o merah, je cementninar-stvo zelo vprašljivo, mesarija pa bi bila od novega tira od-daljena okoli 10 m. Kaj to pomeni, še ni znano. Kako je s skupščinskim glasovanjem? Marjan Balant: Prosim za razlago 7. člena odloka o se-stavi in pristojnosti zborov skupščine občine Grosuplje, kako je z izidom glasovanja o določenem sklepu oz. predlogu - ali je sklep spre-jet, če eden od zborov ni sklepčen, številčno pa je sklep sprejela večina dele-gatov? Odgovor Statutarno pravne komisije občinske skupščine: Odgovor je po-dan v 7. členu o sestavi in pristojnosti zborov skupšči-ne občine Grosuplje (Ur. 1. RS 11/90 in 23/90), ki se glasi: Zbor veljavno odloča, če je( na seji navzoča večina vseh' delegatov v zboru. Kadar zbori skupščine občine odlo-čajo na skupni seji, veljavno odločajo z večino glasov nav-zočih delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsake-ga zbora, če ni s tem statu-tom določena višna stopnja soglasja. Predpostavka za veljavno odločanje na skup-ni seji je torej navzočnost ve-čine delegatov vsakega zbo-ra. Če v posameznem zboru ni večine, odločanje na skup-ni seji ni mogoče. V kolikor pa je navzoča večina delega-tov v posameznih zborih, se potem odloča na skupni seji veljavno z večino glasov vseh navzočih delegatov, ne glede na izid glasovanja v posameznem zboru. To pravilo ne velja le v primeru, če je s statutom določena vi-šina stopnja soglasja, ki pa je trenutno določena le za spre-jem statuta. Vodovod Šentvid-Češnjice-Petrušnja vas Anton Krašovec, Šentvid pri Stični: KS Šentvid pri Stični mora zato, ker ima le še 5 prostih mest, takoj zače-ti graditi novo pokopališče. Na to pokopališče gravitirajo tudi Grosuplje, Trebnje in Litija, torej je problem širši in ga KS ne more sama reše-vati. Zemlja za novo pokopa-lišče je kupljena iz triletne pobrane najemnine, tudi na-črti so izdelani, manjka le ge- odetska raziskava terena. Uskladitev vseh interesov bi morala voditi občina. - Na območju KS je po lanskem asfaltiranju ostalo nekaj krajših neurejenih odcepov vaških cest. Krajani so pri-pravljeni z delom in delno s sredstvi prispevati k uredi-tvi. Koliko bi prispevala ob-čina pri celotnih stroških as-faltiranja? - Ali je v letoš-njem letu pričakovati zače-tek gradnje vodovoda Šent-vid-Cešnjice-Petrušnja vas? - V Šentvidu zdaj odvažajo odpadke na centralno depo-nijo v Stehanu, čeprav obsta-ja v Sentvidu precej veliko in urejeno smetišče, ki pa naj bi ga opustili in sanirali. Ali ne bi bilo umestno smeti iz Šentvida voziti na staro šen-tviško smetišče do končnega napolnjenja in tako znižati stroške komunale? Odgovor Komiteja za var-stvo okolja in urejanje pro-stora: Investitor in nosilec investicije za novo pokopa-lišče je KS Šentvid. V planu komunalnega gospodarstva za letos je predvidena tudi soudeležba občine pri prido-bivanju dokumentacije za ureditev pokopališč, zato KS Šentvid lahko računa na po-moč pri izdelavi tehnične do-kumentacije. - Za letošnje leto so sredstva za ceste že razdeljena, deleži, ki jih bo občina prispevala prihodnje leto, pa bodo določeni v let-nem programu komunalne in cestne skupnosti. Gradnja vodovoda se letos ne bo pri-čela, dokumentacija pa je v pripravi. - V skladu z ob- činskim odlokom se smeti odvaža na centralno deponi-jo v Stehanu. Ena sama de-ponija je dogovorjena zaradi manjšanja števila lokalnih deponij v občini in s tem ekonomičnejšega in varnej-šega upravljanja z odpadki. Odgovor Komunalnega podjetja Grosuplje: Komu-nalno podjetje odvaža smeti na centralno deponijo v Ste-hanu v skladu z odlokom in dovoljenji, glede smetišča v Šentvidu pri Stični pa so-dimo, da bi morale ustrezen odgovor najti skupaj z in-špekcijskimi službami. Odpadna olja Ivo Ferbežar, delegat DPZ (Zeleni): Kdo vse ima odpadna olja in v kolikšnih količinah? Kako zbiramo ta olja v industriji in kje jih od-lagajo? Kakšna je zakono-dajna in kaznovalna politika na tem področju? Nadalje je g. Ferbežar v imenu Zelenih vprašal: Koliko galvan obratuje v na-ši občini? Kako ravnajo s svojimi posebnimi nevarni-mi odpadki? Kakšna je zako-nodajna in kaznovalna poli-tika na tem področju? Odgovor Občinskega in-špektorata občine Grosup-lje (Martin Zajc): Na območ-ju občine se pojavlja večja količina odpadnega olja mo-tornih vozil v podjetju Evro-trans Grosuplje in v podjetju Avtroprevoz, Ivančna Gori-ca. Celotna letna količina znaša okoli 30 ton. Obe po-djetji imata urejeno zbiranje odpadnega olja m ga Petrol odvaža v nadaljnjo reciklažo v mariborsko ali reško rafi-nerijo. V grosupeljski občini obratujejo trije galvanski obrati - Unis Kops, DVZ Ponikve in zasebna galvani-zacija Mehle, ki bo z novim letom prenehala delovati. Unis Kops ima lastno čistil-no napravo za nevtralizacijo in očiščene odplake kanalizi-ra na centralno čistilno na-pravo Grosuplje. Mulj, ki se nabira v interni čistilni na-pravi. se s stiskalno prešo odstrani, se pakira v PVC vreče in deponira v kovinske sode. Te sode hranijo na za to določenem pokritem pla-toju. DVZ Ponikve ima tudi urejeno napravo za nevtrali-ziranje, odpadne vode pa ka-nalizira na lastno biološko čistilno napravo. Naseljevanje Romov Marjan Kastelic, delegat KS Polica: Zakaj center za socialno delo iz Grosupljega naseljuje Rome na nove lo-kacije. tudi v KS Polica, v opuščen objekt, ki je last GPG in predviden za ruše-nje? Meni, da taka rešitev ni sprejemljiva, zato naj IS ob-čine vpliva na Center za soci-alno delo, da bi Romi ostali na predvidenih lokacijah. Odgovor Centra za social-no delo Grosuplje: S progra-mom za reševanje problema-tike Romov, ki so ga zbori grosupeljske občinske skupščine sprejeli že leta 1979, prav tako pa s srednje-ročnim in dolgoročnim druž-benim planom občine Gro-suplje, je predvideno, da se lokacije za naselitev Romov urejajo v krajevnih skupno-stih oziroma za posamezne družine v tistih naseljih, kjer Romi že živijo. Sklenjeno je bilo tudi, da je treba omogo-čiti vseljevanje romskih dru-žin v družbena stanovanja pod enakimi pogoji kot za druge občane. Po popisu romskega prebivalstva živijo Romi v_ KS Mlačevo, Gro-suplje, Žalna, Ivančna Gori-ca, Sentvid, Zagradec. Tri družine živijo v družbenih najemnih stanovanjih, dve pa čakata na dodelitev stano-vanja v Grosupljem na pod-lagi prednostne liste za soli-darnostna stanovanja. Ureje-nih lokacij za njih z vsemi potrebnimi soglasji pa v ob-čini praktično ni. Še največ je urejenega glede naselja za grosupeljsko železniško po-stajo, kjer so zbrana vsa po-trebna soglasja, razen od ŽTP. ŽTP je Rome tožilo za izselitev, vendar ni uspelo. Začasno soglasje je bilo izda-no tudi za lokacijo v Kuie-ljevcu v KS Zagradec. Ve-ljavnost je že potekla, nova lokacija pa še ni določena. Izven predvidenih lokacij so se Romi naselili ob odla-gališču komunalnih odpad-kov na Stehanu, pri čemer je treba povedati, dajim je last-nica zemljišča dala soglasje za čas, dokler bo smetišče odprto. Romsko družino, ki se je naselila v opuščeni objekt GPG na Polici, smo opozori-li na nezakonitost njenega ravnanja. Druge možnosti nimamo. Stvar lastnika ob-jekta je, da sproži postopek za izselitev. Center za social-no delo družino v objekt ni naselil in je tudi izseliti ne more, ker za to nima nobene pravne podlage. V družbenem planu obči-ne Grosuplje je poleg obsto-ječih lokacij predvidena tudi nova lokacija v Ponovi vasi. Izdelana je bila lokacijska dokumentacija, a postopek ni bil izpeljan do konca, ker se je pritožila KS. Nasploh velja povedati, da vsi postop-ki za pridobitev lokacij za nastanitev Romov niso izpe-ljani do konca zaradi naspro-tovanja KS. Onesnaževanje iz Prašičereje Stane Kadunc, delegat KS Grosuplje (Zeleni): V imenu Zelenih je zahteval trajno rešitev problema onesnaževanja okolja iz Pra-šičereje v Stični, kot največ-jega onesnaževalca v občini. Kam farma odstranjuje pogi-nule prašiče? Odgovor Občinskega in-špektorata občine Grosup-lje (Martin Zajc): Ker vsi do-sedanji sanacijski ukrepi na stičenski farmi glede izpust-nih parametrov gnojevke, ki zaradi težke razgradljivosti povzroča preobremenitev centralne čistilne naprave v Ivančni Gorici, niso dali za- dovoljivih rezultatov, je na-ročena dodatna študija, ki naj predvidi izboljšave pred-čiščenja gnojevke. V ta na-men je bila avgusta že podpi-sana pogodba z Inštitutom za zdravstveno hidrotehniko iz Ljubljane. Podpisan je tu-di dogovor med Komunal-nim podjetjem Grosuplje in Mercator Farmo Stična o so-financiranju. Hkrati pa je v izdelavi tudi projekt sana-cije. S strani vodnogospo-darske inšpekcije sta bila oba investitorja 24. septem-bra 1990 zavezana, da po iz-delavi projekta za sanacijo, to sanacijo začneta takoj re-alizirati. Stičenska prašičerejska farma ima organiziran odvoz poginulih prašičev na kafile-rijo v Ljubljano. Prevoz je organiziran že od leta 1982. Mesečno odpeljejo povpreč-no po 800 kg konfiskata. Gradnja v Temenici Tone Hribar, delegat KS Temenica: Ali moratorij gra-denj v naši KS, ki je bil po-stavljen v zvezi z gradnjo hi-tre železnice, še velja? Odgovor komiteja za var-stvo okolja in urejanje pro-stora (Jože Novak): V dolini Temenice ni uveljavljena no-bena prepoved gradnje. Gra-ditev je možna v okviru za-zidljivih površin oziroma po-gojev, ki veljajo tudi drugod po občini. Zavzemamo se, da hitre železnice po dolini Te-menice ne bi bilo.