Policija danes za jutri Zagorje na sejmu Alpe-Adria Tine Kralj: Humanost v službi človeka Tel./fax: 0601 64 033 0 ZEOD 17.990 DEM airbaq serijsko ugodni KREDITI DO 5 LET R+9% Direktno iz formule 1 pod pokrov Vašega avtomobila motor Zetec SE 1.25 16U 11 »ar v.I —— llilliiii 81111 iSSSSSS INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 - ...... _ rnammmm tmmm if žalili iii ..... ... POTOVANJA - IZLETI PLIBERK LENTI LENTI LENTI PLIBERK 29.3.96 30.3.96 13.4.96 20.4.96 26.4.96 Prijave in informacije "INTEGRAL" Zagorje a i vUoaiN.^r 1V»M1NIT -na.»ai»nr. RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX I BH Ha@S7(£MI I Mmwm& I ° /ž\ ° @5® I m[»§ 61410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C )S« ' n UVODNIK Zadnjič enkrat sem vstala z levo nogo. Pa še nekam prepozno. Potem mi je vse frčalo z rok, džezvica, skodelica, glavnik, pa fen in še ličila mi je zmanjkalo za povrh, tistega najljubšega. V trgovini sem naletela na takšno vrsto, da sem se že spraševala, če ne bi raje preskočila zajtrka. Prestopala sem se s svežo žemljico v košari in potihem negodovala nad moškim, ki je stal pred menoj. Najbrž ni treba omenjati, da je imel polno košaro, ravno tako gospa pred njim in deček pred njo, kar je pomenilo nadaljnih pet, deset minut, ki mi bodo šle v nič. Tako sem se prestopala v vrsti in še zmeraj nekaj kolebala med žemljico in postom, pogledovala na uro, glava me je pričenjala boleti, ko sem samo pomislila na čakajoče obveznosti, ko naenkrat slišim nekega gospoda, ki sprašuje po Zasavcu. Prodajalka pravi, da ga je zmanjkalo. On pa kar ne verjame. Pri sosedih ga tudi nimajo več, ga slišim reči. Kar pozabila sem pogledati na uro, ko sem odhajala iz trgovine. Nič več se nisem jezila na razbito skodelico, prazno kremi no škatlico, na vrsto v trgovini... Prijazno sem pozdravila gospo, za katero sem gotova, da se ne poznava. Upam, da se ni predolgo ubadala s tistim, od kje me pozna. Lepo se imejte. NASLOVNICA: Na cvetne nedelje foto: Tomo Brezovar oblikovanje: Slavko Garantini Kam s smetmi Dosti snega, dosti sena Pogovor: Tine Kralj Policija danes za jutri Podarimo otrokom S kolesom prek meja razuma Zagorje na sejmu Alpe Adria Film Oborožen rop H I_______i ' WfJ % KOLEDAR DOGAJANJ 19. marca - Policija na lokalnem nivoju v UNZ Ljubljana se imenuje projekt, ki ga danes predstavijo na PP Trbovlje gostje iz Ljubljane. Pravijo, da bodo spremembe predvsem glede povezanosti policistov z občani. 20. marca - Iz potrošniške pisarne v Zagorju sporočijo, da so ob minulem svetovnem dnevu potrošnikov prejeli ogromno čestitk in pohval, ki jim dajejo vzpodbudo za njihovo še bolj zagnano in temeljito delo. Tegajimpane zmanjka, zato so v zagorski občini ustanovili še svet za varstvo pravic najemnikov. Kar precej je namreč problemov s stanovanjskega področja. 21. marcaTega dne naj bi po zagorskem nebu bleščalo z laserskim snopom zapisano "700". Zaradi tehničnih težav menda do izjemnega dogodka ne pride, kar pa pomladi ne prepreči, da ne bi vstopila tudi v naše kraje. 22. marca - Vse stranke so pričele spolno paro napadati. Tiskovne konference se vrstijo in današnja v Trbovljah, ki jo pripravi SDSS, od vseh drugih ne bi bila nič drugačna (delo do sedaj in v prihodnje), če na njej ne bi slišali tudi o umazanih poslih. Članom trboveljskega odbora namreč grozijo... 23. marca - Ob 18.30 v hali B Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, tam, kjer seje ves teden predstavljala občina Zagorje ob Savi, s promocijskim koncertom nastopijo Orleki. In pa: 35. mednarodni sejem Alpe-Adria se zapira. 24. marca - Deveti koncert, Dobra misel -Slovenija slovenskim paraplegikom, je nocoj v litijski športni dvorani. Slovenski estradni umetniki skupaj z obiskovalci dobrodelnega koncerta darujejo svoj prispevek za izgradnjo rehabilitacijskega centra za paraplegike v Zasavj u. 25. marca - V Zasavju nocoj še en dobrodelni koncert. To pot v Zagorju za domače otroke, tiste, ki potrebujejo posebno opremo v šoli dr. Slavka Gruma. Materinski praznik nekoliko drugače: ne za matere, ampak tako, kot znajo le matere - za otroke. Mateja Grošelj H SDSS o svojem delu Občinski odbor Social demokratske stranke Trbovlje je v petek, 22. marca, pripravil prvo redno tiskovno konferenco v letošnjem letu. Slavko Kmetič, predsednik OO SDS, je povedal, da prejemajo grozilna pisma žaljive vsebine. Policiji so zadevo že javili in če grožnje ne bodo prenehale, bo policija ukrepala. O delu Občinskega sveta Trbovlje je poročala svetnica SDSAleksandra Forte. Po njenem mnenju je bilo delo občinskega sveta relativno uspešno. Poudarila je, da se vedno več občanov obrača na njih z raznimi problemi. Izpostavila je nekatere zanimive in uspešne dosežke. Med drugim so spodbudili sprejem Odloka o kulturnih in naravnih spomenikih v Trbovljah. Pomembna je bila tudi pobuda za ureditev okolice in parkirišča na železniški postaji, za kar je bilo zagotovljenih tudi nekaj proračunskih sredstev. Zahtevali so, da se dan državnosti vključi v občinski koledar praznovanj. Pomembna pridobitev je tudi ureditev avtobusne postaje na pokopališču, ki omogočadostop tudi invalidom. Žal so bili nekateri predlogi tudi neuspešni. Posebej bi bilo dobro, če bi občina zagotovila sredstva za tiste programe, ki jih razpisuje Ministrstvo za delo, družino in socialno politiko (npr. javna dela). Občina ni bila dovolj uspešna pri reševanju problematike socialnih stisk in brezposelnosti. Po besedah Aleksandre Forte je proračun za leto 1996 posledica obremenitev iz prejšnjih let. 40 odstotkov proračuna je namenjenih za pokrivanje obveznic, s tem pa je občina razvojno onemogočena. Na zadnji seji OS sp izpostavili več vprašanj in pobud, katere so jim sporočili občani. Prvi problem se nanaša na gost promet skozi celo mesto predvsem ob prometnih konicah in sobotah dopoldne. Ugotavljajo, da dolge neprekinjene kolone vozil nastajajo največkat po zaslugi vedno večjega števila avtošol od blizu in daleč. Zato predlagajo, da OS s posebnim odlokom uredi to problematiko in prepove vožnjo avtošol ob določenih urah dneva ter omejitev vožnje avtošolam, ki niso registrirane v Trbovljah. Drug problem predstavljajo uničeni kontejnerji na Tereziji in v Žabji vasi, okoli katerih se širi neznosen smrad in umazanija. Prebivalci so že večkrat prosili Komunalo za zamenjavo kontejnerjev, vendar do sedaj brez uspeha. V Trbovljah so trije upravljale! stanovanj: Spekter, SOP in Naše okolje, ki pa svoje naloge opravljajo bolj slabo, kar se vidi pri čiščenju oz. urejanju funkcionalnih zemljišč okrog hiš. Če upravljalen tega sam ni zmožen, mora naročiti drugega izvajalca. Zato predlagajo, da OS sprejme odlok, ki bo denarno sankcioniral upravlajalce zaradi nereda in umazane okolice. Naslednja pobuda, ki so jo posredovali občani, je potreba po vsaj še eni banki v mestu, ki bo konkurenčna sedanji, kajti njene storitve so vedno slabše in dražje. Na seji pa so postavili še nekatera druga vprašanja in pobude v zvezi z gospodarstvom v Trbovljah. Na konferenci so tudi sporočili, da je v Trbovljah zopet začela delovati Social demokratska mladina, katere predsednik jeSimon Bolte. Mladi v Trbovljah nimajo nobene perspektive več, veliko mladih je brezposelnih, stanovanj za mlade ni. Prizadevali si bodo izboljšati takšno stanje. Organizirali bodo tudi razne kulturne, športne prireditve in okrogle mize o različnih temah v okviru stranke in predvsem izven nje. Anita Cesar Zbiranje podpisov v podporo referendumu za zaprtje jedrske elektrarne Krško V torek, 19. marca seje na sedežih upravnih enot po vsej državi začelo zbiranje podpisov državljanov RS v podporo referendumu Za zaprtje Jedrske elektrarne Krško. Pobudnik akcije je Nacionalni odbor za zaprtje Jedrske elektrarne Krško, katerega predsednik je dr. Leo Šešerko, podpredsednik pa Karel Lipič. V dveh mesecih je potrebno zbrati 40.000 podpisov. Če bi referendum uspel, bi se volilci predvidoma julija odločali ali so za to, da Slovenija do leta 2006 zapre svojo edino jedrsko elektrarno. Akciji zbiranja podpisov v podporo referendumu za zaprtje JEK se pridružuje tudi EKOS Zasavje ter Pokrajinski odbor SLO VENSKEGA EKOLOŠKEGA GIBANJA - SEG s sedežem v Trbovljah. Organizaciji sta nosilki za zbiranje podpisov v Zasavju in sta vam na voljo za informacije. Aleš Matko Hilda Tovšak v Zagorju Letne konference OO SKD Zagorje, kije bila 20. marca v avli DD, seje udeležila tudi v.d glavna t > Še nekaj dni... V letošnji sedmi številki smo zapisali: cesarju, kar je cesarjevega. Mislili smo na čas, ko bomo morali vzeti pero v roke in izpolniti obrazec o davčni napovedi za prejšnje leto. Zdaj se ta čas neizprosno izteka. Le še danes, jutri in izjemoma v ponedeljek, 1. aprila, ker je zadnji dan marca odpadel na nedeljo, imamo čas za oddajo napovedi na upravah za javne prihodke v naših občinah: Hrastniku, Trbovljah in Zagorju ob Savi. Tako, kot vselej, je in bo tudi tokrat največja gneča na oddajnih mestih prav ta teden, čeprav so nas resno opozarjali, da nima nobenega pomena odlašati z oddajo napovedi vse do zadnjih ur. Res pa je, da so prenekateri zavezanci to opozorilo upoštevali in izpolnili svojo obveznost, ne da bi jim bilo treba postavati pred oddajnimi mesti. Najmanj 30 tisoč Zasavčanov je ali bo oddalo napovedi za odmero dohodnine za lansko leto. Domnevamo, da so vsi ali da je vsaj velika večina tiskovine pravilno izpolnila, da niso imeli ali da ne bodo imeli pri oddaji tiskovin nobenih težav. Tudi tokrat so namreč mediji v pravem času in zelo nazorno razložili postopek izpisovanja napovedi. Prav tako so opozarjali na vse pravice in obveznosti zavezance, zlasti tudi tudi na olajšave, ki jih imajo vsi, ki so jih uveljavljali bodisi za mladoletne otroke, bodisi za opravljena dela pri urejanju stanovanj ali zgradb, kar pa so morali podpreti z računi. Če smemo spomniti, bi še povedali, daje lani država nekaj več vrnila, kot so zavezanci dodatno vplačali na račun dohodnine; kako bo letos s tem, še ne vemo, bo pa to kmalu znano, saj naj bi tokrat prve odločbe prejeli še pred poletjem. Posebnih novosti letos ni. Za prihodnje leto pa napovedujejo, da bodo utegnili zavezanci uveljavljati olajšave tudi za nakup teh ali onih gospodinjskih strojev, ki porabijo manj električne energije, pa še kaj se bo našlo. M.V. V a tajnica SKD Hilda Tovšak. Po podanem pregledu dela predsednika OO SKD Zagorje Andreja Dolšine, je gostja prisotnim spregovorila o tekočih političnih dogajanjih. Poudarilhje, daje izredno vesela izstopa Združene liste iz vladne koalicije. Ob taki večini, kot jo ima SKD sedaj, lahko po njenem mnenju v stranki lažje dosegajo usklajevanje zadev z vlado. O novih koalicijskih partnerjih pa je menila, daje SDSS sicerras stranka slovenske pomladi, vendar je bolj levo kot desno usmerjena. Kot taka je za koalicijo sprejemljiva, vendar ne za vsako ceno. V zagorski občini je trenutno 229 članov SKD. HildaTovšak je nrenila. daje tudi izvolitev Branka Nimca, ža podžupana občine Zagorje spodbudno za delovanje stranke v občini. T.P. foto: Tomo Brezovar Dvosmerna Gimnazijska Trbovlje - SGP Zasavje v Trbovljah je pred kratkim seznanilo javnost, da velja od ponedeljka, 18. marca dalje, na Gimnazijski cesti dvosmerni promet. Vzrok je v tem, da pričenja Gradbeno podjetje Zasavje s pripravljalnimi deli za pričetek gradnje prizidka k zgradbi Gimnazije-Ekonomske srednje šole. Na tem območju bo odslej kar dosti prometa ne le z osebnimi vozili, pač pa tudi s tovornjaki in gradbenimi stroji. T.L. Obnova ceste nujna Dobovec - Na zboru krajanov so v KS Dobovec razpravljali tudi o nujnosti obnove ceste od mostu čez Savo v Trbovljah pa do Dobovca. Sicer so lani na območju od Dobovcem do Kuma opravili kar precej dela na modernizaciji ceste do vrha Kuma, vendar pa je potrebno nujno obnoviti tudi cesto do Dobovca. V ta namen so pripravili program in načrt obnove. Računajo, da bodo sredstva za obnovo dobili iz republiških sredstev, ki so namenjena razvoju demografsko ogroženih območij, nekaj pa naj bi prispevala tudi občina Trbovlje. T.L. Reorganizacija komunale Trbovlje - Z nameravano reorganizacijo Javnega komunalnega podjetja Komunala Trbovlje se je pred leti ukvarjal IS občine Trbovlje v svojem zadnjem mandatu. Do uresničitve reorganizacije pa je prišlo v zadnjem času. Dosedanja Komunala se odslej deli na dvoje podjetij, na Komunalno podjetje Trbovlje, ki ga vodi v.d. direktor Miran Špajzer in podjetje Energetika, ki ga vodi v.d. direktor Janez Vresk. V.d. direktorja je imenovala Občina Trbovlje. T.L. Številke že znane Trbovlje - V trboveljski občini potekajo priprave na volitve v krajevne svete. Krajevne skupnosti so že oddale sklepe o številu volili nih enot in članov novih svetov. V Čečah so o tem razpravljali 8. marca in sklenili, da bo njihov svet štel sedem članov (namesto sedanjih enajst), volitve pa bodo potekale v eni volilni enoti. Po eno volilno enoto bosta imeli tudi krajevni skupnosti Zasavje in Alojz Hohkraut. Svetniki KS Zasavje so še določili, da bo bodoči svet še naprej sestavljen iz petih članov; v KS A. Hohkraut pa so se dogovorili, da bo njihov svet štel sedem namesto devet članov. Sedem članski bodo še krajevni sveti v KS Center Trbovlje Sprejetih je kup odlokov Ponedeljkova seja trboveljskega občinskega sveta je bila po nekaterih mučnih razpravah iz zadnjega obdobja spet takšna, na kateri se da zdržati do konca, pa iz nje tudi kaj izvedeti. Udeležba je bila, kot je v Trbovljah v stalni navadi, velika, od 27 svetnikov so bili odsotni le štirje. Da je dnevni red, ki je vseboval sprejem kar šestih odlokov, potekal hitro, je pripomogel sprejem začasnega poslovniškega sklepa, ki je svetnikom omogočal sprejem odlokov kot celote, ne pa vsakega člena posebej, kot je zapisano v sprejetem poslovniku. Druga velika vrednota te seje pa je bila disciplina. Gotovo sok temu pripomogli pripetljaji iz prejšnje seje, ko je svetnik Peter Čede opozarjal na posamezne člene poslovnika in proceduralne zaplete ob neupoštevanju. Predsednik sveta Slavko Potrata se je tokrat odločil za striktno upoštevanje poslovnika in razprave tam, kjer ni mogoča, ni dovolil. Ponujanje demokratičnosti na nekaterih poslovnih sejah so svetniki razumeli bolj kot možnost klepeta po dolgemin počez in o čemerkoli, kot pa možnost za dobro odločanje o pomembnih zadevah. Tokrat torej lahko v prispodobi rečemo, da je bil pod predsednikovo novo taktirko in s pomočjo nekaterih svetnikov zbor uglašen. V Trbovljah so sprejeti odloki o taksi za varstvookolja, okomunalnih taksah, razglašene so naravne znamenitosti, arheološka območja ter kulturni in zgodovinski spomeniki, sprejetje lokacijski načrt za plinifikacijo mesta, z odlokom so določeni neprometni znaki in določena so občinska priznanja in nagrade. Na dva odloka so skupine svetnikov vložile amandmaje. Prvi je v odloku o taksi za varstvo okolja terjal različno takso iz odvoza odpadkov. Odlok je namreč določal 5,50 tolarjev za vse odpadke, ki jih komunalci odvažajo na odlagališče, amandma pa je pred videval za trgovske in gostinske lokale 10 tolarjev, saj ti po mnenju predlagateljev "pridelajo" več smeti, kot pa gospodinjstva. Amandma ni bil sprejet. Zanj je glasovalo 11 svetnikov, kar je bilo premalo za spremembo. Torej bo taksa iz naslova odvoza smeti za vse enaka. Druga dva amandmaja sta bila vloženak odloku o občinskih priznanjih in nagradah. Predlagatelj odloka svetnik Vinko Kovačič je v predlogu odloka izenačil prvojunijsko nagrado, ki se podeljuje za posebne dosežke na vseh področjih družbenega življenja in nagrado T. Čeč, ki se podeljuje zaslužnim kulturnim delavcem. Obe nagradi sta po predlogu denarni, vsaka pa je vredna tri povprečne OD v RS za preteklo leto. V amandmaju je skupina svetnikov menila, da to ni sprejemljivo, saj že sam tekst odloka določa nagradama različni značaj, kar je bilo tudi v preteklosti. Predlagateljem amandmaja se je zdela predlagana višina nagrade T. Čeč v primerjavi s Prvojunijsko nagrado kot nedvoumno najvišjim občinskim priznanjem in Prešernovo nagrado s področja kulture v RS precenjena. V amandmaju je skupina svetnikov predlagala, naj nagrada T. Čeč obsega listino o podelitvi in umetniško delo domačih avtorjev v vrednosti polovico denarnega dela Prvojunijske nagrade. Amandma ni bil sprejet. Zanj je glasovalo 13 svetnikov, kar je en glas manj, kot velja po poslovniku za sprejem. S tretjim amandmajem je skupina svetnikov predlagala za letošnje leto skrajšan rok za objavo javnega poziva na en mesec, saj je prvi junij pred vrati. Ta amandma je bil sprejet soglasno, celoten odlok pa je bil sprejet s 15 glasovi. Morda je ob vsem le vredno omeniti glasovanje. Bilo je jasno, da so svetniki šteli glasove in se potrudili za preglasovanje. Tudi ven so nekateri odhajali pred glasovanjem o amandmaju, pa se vrnili pred glasovanjem o odloku. Da jih le zaradi tega kasneje ne bi bolela glava. Ivana Laharnar 3&afiS(C a (prej petnajst), kjer bodo krajani volili v treh volilnih enotah, pa KS Fritz Keršič, Franc Salamon, Franc Fakin, Ivan Keše (prej enajst), Dobovec; v vseh bo le ena volilna enota. Na Kleku bo svet namesto sedanjih enajst sestavljen iz devetih članov iz dveh volilnih enot. Postavlja se vprašanje, čemu so v večini krajevnih skupnostih zmanjšali število članov sveta, ob tem pa se v marsikateri odločili le za eno volilno enoto. Vzrok je predvsem v pomanjkanju finančnih sredstev, saj imajo v krajevnih skupnostih, katerih sveti štejejo do sedem članov, tako lahko le eno volilno enoto. Hkrati pa je vzrok takšnim številkam potrebno poiskati tudi v problemih, povezanih z nesklepčnostjo. Manj svetnikov je namreč lažje sklicevati na seje. R.F. Proslava Čeče - Za to soboto ob 19. uri pripravlja krajevna skupnost Čeče v prenovljenem gasilskem domu proslavo v počastitev praznika mater. Bogat kulturni program so pripravili tamkajšnji otroci. Ti bodo na koncu tudi pogostili svoje mamice. R.F. Pomladanske akcije čiščenja Trbovlje - Tako kot v drugih občinah so tudi v Trbovljah na priporočilo ministrstva za okolje in prostor imenovali delovno skupino za koordiniranje in vodenje akcije čiščenja okolja. Akcija bo potekal od 29. marca do 15. aprila. Koordinatorji akcije v Trbovljah so Milan Žnidaršič, Stane Golob, Stane Hacin, Rado Perger, Jože Medved in Juša Burja. Delovna skupina je pripravila operativne programe dela, vezane na posamezna področja delovanja. V te programe so vključena sredstva javnega obveščanja, Obrtna zbornica, Komunala, šole, Medobčinska gospodarska zbornica, SOP, Spekter, KS in TD Trbovlje. Organizirano pomladansko čiščenje se tako začenja jutri, v petek. Lepo mesto si zaželimo vsi skupaj in to željo tudi skupaj uresničimo! I.L. Obremenjeno cestišče Svet trboveljske občine je na eni zadnjih sej razpravljal o programu Sklada stavbnih zemljišč. Predsednik sveta Slavko Potrata je tedaj predlagal, naj pristopijo k načrtovanju ulice skozi Novi dom in Kolonijo 1. maja in to vključijo v program sklada za to leto. Po njegovem mnenju gre za zelo obremenjeno cestišče, kjer vozi veliko tovornjakov odpadni material na deponijo Kipe. Na tem območju je tudi Dom upokojencev in starejših stanovalcev, ki pešačijo po obremenjenem in ozkem cestišču. Svetnik Vinko Kovačič je nato posredoval še pripombo stanovalcev Kešetovega. Na javni cesti, ki pelje skozi dvorišče, se je promet zelo Vodja oddelka za komunalne dejavnosti Milan Žnidaršič je na to dodal, da v predlaganem gradivu ne gre za ureditev pokritih postajališč, pač pa za izogibališča, ki bi omogočila, da bi avtobus stal izven cestišča. Končno je bil soglasno izglasovan sklep o sprejetju programa Sklada stavbnih zemljišč za leto 1996. Ta tudi vključuje odkup stanovanjskega objekta Dom in vrt 37, ki gaje potrebno porušiti za rekonstrukcijo mestne ceste Dom in vrt - Kolonija 1. maja. Po odkupu in rušitvi omenjenega objekta bo sklad pristopilk rekonstrukciji ceste v naslednjem letu. Za ureditev dovoznih cest in kanalizacije v naselju Kešetovo sklad zaletošnje leto ne planira sredstev. Projektno rešitev (gre za izdelavo povečal, še posebej zaradi novih trgovin in advokatne pisarne. Po njegovem mnenju nihče od voznikov ne upošteva prometnega znaka za omejitev hitrosti, otroci so v veliki nevarnosti. Drug problem na tem področju pa je neurejena kanalizacija, kijev okvari že od poplave. Kovačič je svojo repliko sklenil s predlogom, da bi morali ureditev Kešetovega upoštevati v programu sklada stavbnih zemljišč. Nujnost ureditve avtobusne postaje pri Sušniku pa je na seji izpostavil svetnik Franc Vene. Predlagal je, naj trboveljski arhitekti naredijo načrt, s katerim bodo uničevalcem onemogočili razbijanje postaj. projektne dokumentacije za dovozne ceste in kanalizacijo) vključuje oddelek za komunalne dejavnosti in infrastrukturo v programu del še za to leto. Sklad v postavki 8 programa za letos predvideva ureditev parkirišča za tovornjake in avtobuse pri Sušniku. V ta nemen mu je namenjenih šest milijonov tolarjev. Z dokončanjem teh del,kijih bo izvedla Republiškauprava za ceste, bo to območje dokončno urejeno. Poleg tegaSklad še predvideva ureditev (vredno pet in pol milijonov tolarjev) avtobusnih postajališč iz cestnega telesa, t.j. izogibališča pri Sušniku in železniški postaji. Rado Fele foto: Jure Nagode n * Si lili!« Tjf J m ■ Svein program zopet zlat Iz podjetja Svea d.d. smo prejeli obvestilo, da je njihov kuhinjski program Špela na mednarodnem pohištvenem sejmu MEBEL 96 v Skopju prejel najvišje priznanje ZLATI MOST. Priznanje, čeprav je najvišje, je le eno v seriji priznanj, ki jih je Svea prejela v zadnjem času. To samo dokazuje kakovost njihovih izdelkov. Kuhinjski program Špela je priznanje dobil v hudi konkurenci italijanskih, nemških in drugih razstavljalcev. Na samem sejmu MEBEL 96 pa so predstavniki podjetja še utrdili stike s svojimi poslovnimi partnerji, nadpovprečni interes pa je pokazalo tudi veliko novih, predvsem grških in turških kupcev. Tako verjetno lahko kmalu pričakujemo novice o novih tržiščih Sveinih kuhinj. V sredo, 27. marca, so predstavniki Svee sklicali tudi tiskovno konferenco, okateri bomo poročali v naslednji številki. J.N. Razpis za slovensko kmečko ohcet v Kandršah Turistično društvo Mlinše v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in Zasavcem objavlja razpis za Tudi letos bo 29. junija velika prireditev, katere namen je obujanje starih ljudskih šeg in običajev. Kmečka ohcet v Kandršah bo letos še bogatejša in pestrejša, kot je bila minula leta. 29. junija bo pri gostilni "Pri Vidrgarju" potekala zaključna prireditev, na kateri se bodo poročili izbrani pari. Eden izmed parov bo tudi iz Zasavja. Zato časopis Zasavc objavlja prijavnico za Zasavski par 96, ki se bo udeležil te poroke. Sponzotji bodo tudi letos poskrbeli za bogate nag rade, ki jih bodo prejeli mladoporočenci. Za odmevnosti prireditve pa bo letos poskrbela televizija POP TV in ostali slovenski mediji. Prireditev Kmečka ohcet bo letos delno povezana tudi z obeležitvijo 700 letnice Zagorja. Na razpis se laho prijavijo pari, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - Slovenska narodnost in slovensko državljanstvo. - Ženin ne sme biti starejši od 35, nevesta pa od 30 let. - Nobeden izmed njiju še ni bil poročen. - Par je pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki jih zahtevajo propozicije. - Oba ali vsaj eden stalno prebiva v eni od treh zasavskih občin, oziroma v Litiji ali Radečah. Če izpolnjujete pogoje, vam ne preostane drugegakot daizpolnite prijavnico in jo v priporočenem pismu pošljete na naslov: Zasave, Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom ZA ZASAVSKI PAR 96. Prijave bomo sprejemali predvidoma do druge polovice aprila, finalni izbor parov pa bo 18. maja. Pohitite, časa je malo. Kmalu nov diskont V Trbovljah bo kmalu zaživel novJatin diskont. V njem bodo kupcem na voljo izdelki iz piščančjega in puranjega mesa, ki se zadnje čase precej uveljavljajo predvsem zaradi zdravstvenih razlogov. Diskont trenutno še urejajo. Nahaja pa se nasproti trboveljske Strojegradnje v prostorih, kjer je prej že bila trgovina. J.N. Nova vrsta kruha Znano je, da trboveljska pekama pripravlja veliko vrst kruha, peciva in podobnih izdelkov. Pred dnevi je kupce presenetila še z novo vrsto kmha, ki so ga imenovali "vaški hlebček". Zanj je značilno, da ostane dlje časa svež. T.L. Tridnevna ribja pojedina Od 21. do 23. marca je gostišče Svoboda v domu Svobode vnovič pripravilo t.i. ribjo pojedino. To gostišče večkrat pripravlja ribje pojedine, saj so jedi iz rib raznih vrst nekaterim ljudem zelo pri srcu iz teh ali onih razlogov, bodisi zdravstvenih ah gurmanskih. T.L. SPONZORJI 0HCET11996: Tednik ZASAVC Zagorje, SVEA Zagorje ob Savi, Pivovarna UNION Ljubljana, ETI ELEKTROELEMENT Izlake, Občina Zagorje, Gostilna pri Vidrgrarju, LB Zasavje d.d., Ljubljanske mlekarne Ljubljana, SIP0REX p.o Kisovec, INTEGRAL d.o.o. Zagorje, Trgovsko podjetje Potrošnja Zagorje, IGM Zagorje ob Savi, Poštna banka Slovenije Ljubljana, Gostinsko podjetje Trojane d.o.o, Astra tehnična trgovina Ljubljana, Farma Ihan d.o.o., Eurostyle d.o.o. Brestanica, Ledas d.o.o. Celje, AB & MZ d.o.o., Zagorje, Sten ko d.o.o. Trzin, Mladinska knjiga Zagorje, Avtoprevoz Božo Cerar Dob pri Domžalah, OAZA Sadje zelenjava Kisovec, Slovenske novice Ljubljana, MMTV Ljubljana, Turistična zveza Slovenije Ljubljana, Elektroprom ETV d.o.o. Izlake. Ime in priimek Ime in priimek: Telefon (doma in v službi) Telefon (doma in v službi) Datum rojstva: Podpis Datum rojstva: Podpis TELEKOM SLOVENIJE PE TRBOVLJE tel.: 26-626, fax: 26-900 Ali ste vedeli? Da konferenčna zveza omogoča vzpostavitev pogovora med tremi telefonskimi naročniki. se nadaljuje... 7J&&C INFORMACIJE 64-250, 64-166 AS TRGOVINA d.o.o. Avtodeli in oprema prodajalna Trbovlje odprto 8-19h prodajalna Zagorje odprto 8-19h PRODAJA VOZIL: SEAT CORDOBA 1.6 CLX 24.107DEM 2x zračna blazina, servo volan nastavljiv po višini, temna stekla 1.8 GLX 26.994DEM 2x zračna blazina, servo volan, daljinsko cent.zaklep, el.pomik stekel, meglenke UGODNI KREDITI, LEASING MESARIJA, MARKET KUM Zagorje ob Savi, tel.: 64-352 posebna ponudba ŽREBČEVO MESO UGODNE CENE SUHEGA PREKAJENEGA MESA KUM: pon. 7.00-14.30 KOŠIR: pon., tor. 7.00-12.00 tor., sre., čet., pet. 7.00-19.00 sre., čet. 7.00-14.00 sob. 7.00-13.00 pet. 7.00-16.00; sob. 7.00-12.00 CVETLIČARNA LAVRAČ Zagorje ob Savi, tel.:61 -028 Velika izbira lončnic, rezanega cvetja, sadik, drobnih daril. Odprto: 8-19h, sobota 8-19h, nedelja 8-12h. TRBOVLJE RADIO TRBOVLJE d.o.o., Trg svobode lla, razpisuje delovno mesto direktorja za štiriletni mandat Pogoji: - da je državljanka (državljan) republike Slovenije in obvlada aktivno slovenski jezik, - da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske ali druge smeri, - da ima vsaj pet let delovne dobe na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, - aktivno obvlada angleščino in še en tuj jezik, - zna uporabljati osebni računalnik (okensko okolje in urejevalnik besedil), - da pozna zakonodajo, ki določa delo radijskih postaj, - da pozna gospodarstvo v ožjem okolju in Sloveniji, - da predloži vizijo razvoja družbe in - da ni zakonskih ovir za njeno (njegovo) imenovanje. Pisne prijave z dokazili, življenjepisom in pisno vizijo razvoja družbe pošljite ali prinesite v zalepljeni kuverti z oznako ZA RAZPIS do vključno 11.aprila 1996 na naslov: Radio Trbovlje d.o.o., Trg svobode lla, 1420 Trbovlje - s pripisom za razpisno komisijo. Vse, ki se bodo prijavili, bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 —l n VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAS RAČUNALNIK OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM PROCESORJE INTEL, AMD, PENTIUM GRAFIČNE KARTICE TRIDENT, S3, DIAMOND STEALTH... KONTROLERJE OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM OHIŠJA TIPKOVNICE TRDE DISKE DISKETNE ENOTE MIŠKE MONITORJE 14", 15",17" CD ROME ZVOČNE KARTICE ZVOČNIKE FAXMODEME MREŽNE KARTICE - PREVLEKE TRAKOVE, KASETE IN TONERJE ZA TISKALNIKE TISKALNIKE EPSON, HP, FUJITSU, STAR 1 NOTESNIKE ^DISKETE KABLE »->X SOFTVVARE: MICROSOFT, BORLAND, IBM.. mms;« • r - - 1 TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Problematika s smetmi na Kleku ostaja. Gre za odvoz smeti v Kleku nad Trbovljami. Zaradi napačne interpretacije v deseti številki Zasavca, kjer smo že pisali o težavah s smetmi v krajevni skupnosti Klek, se ob tej priložnosti opravičujemo cenjenemu bralcu, ki seje v vesti prepoznal. Zakaj torej gre. Krajani, ki stanujejo na koncu ceste v spodnjem Kleku namreč ne plačujejo odvoza smeti. To j e povsem normalna stvar, saj jim JKPTrbovlje smeti tudi ne odvaža. Ne, da ne bi hoteli. Enostavno ne morejo. Smeti ne morejo odvažati zaradi ozke, neustrezne ceste, ki ne dovoljuje tovornjakom za odvoz smeti, da bi po njej vozili. Na koncu ulice pa je s tovornjakom tudi nemogoče obračati. Nepregledna cesta torej ni edina težava, ki tare tamkajšnje stanovalce že vrsto let. Stanovalci so se znašli pred neljubo dilemo. Ali naj smeti nosijo enkrat tedensko na konec ulice, kjer jih tovornjak lahko pobere, ali pa smeti odvržejo v opuščeni kamnolom. Odločitev za slednjo možnost je pogosta in tudi bolj logična. Do kamnoloma j e bližje kot do konca ulice. Čeprav bi bilo lahko metanje smeti v luknjo, ki je nastala zaradi lomljenja laporja za potrebe trboveljske cementarne še pred 2. svetovno vojno, zadosten razlog, da naravovarstveniki zaženejo vik in krik, ni vse tako preprosto. Smeti, ki so jih v kamnolom nametali tamkajšnji stanovalci, so le manjši del vseh smeti. Zaradi dostopnosti kamnoloma je ta postal z leti pravo vsetrboveljsko odlagališče neuporabnih štedilnikov, avtomobilov, pralnih strojev in druge navlake. Tamkajšnji stanovalci vedo povedati, da smeti tja vozijo Trboveljčani z avtomobili. Smeti brez sramu mečejo v veliko jamo. Prebivalci spodnjega Kleka tako še zdaleč niso edini, ki uporabljajo kamnolom kot smetišče. Če je njihovo odlaganje smeti v kamnolom zaradi težav z odvozom smeti razumljivo, je toliko bolj nerazumljivo tamkajšnje odlaganje smeti drugih Trboveljčanov. Javno in urejeno smetišče je namreč prav tako dostopno kot to divje. Na trboveljski komunali so s težavami glede odvoza smeti sez- Ozka in razpokana cesta onemogoča delo komunalne službe pri odvozu smeti. nanjeni. Vendar sami ne morejo ukrepati. Cesta, ki vodi do zadnjih hiš v ulici, ni samo težko prevozna, temveč je za njihovo mehanizacijo (posebne tovornjake za odvoz smeti) tudi nevarna. Težki kamioni bi se le stežka prebili po razpokani in neutrjeni cesti. Cesta pa ni njihova skrb. Verjetno bo, ko bo s cesto vred urejeno tudi obračališče, odvažanje smeti potekalo brez težav. Pri odvozu smeti pa se na JKP Trbovlje sreč ujej o še z nekaterimi podobnimi težavami, ko preozke .ulice ali enosmeren promet ovira pobiranje smeti. Takšne težave ponavadi blažijo z manjšimi (vendar ne preveč ustreznimi) tovornjaki. V primeru na Kleku pa tudi to ne pride v upoštev. Na koncu ulice tudi z manjšim tovornjakom enostavno ni mogoče obrniti. Nekateri tamkajšnji prebivalci vidijo rešitev v ureditvi obr ačališča. Kljub stisnjenosti je prostora za obračališče dovolj. Težava je le baraka, ki je zgrajena na črno. Ta se sicer ne uporablja. Barako bi bilo potrebno zrušiti, nato ureditev obračališča ne bi bila več tako težavna zadeva. S tem, ko bi se ur edil odvoz smeti, bi se obenem odpravil tudi določen ekološki problem. Stanovalci ne bi biti več prisiljeni v odmetavanje odpadkov v zapuščeni kamnolom. Trboveljski občinski možje pa so bržkone tisti, ki bi lahko odlaganje odpadkov preprečili ostalim Trboveljčanom. Bodisi s postavitvijo ustrezne ograje, ah pa s kaznovanjem tistih, ki bi tam odlagali smeti. Ureditev ceste pa bolj ah manj ostaja na plečih tamkajšnje krajevne skupnosti. Naša država in posamezne občinevsepreradedelujejopo načelu pomagaj si in občina ti bo pomagala. Žal. Tekst in foto: Jure Nagode Zapuščeni kamnolom nad Trbovljami jez avtomobilom lahko dostopen. To Trboveljčani s pridom izkoriščajoza odmetavanje smeti. V kamnolomu se je z leti nabralo precej smeti. In še vedno se nabirajo. BI KARMEN LINDIČ Da sc človek odloči za vzgoj i tcljski poklic, ker ima rad otroke, ni nič nenavadnega. Prav tako ni nič nenavadnega, da se zaradi ljubezni do glasbe odloči za zborovodski tečaj in prevzame vodenje kakšnega pevskega zbora. Še brez primere na Slovenskem pa je zborček cicibanov, ki ga vodi vzgojiteljica VVZ. Omenjeni dejavnosti Karmen Lindič uspešno združuje že štiri leta, kar je v veselje otrok, njihovih staršev in tudi občinstva. Ves pas je tudi prisotna na pevskem področju. Zelo rada pomaga kot solistka še v drugih zborih, tudi z dirigentom MPZ Vesna iz Zagorja ob Savi, Rihardom Majcnom, je večkrat zapela v duetu. Za svoje delovanje na kulturnem področju je predlani prejela priznanje Tončke Čeč. Z zborovsko in glasbeno dejavnostjo se Karmen že dolgo ukvarja. Pravzaprav jo je od malih nog obdajalo malone glasbeno družinsko vzdušje: mati namreč igra citre, pa tudi stara mama že ves čas prepeva. Karmen je končala glasbeno šolo, pela v pevskih zborih ter začela korepetirati mladinski zbor. Nekaj let je vodila trboveljske upokojenke. Pred osmimi leti so v vrtcu ustanovili žensko vokalno skupino Corona, 92. leta pa Cicizborček, ki ju vodi Karmen Lindič. S Corono je zelo zadovoljna. "Ker vse vzgojiteljice poznajo note, težav ni,"pravi. "Družimo se zelo rade, kot tudi zelo rade pojemo. Vaje ženske vzamejo kot sprostitev." V skupini so se odločile, da se bodo letos prijavile na srečanje pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Jeseni načrtujejo še celovečerni koncert. "Delo v Cicizborčku pa je nekaj posebnega in je čisto drugačen izziv," pravi Karmen. Za njihovo vajo se mora več pripravljati kot za odrasle. "Vse skupaj vpletem v eno vsebino, daje vaja otrokom privlačna," je razložila. Tako so otroci navidezno pihali vročo juho, vonjali rožice, napihovali balončke... To so zanje prve dihalne vaje. Tudi opevanje ne gre tako hitro, ker potrebujejo cicibani kakšno igrico, da se vmes razgibajo. "Razigrani so kar precej, polni presenečenj in nepredvidljivi," je povedala. Kljub temu in zaradi tega, rada dela z njimi. Njen trud je pri vsaki vaji poplačan, ko pade kakšna iskrica in se nasmejijo. Ko so pred leti v vrtcu uvedli ustvarjalne kotičke, je Karmen prevzela glasbenega. Z različnimi inštrumenti razvija ritmični in melodični posluh otrokov. Če pri -otroku opazi zanimanje ali smisel za glasbo, svetuje staršem, naj ga tudi kasneje vpišejo v glasbeno šolo. Poleg vaj v Coroni in Cicizborčku se velikokrat udeležuje tudi popoldanskih prireditev v okviru vrtca. Poleg tega z zboroma, ki ju vodi, nastopajo tudi na raznih prireditvah, saj se radi odzovajo vsakemu vabilu. Številne obveznosti Karmen težko usklajuje. Tudi hčerka gre že po njenih stopinjah, saj v GŠ igra klavir, poje v zborčku, pri mažoretkah pa tudi pleše. Ima tudi dveletnega sina. "Mož se ne ukvarja z glasbo," je povedala Karmen, "ampak ima posluh za moje delo in razume, ker sem večkrat zdoma. V soboto in nedeljo nadoknadimo, skupaj gremo na kakšen sprehod." Pravi, daje družina lahko v veliko podporo. Starši so jo namreč vedno spodbujali in tako spoznava in priznava, daje uspešnost njene poti tudi dosti odvisna od družinske spodbude. Ghislaine Seifelislam Vozi (jih) vlak v daljave Osnovna šola Vitka Pavliča je ena najmanjših samostojnih šol v Sloveniji, ki izobražuje in usposablja otroke z lažjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju. Poleg pridobivanja novih znanj je smoter za to delo usposobljenih strokovnjakov tudi navajanje učencev na samostojnost, kar je prednostnega pomena ob delu z zmerno motenimi otroki. Ravnateljica šole Ljudmila Deželak jepovedala.damora imeti pridobljeno znanje tudi praktično izkušnjo, ki bo učencem omogočila lažjo vključitev v družbo in jih navajala k samostojnosti. Kot že nekaj let zapored, so tudi letos pripravili projektno učno delo in ga povezali z Mladinskim literarnim in likovnim natečajem, ki so ga razpisale Slovenske železnice. K sodelovanju so povabili učence osnovnih šol, da bi z leposlovno in likovno obdelavo ob .jubilejnem praznovanju 150-letnice železnice v Sloveniji odkrili lepote jezika, estetskega oblikovanja in literarnega izražanja v najrazličnejših opisnih delih. Ker učenci zelo radi potujejo z vlakom, so učitelji sklenili, dajih natančneje seznanijo z življenjem na železnici in jim omogočijo, da sodelujejo tudi na natečaju ob obletnici Slovenskih železnic. Delovne skupine so se seznanile z vrstami vlakov, nevarnostmi v železniškem prometu, tudi pri čakanju na vlak, s kulturo obnašanja v prostorih železniške postaje, z delavci ŽP ter njihovimi oblačili, prometnimi znaki, transportom po železnici in pomembnimi dogodki v železniškem prometu v Hrastniku. Učenci so izdelali makete vlakovnih kompozicij ter tirov, maketo hrastniške železniške postaje, zbirali slike vlakov ter pesmi, ugank in literarnih zapisov, ki so na kakršenkoli način povezani z železnico. S tem projektom so tako učitelji kot učenci pridobili dragocene izkušnje in znanja s področja železnice. Jerca Vučetič Počitnikovanje šolarjev Zveza prijateljev mladine Trbovlje že vrsto let organizira najrazličnejše aktivnosti, ki povezujejo mlade in najmlajše. Med temi aktivnostmi so vsakoletna letovanja predšolskih in šolskih otrok na Debelem rtiču ob slovenski obali. Tudi letos bo letovanje otrok v dveh terminih: V ta namen je Svet ZPM Trbovlje sprejel določene smernice za izpeljavo letovanj. Predšolski otroci bodo letovali 7 dni, šolarji pa 10 dni. Razumljivo je, da starše glede letovanja svojih otrok najprej zanimajo stroški. Kalkulacijo izdela strokovna služba na osnovi ekonomske cene, nato pa iščejo razne olajšave, bodisi iz občinskega proračuna ali iz drugih virov. Letos bodo morah starši dobršen del stroškov kriti sami, dana pa bo možnost obročnega odplačevanja. T.L. Dan odprtih vrat V sredo,20.marcajebilod 10. do 16. ure dan odprtih vrat v Dijaškem domu Trbovlje v Šuštarjevi koloniji. Namen prostega ogleda in razgovor z vodstvom doma je bil, da se dijaki, učenci, kot njihovi starši, sorodniki in ostali občani seznanijo zživljenjem in delom gojencev tega doma. Poleg številnih informacij so sodelavci tega doma organizirali zanimivo razstavo raznih del oziroma izdelkov. T.L 23. marec je svetovni dan meteorologije. Pravijo, da je od klime odvisen ves organski svet, vključno s človekom. Zanimanje za vremenska dogajanja pa je znano od nekdaj, ko so v te namene častili razne bogove, recimo Hindujci boga Indro, Perzijci boga Mitro, Germani so slavili boga Thora, tudi rimski bog Jupiter je vladal vsem prirodnim silam. Znane so napovedi vremena primitivnih ljudstev glede na vremenske znake na nebu, pojave na rastlinah in obnašanju živali, ko seje lc-to razvijalo v obliki občutij, verovanj in magij. Vremenska karta je bila razstavljena že leta 1851 v Londonu, ustanavljanje meteoroloških opazovalnic na Slovenskem je znano že iz 18. stoletja, Kassner pa je film o vremenu izdelal leta 1919. Z razvojem tehnike pa se spreminja tudi inikro značaj vremena in podnebja, saj je vse več onesnaženja zraka. Prav tako pa meteorološke rakete, radarji, sateliti, posredujejo številne podatke, kar doprinese tudi k vremenskim napovedim. Znanost o vremenu in podnebju nas tako v različnih koncih Slovenije opozarja, da obalni predeli kažejo drugačne vremenske značilnosti kot gorski ali ravninski in podobno. Kakorkoli, koledarska pomlad prinaša tudi pomladansko delo v vinogradih, sadovnjakih, njivah, predvsem pa tudi lepše vreme. Glede na zimo, se nam obeta tudi sušno poletje. Tekst in foto: Petra Radovič spanje je odvisno od vremena. Boljše se počutim, če je vreme nevihtno ali deževno, ko je manj zdravstvenih težav." Tea Senica, upokojenka iz Hrastnika: "Z možem imava visok pritisk, zato vsako spremembo vremena kar občutiva. Tudi Milan llrodcr, strojni tehnik iz Trbovelj: "Seveda sta počutje in zdravje odvisna tudi od vremena Bolj mi prija sončno vreme, sicer se ob vsakem vremenu trudim biti dobre volje. Za bio-vrtnarjenje se pa ne zanimam.". Hermina Skvarča, ekonomistka iz Trbovelj: "Če je slabo vreme, se ljudje zdravstveno in razpoloženjsko slabše počutijo. Boljše prenašam sončno vreme. Kar pa zadeva bio-vrtnarjenje, so o tem več vedeli starejši ljudje. Mislim, da tudi položaj planetov vpliva na pridelek, zdaj v te namene vebko uporabljajo setveni koledar." Cvijo Jakovljevič, uslužbenec iz Trbovelj: "Ob slabem vremenu me malce daje revma, sicer pravijo, da je deževno vreme slabše za zdravstveno počutje. Ob slabšem vremenu so nekateri manj delavni, name to ne vpbva. Bolj od vremenskih razmer, name vplivajo razmere v denarnici." Marta Zuža, upokojenka iz Trbovelj: "Po vremenskem koledatju se ne lepotičim, na spremembo vremena me opozori revma. Mislim, da je letošnja dolga zima vplivala na ljudi, tudi gripa je zelo razsajala. Če je sončno vreme, so ljudje bolj veseli. Čeravno se jih vebko ozira po bio-vrtnarjenju, mislim, da pridelek vseeno uspeva” Franc Vovk, upokojenec iz Trbovelj: "Vremenske razmere vpbvajo tako na počutje, kot na oblačenje. Za letos so napovedovah dolgo zimo in je bila menda po več kot petdesetih letih tako huda. Zdravstveno nisem občutljiv na vreme, tudi pri klepetih se enako nasmejimo, Ze je slabo vreme." Irma Jordan, uslužbenka iz Trbovelj: "Na izlete se raje odpravim, če je sončno vreme. Mislim tudi, da položaj planetov vpbva na kakovost zemlje, pridelka. Naši predniki so imeb vebko pregovorov o vremenu, nekateri še vedno držijo. Za letošnjo zimo se mi zdi, da je bila predolga, zato komaj čakam poletje." Jože Petauer, upokojenec iz Trbovelj: "Mislim, da se ljudje manj prepirajo zaradi vremenskih prilik in bolj zaradi denarnih prihk. Na poslabšanje vremena pa me opozori revma, sicer se odpravim na sprehod ab izlet ne glede na vreme." Marija Nedeljko, uslužbenka iz Zagorja: "Na glavobol včasih vpliva vreme, včasih pa ne. Mislim pa, da nas bio-vitnarjenje vrača k posvečanju zemlji, s čimer so se ukvarjale stare civilizacije. Večkrat preberem vremenske napovedi, kot tudi o bio-vrtnaijenju." Dušan Fink, upokojenec z Izlak: "Verjetno tudi vreme vpbva na ljudi, čeravno osebno nisem vremensko občutljiv. O bio-vrtnaijenju sporočajo že v svetu, tudi pri nas skušajo tako vplivati na predelavo hrane, sajenje rastbn, pridelati zdrav in kakovosten pridelek. Stari narodi so se orientirali tudi po Luni, imeb pregovore, ki kažejo na večje spoštovanje zemlje. Področje vremenoslovja je tudi pri nas v razmahu, tudi vremenske napovedi včasih kar držijo." Knjiija je orožje Pred kratkim mi je crknil videorekorder. Groza. Grizel sem si nohte in pred očmi so se mi odvrteli vsi naslovi filmov, ki jih ne bom mogel v naslednjih dneh gledati ali jih snemati. Groza. Vendar to niti ni tako grozno v primerjavi s tem, dami je pred kratkim crknil a še televizija. Le v kaj bom brezizrazno buljil v naslednjih dneh. Groza, groza, groza. Kar srh me spreletava ob misli, da me je kruta usoda pahnila v temačen srednji vek brez tako eksistencialnih zadev kot je VCR in TV, če sem malo strokoven. Pa je panika kmalu minila. Pograbil sem časopis in ga temeljito preštudiral. Sicer je res, da sem najprej temeljito preštudiral prav televizijski spored. Bolj tako, iz navade. Minilo je še nekaj časa da sem se popolnoma sprijaznil z mislijo, da bo nekaj naslednjih dni prav groznih. Še več. Iz vse te grozne groze sem skušal potegniti najboljše. Zato sem prižgal radio, odprl knjigo in... ne boste verjeli, užival. V knjigi, ki jo je napisal avtor 20. stoletja niti z besedico ni omenjena televizija. Še več. Knjiga je povsem neprimerna za kakšno televizijsko Soap opero, ki bi nastala na podlagi te knjige. Sem pa izvedel marsikaj novega. Predvsem na primer to, da se svet ne konča s crknjeno televizijo in videorekorderjem. Prav neverjetno je spoznanje kako hitro človeški um lahko pozabi na tako pomembno škatlo kot je televizija. Po dnevu ali dveh abstinenčne krize se telo umiri, misli pa se z neznansko lahkoto poglobijo v knjigo. Prav je imel tisti tip, mislim da je bil Brecht, ki je vseskozi trdil, da je knjiga orožje. Samo v roke jo je treba prijeti, je menda dodal. Zazdelo se mi je, da je pravzaprav žalostno, da te v branje knjige pahne prav katastrofa in kruta usoda. Ob crknjeni televiziji. Po dveh dnevih branja knjig sem iz svojega spomina izbrisal podobo televizije in videorekorderja. Ne morete si misliti, kako sem si oddahnil, ko mi je serviser povedal, da video še ni popravljen. Najraje bi zavriskal od veselja. Kako ne bi. Pred spanjem me čaka še ogromno strani, ki jih je treba prebrati. Mogoče bom imel srečo in videorekorder ne bo še prav kmalu popravljen. Mogoče. Sicer pa na to možnost ne računam preveč. Na to sploh ne pomišljam. Starihtelevizjjskih sporedov, ki jih študiram po vsakem poglavju knjige mi namreč že primanjkuje. Počasi pa mi zmanjkuje tudi nohtov, ki bi jih živčno grizel. Kje je moja televizija, hočem svojo televizijo! Preden znorim od pomanjkanja TV programa. Na Žalost sem se spravil brati knjige, ki so mi precej všeč. Le kako naj negodujem čez televizijski program, če ga ne gledam. Groza. Stanovanja Spremembe, ki smojih doživeli na stanovanjskem področju, so tolikšne ali tako zelo globoke in široke, kot malokje drugod. Začelo seje pred leti z odprodajo dotedanjih družbenih stanovanj in danes razpolagamo tudi že z nacionalnim in postopoma bomo tudi z občinskimi stanovanjskimi programi. Ocenjuje se, da smo s prodajo več kot polovice prejšnjega družbenega stanovanjskega sklada v Sloveniji zdaj skoraj pri evropskem vrhu glede deleža lastnih stanovanj. Očitno je to spodbudna ugotovitev, ki pa vsebuje tudi to ali ono negativno plat. Naj spomnimo, da velik deležvečlastniških stanovanjskih poslopij, po domačejimpravimo bloki, otežuje upravljanje in vzdrževanje. Zal se predolgo vleče in povzroča neljube spore med lastniki in stanovanjskimi skladi. Naš namen pa ni pisati o tem. Bolje bo reči besedo, dve o slovenskemnacionalnemprogramu. Njegovo izvajanje naj bi namreč zagotovilo zadostno število stanovanj za različne sloje prebivalstva. Prav tu pa se bo zatikalo. Četudi bi bile občine, ki jim stanovanjski zakon nalaga skrb za zagotavljanje socialnih stanovanj kos tej obveznosti, še lep čas ne bomo dočakali zadostnega števila novih stanovanjskih enot. Ker pa poznamo gmotno podlago občin, lahko mirnega srca zapišemo, da se bodo bržčas prizadevale vsako leto zagotoviti ustrezno število novih stanovanj, praktična izvedba te dolžnosti pa je in bo vprašljiva. Ocene kažejo, da bi morali v Sloveniji z novogradnjo in prenovo zagotoviti na leto vsaj 10.000 stanovanjskih enot. Do leta 2000pa bi morali razpolagati vsaj s 1.500 socialnimi stanovanji vsako leto, s čimer bi pokrivali tekoče potrebe. Ker pa dobro poznamo bero na tem področju zadnjih pet, šest let (v letih od 1991 do 1994je bilo sezidanih le 300 socialnih stanovanj), so predvidevanja s tega področja dokaj tvegana. V Zasavju bi samo socialnih stanovanj vsako leto potrebovali več deset, na voljo pa nam je tudi podatek iz trboveljskega občinskega stanovanjskegaprograma. Po njem bi morali vsako leto zagotoviti okoli 110 novih stanovanj, ne le socialnih, marveč tudi neprofitnih in drugih, v obeh sosednjih občinah pa nekaj manj. Dobro poznamo tudi obstoječi stanovanjski sklad. Vse preveč stanovanj je starih, dotrajanih. Veliko jih bo treba porušiti, še veliko več korenito prenoviti. Spričo tega, da bo potrebno v veliko število stanovanj napeljati tudi centralne ogrevanje, tak poseg pa stane vsaj 2500 do 3500 nemških mark, zelo veliko število stanovalcev pa si takega izdatka enostavno ne more privoščiti, si lahko mislimo, kako slabo se piše vsem, ki bodo morali poskrbeti za vse to. Najbolj so in ostanejo prizadeti vsi, ki jim njihove gmotne razmere preprečujejo zbrati toliko denarja, da bi najeli posojila ali kredite za pridobitev stanovanj. apafisc Kut defektolog seje Tine Kralj po šolanju, leta 1969, zaposlil na Osnovni šoli dr. Slavka Gruma s prilagojenim programom, kjer je od leta 1980 ravnatelj. V teh letih so jih na šoli pestili različni problemi, ki so bili nekako rešeni, ko sc se leta 1988 preselili v novo zgradbo, kjer šola povsem drugače posluje. Krajanom Mlinš, kjer stanuje, pa tudi drugim, je znan po svoji prizadevnosti, predvsem pa po svojem hobiju, saj že skoraj trideset let presednikuje Kulturno prosvetnemu društvu Mlinšc in ni jih malo, ki bi z gotovostjo trdili, da je nadarjen igralec. Leta 1985 je prejel tudi plaketo dr. Slavka Gruma za izredne dosežke na kulturnem področju. Vsekakor se bolj posveča stroki in kot tak je leta 1992 prejel tudi plaketo Antona Skale za življenjsko delo. V njegovem življenju humanosti ne manjka. Kako to, da ste se odločili za poklic defektologa? Verjetno je bil vzrok temu tudi to, ker imam starejšo sestro, ki je kot mlado dekle odšla na učiteljišče in si potem izbrala študij defektologije, pa tudi poročila seje z defektologom. Oba sta to delo opravljala, jaz pa sem kot šoloobvezen otrok hodil občasno k njim na obiske ali počitnice in zdelo se mi je, daje to delo zelo lepo. Res pa je tudi to, da imam zelo rad otroke. Lani je šola, katere ravnatelj ste, praznovala 30-lctnico. S kakšnimi problemi ste se srečevali? Vsekakor je to določena stopnja razvoja, kajti začelo seje z oddelki v osnovni_ šoli, leta 1939. Potem je vojna prekinila delo v tem pomožnem oddelku, kot so mu takrat rekli. Nadaljevalo seje potem od leta 1947 do 1951 in ponovno od šolskega leta 1962/63 dalje. Število otrok, ki so rabili posebno obravnavo, je naraščalo in to je bilo odločilno, da je bila leta 1965 ustanovljena samostojna posebna Osnovna šola. Oddelki so bili v tem zadnjem obdobju na OŠ Tone Okrogar, prve prostore je šola dobila v stavbi Glasbene šole in je bila v teh prostorih od leta 1965 do 1976, ko so ti prostori postali življenjsko nevarni in je bilo potrebno iskati drugo lokacijo. Začasno smo se preselili v športni dom Proletarec, kjer smo bili do leta 1988, ko smo se preselili v novo šolo. Do vselitve v novo šolo je največji problem pomenil prostorske probleme. Bili smo v večih programih takratnih samoprispevkov, in ko se je za potrebe naše šole zgradila nova zgradba, smo bili te pridobitve zelo veseli. Pogoji dela so se s tem izboljšali, kajti dobili smo prostore, namensko grajene za to populacijo. Pogoji so zares dobri, jaz pravim najboljši, v letu 1991 pa smo izdelali tudi telovadnico z lastnimi sredstvi. Ali število učencev na šoli z leti narašča? Na naši šoli se šolajo le učenci, ki so predhodno na določen predlog pregledani pri komisiji za razvrščanje, ki zdaj deluje pri Centru za socialno delo v Zagorju in te otroke šolamo po določenih predpisanih programih. V letih okrog 1970 in še potem, smo imeli na šoli do 80 učencev. Vsako šolsko leto je to število nekoliko upadalo, v šolskem letu 1995/96 pa imamo na šoli 61 učencev, od tega jih je 20 z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, od tegaje 8 otrokiz Trbovelj. Nekateri so tudi težje pokretni, to so otroci prizadeti po cerebralni paralizi. Najprej smo usposabljali otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V letu 1975/76 smo začeli z usposabljanjem otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v razvoju in ustanovili prvi tak oddelek, zdaj imamo že tri takšne oddelke, kajti podobnih oddelkov v Trbovljah nimajo, zato imamo vključene tudi otroke iz Trbovelj. Leta 1984 smo ustanovili in šoli priključili tudi delavnico pod posebnimi pogoji, ki je delovala za področje Revirjev in je pri šoli delovala kot enota in bila priključena do leta 1991. Takrat so v občini Zagorje pristopili k reorganizaciji šolstva, z razpadom vzgojno-izobraževalnega zavoda so šole postale samostojni javni zavodi. Tako je tudi delavnica pod posebnimi pogoji postala samostojni javni zavod. Katere so dobre in slabe strani vašega poklica? Delo na tej šoli je dokaj pestro, ne toliko po učni snovi, ampak pestro po občasnih vzgojnih težavah, s katerimi se srečujemo pri obravnavi naših učencev. Pedagoški delavci dobro poznajo naše učence, inkona ocenjevalnih konferencah in konferencah učiteljskega zbora analiziramo učni uspeh, vedno ugotovimo, da vsakega učenca, ki je na naši šoli, vsi zelo dobro poznamo in mu skušamo kar se da pomagati in mu razvijati vse tiste potencialne možnosti, ki jih kot mlad človek ima. Vsak pedagoški delavec pristopa do učencev na svojevrsten način, ki pa je zelo topel, človeški in lep. Kaj pa menite o sodelovanju s starši? Z vsemi starši naših učencev zelo dobro sodelujemo, starši prihajajo v šolo in se zanimajo za svoje otroke. Mi jim skušamo svetovati, včasih so s strani staršev določeni pomisleki, če bi bilo treba otroka prešolati. vendar jim na šoli stvari dobro pojasnimo ter tako pomagamo pri odločitvah. Kajti svetujemo jim. da se morajo odločiti za tisto, kar je za otroka najboljše. Starše skušamo zelo •razumeti in jim pomagati. Kakšni pašo odnosi v kolektivu? Normativi za naše področje šolstva so drugačni v primerjavi z osnovnimi šolami. Od devetih oddelkov imamo tri oddelke za vzgojo in izobraževanje, to so otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Kljub temu, daje naše delo težke, da vsak otrok na šoli potrebuje samostojno obravnavo, svojevrsten pristop, pa ugotavljam, da so kljub tej napornosti, odnosi, ki na šoli vladajo med delavci, tudi v odnosu do otrok, zelo sproščeni. Mislim, da se vsi otroci pri nas na šoli zelo dobro počutijo, pa tudi delavci, ki to delo opravljamo. Kar se tiče sodelovanja z osnovnimi šolami lahko rečem, da z vsemi, tudi z glasbeno šolo in vzgojno-varstvenim zavodom, zelo dobro sodelujemo in se med seboj razumemo ter si strokovno pomagamo. Koliko pa vas je pravzaprav zaposlenih? Na šoli nas je vseh skupaj zaposlenih dvajset delavcev, od tega je petnajst pedagoških delavcev. Že tretje leto tudi izvajamo mobilno specialno pedagoško obravnavo učencev na osnovnih šolah. To so učenci, ki imajo določene težit ve pri ličenju in ne pomeni, da bodo razvrščeni, ampak jim nudimo le določeno pomoč. Ugotovitve učiteljev in učencev, kot vodstva šole, svetovalnih delavcev in staršev ter otrok pa je, da je to zelo ugodno. Ta pomoč je sprejeta z odobravanjem, otroci so veseli, zato bomo s to obliko dela nadaljevali. Ko ho sprejet nov Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, bo ta tako naravnan, da bo veliko učencev ostajalo na rednih osnovnih šolah in se jim bo tam nudila določena pomoč. Določen odstotek učencev pa bo še vedno takšen, da ho potreboval posebno obravnavo v posebnih institucijah; kot so naprimer osnovne šole s prilagojenim programom. Dodal bi še, da imamo mobilno logopedinjo, ki to šolsko leto dela prvič v tej obliki in obravnava učence, ki imajo določene govorne motnje in je na vsaki osnovni šoli en dan v tednu. Ste učitelji, glede na zahtevnost dela, dobro plačani? Najbrž, kot vsi učitelji, nismo dovolj plačani. Ampak določena razlika pa je, vsaj glede na težje pogoje dela, ki so defektologom priznani že desetletja. Ta razlika je od 10 do 20 odstotkov, glede na delo z otroki z lažjo oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju. Ampak ta odstotek je na osnovno plačo. Izkupiček dobrodelnega koncerta ob materinskem dnevu bo namenjen vaši šoli. Je bilo že več tovrstnih prireditev? Mislim, da je akcija Podarimo otrokom prvi dobrodelni koncert v naši občini, katere izkupiček bo namenjen naši šoli. Meni osebno in tudi kolegom na šoli se zdi ta poteza organizatorjev zelo humana, sredstva bodo zelo prav prišla, kajti nabavili bi določene pripomočke, ki jih bodo uporabljali otroci z gibalnimi težavami. Hvala tudi v imenu otrok za to humano odločitev. Kako pa je z razstavami in prireditvami, ki jih prirejate na šoli? Že preko deset let smo vsako leto z našimi učenci in učitelji pripravili za novo leto določeno pravljično igrico, bodisi da smo jo sami priredili ali pa za to zaprosili prof. Nandeta Razborška in oh tej priložnosti bi se mu lepo zahvalil, ker je vedno priskočil na pomoč in smo tako učencem omogočili, da so se predstavili javnosti. Vsa leta na šoli deluje tudi pevski zbor, ki bo nastopil tudi na tej dobrodelni prireditvi. Vsako leto organiziramo tudi razstave likovno-tehničnih izdelkov. Lani smo naprimer sodelovali v Ljubljani na republiški razstavi Učila 95 s serijsko proizvodnim projektom Kuža Timy. Na šoli smo organizirali tudi regijsko srečanje mladih tehnikov ljubljanske in gorenjske regije. Ob tej priložnosti je bila tudi razstava tehničnih izdelkov učencev osnovnih šol s prilagojenim programom, ki so sodelovale na tem tekmovanju. Učenci so zelo aktivni tudi na športnem področju. Udeležujejo se regijskih in republiških srečanj. Ali bi se danes ponovno odločili za poklic defektologa? Da, po vsej verjetnosti, ker mi nikoli ni bilo žal, da sem izbral to pot. Opravljanje tega dela, ukvarjanje s temi otroki se mi zdi res nekaj humanega, človeškega. V največje veselje mi je, ko se po končanem 8. razredu naši učenci lahko vključujejo v skrajšane programe poklicnega izobraževanja oziroma v Varstveno delovni center Zagotje. Imate glede šole še kakšne načrte? V naslednjih letih bomo v razvoju te šole sledili novi zakonodaji, ki prihaja, ter skrbeli, da bomo ta renome, ki ga je šola v teh 30 letih pridobila, ohranili in dograjevali. Skratka, se strokovno izpopolnjevali tudi naprej. Kar se pa tiče kakšnih drugih pridobitev, bi pa omenil ureditev igrišča pod Glasbeno šolo, ki je sicer v denacionalizacijskem postopku, čeprav smo pred leti že dobili dovoljenje iz občine. Manjkajo nam namreč površine za rekreacijo in sprostitev učencev. Še eno pridobitev bomo v tem letu zabeležili, namreč občina Zagorje nam bo kupila kombi za prevoz naših učencev. Iz razgovorov, ki sem jih v zadnjem obdobju opravil, sta mi tako župan, gospod Švagan, kot načelnica oddelka za družbene dejavnosti, gospa Šmitova zagotovila, da bodo v tem letu ta kombi kupili. Kako pa je s srečanji defektologov, sc jih udeležujete? Vsi slovenski defektologi se srečujemo dvakrat letno: na dnevu defektologov in defektoloških izobraževalnih dnevih. V letu 1994 smo imeli tovrstno srečanje tudi v Zagorju, ki se ga je udeležilo 700 udeležencev in je pomenilo promocijo tako dejavnosti kol občine. Takrat so bila tudi podeljena najvišja priznanja na področju defektologije, to so plakete Antona Skale. Natem srečanju je vkultumem programu nastopil operni pevec Ladko Korošec, naš rojak, in to je bil njegov zadnji nastop v Zagorju. V spomladanskih mesecih pa potekajo v Portorožu defektološki izobraževalni dnevi in bodo letos že četrtič. Na všakem srečanju je predstavljena neka kompleksna tema, lani recimo zelo zanimivo področje komunikacije, letos pa obsega temo: Defektolog v Osnovni šoli. Tovrstnih srečanj se vsako leto udeležujemo, aktivno sodelujemo, letos se bosta na takem srečanju predstavili tudi naši defektologinji, ki delata v mobilno specialno pedagoški službi. Ker pa sem tudi predsednik Sekcije za delo z otroki z lažjo motnjo v razvoju, ki deluje pri Društvu defektologov Slovenije, na teh srečanjih predstavimo tudi prispevke iz prakse, ki se zbirajo pri meni, kot predsedniku. Te inovacije iz prakse zelo popestrijo ta srečanja. Zelo aktivni ste tudi v KS Mlinše. Res je, poleg aktivnosti na ožjem strokovnem področju sem aktiven tudi v kraju, kjer živim. V zadnjem obdobju sem podpredsednik sveta KS. V teh letih smo veliko postorili z vidika cestne infrastrukture. Seveda pa je velika podpora in razumevanje s strani občine. Velik pa je tudi prispevek krajanov. Vsa leta ste zelo dejavni na kulturnem področju, kot igralec ste zelo priljubljeni. Koliko časa namenjate tej dejavnosti? Toliko časa, kolikor sem zaposlen, sem tudi predsednik Kulturno prosvetnega dmštva Mlinše. Ampak da bi imel kakšne izredne igralske sposobnosti, jih najbrž nimam. Sodelovanje v teh dmštvih je resda prostovoljno, v vseh letih je pri društvu sodelovalo veliko amaterskih igralcev, vendar so mnogi iz objektivnih razlogov to dejavnost zapustili. Le jaz in še dva druga člana, smo taki, ki kontinuirano vztrajamo že 30 let. To mi je v veliko veselje, igranje na odm je moj hobi. trenutno se na Mlinšah pripravljamo na premiero veseloigre Rodoljub iz Amerike. V našem društvu se mi zdi pomembno, da imamo zelo mešan sestav, od najmlajših do nekoliko starejših članov. Vzpodbudno je. daje za nami podmladek, ki bo to nadaljeval. Seveda pa je najlepše nastopati pred domačo publiko, z domačim delom, ko so naše prireditve zelo množično obiskane. Lani. ko smo uprizorili Jurčičevega Domna, je bila dvorana nabito polna. Zelo rad sem sodeloval tudi na Valvasorjevih dnevih, ki je bila sicer aktivnost kulturnega društva ETI Izlake, a tudi z njimi je lepo sodelovati. Pred leti sem z njimi sodeloval v Gambrški kroniki. Ali vam ob vseh aktivnostih ostane še kaj prostega časa? Če sem odkrit, mi spričo vseh teh aktivnosti, prostega časa res ne ostaja veliko. Če mi ga že kaj ostane, se posvečam družini oziroma svojemu najmlajšemu sinu, ki sedaj hodi v 1. razred. Pa na krajše sprehode v naravo grem rad, kot tudi zelo rad berem knjige in poslušam klasično glasbo. Ste tudi v družini koga navdušili za katero vaših dejavnosti? Imam dva sinova, starejši zaključuje srednjo veterinarsko šolo. tudi igra na amaterskem odm, kar nekaj vlog sva že skupaj odigrala, saj je to tudi njemu v veselje. Vendar se bo odločil za študij naravoslovja Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar Slovenska policija je ena izmed najuspešnejših v svetu. Tako nas prepričujejo vsaj statistični podatki o številu rešenih primerov kriminalnih dejanj. Učinkovitost policije pa se lahko še izboljša. Zato je ministrstvo za notranje zadeve pripravilo temeljito reorganizacijo policije tako na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Priprave so potekale zadnjih pet let. Se pravi, da seje reorganizacija začela takoj po osamosvojitvi. Zasavje je že leta 1991 postalo sestavni del Uprave za notranje zadeve Ljubljana. S 1. aprilom 1996 pa bodo policijske postaje na področju UNZ Ljubljana začele delovati po novi organizacijski shemi. Novo organizacijsko shemo delovanja policije so najprej uvedli na območju UNZ Kranj. Poskusno delo je trajalo leto dni. V tem času so odpravljali pomankljivosti in slabosti, ki so jih opazili. Na ljubljanskem območju, kamor spada tudi Zasavje, so z reorganizacijo začeli zadnji. 16 policijskih postaj, ki so bile do sedaj na tem področju, bo zamenjalo 13 postaj s tremi posebnimi enotami. Tako bo v Zasavju ostala policijska postaja Trbovlje, v Zagorju in Hrastniku bosta od 1. aprila dalje delovala policijska oddelka. Te spremembe ne bodo vplivale na zmanjševanje obsega dela policistov v Zasavju. Nasprotno, eden izmed najvažnejših ciljev reorganizacije je povečati učinkovitost. To pomeni, da se bo zmanjševala administracija na samih policijskih postajah. Tako naj bi dobili več operativnih delovnih mest, kar ne pomeni nič drugega kot to, da bo odslej po ulicah prisotnih še več policistov, ki bodo skrbeh za red. Načelnik UNZ Ljubljana, Branko Sklad meni, da več stikov policije z ljudmi pomeni hkrati tudi hitrejše in boljše razreševanje težav. Pomembno pa je tudi, da bo več policistov na terenu delovalo tudi bolj preventivno. Že sama prisotnost modrih uniform po ulicah naj bi pomenilo večjo prometno in tudi drugo var- nost. Seveda pa se. policija nikoli ne bo odrekla svoji represivni funkciji. Petarde, kresničke, taksi... Spremembe v delovanju policijskega aparata so bile še najbolj vidne z uvajanjem nekaterih preventivnih akcij. Ob koncu lanskega leta je tako potekala akcija Petarde, brez njih je lepše. Odziv ljudi je bil precejšen. Veliko se jih je zglasilo na posamezne policijske postaje, kjer so petarde lahko zamenjali za praktično darilo. S tem so policisti vsaj delno omilili obnovoletno pokanje petard, hkrati pa so zmanjšali možnosti poškodb s temi pirotehničnimi sredstvi. S 15. februarjem pa so policisti začeli z akcijo Stopimo iz teme. Namenjena je bila predvsem večji varnosti pešcev in drugih udeležencev v prometu. V tej akciji so prvič podeljevali tudi zloženke, ki opozarjajo na nevarnosti v prometu. Akcija je trajala do 10. marca. Policisti pa se niso v te akcije spustili naključno. Akcije so pripravili v okviru strategije MNZ. Kot je povedal Alojzij Klančišar. komandir policijske postaje Zagorje, so v pripravah na te akcije najprej analizirali posamezne kršitve ter evidentirali najpogostejše vzroke prometnih nesreč. Nato pa so se odločili za drugačen pristop. Izvedli • so tudi precej kvalitetno anketo, v kateri so ugotovili, da se kar 90 odstotkov vprašanih strinja s tem, da policisti, vsaj kar se tiče prometne varnosti, ukrepajo striktno. Lansko leto so izvedli tudi poskusno kontrolo in štetje voznikov, ki se privezujejo z varnostnim pasom. Ugotovili so, da je takih samo 10 odstotkov. Na podlagi tako zbranih statističnih podatkov so napravili strategijo, ki jo državljani lahko vidimo v obliki raznih preventivnih akcij. Dokonča leta jih bo še kar nekaj. Trenutno pa poteka akcija Natakar, taksi prosim. Natakar, taksi prosim Kot je razvidno žeiz samega imena akcije, je ta namenjena predvsem zmanjševanju števila vinjenih voznikov. Namenjena je zmanjševanju števila poškodb, kakor tudi nesreč, ki so posredno ah neposredno povezane z alkoholom. Od 15. marca do 10. aprila bodo poheisti izvajah poostreno kontrolo psihofizičnih sposobnosti voznikov. Proti vsem kršiteljem bodo ukrepali tako, kot so \r. zloženke Storimo iž teme Voznik opazi ponoči ali v mraku: - temno oblečenega pešca na 20 metrov, - pešca s kresničko ali odsevnim trakom na 136 metrov. do sedaj. Torej z denarnimi kaznimi in odvzemom vozniškega izpita. Razlika bo le v tem, da bodo kršitelje predpisov, predvsem tiste, ki bodo vinjeni, opozarjali z zloženko. Kršitelja torej ne bodo samo kaznovali, temveč mu bodopovedali, zakaj so ga kaznovali. S takšnim pristopom skušajo poheisti doseči tudi večjo osveščenost ljudi. Alkohol in vožnja pač ne gresta skupaj. Osveščenost ljudi pa je na splošno na nizki ravni. Ne samo kar se tiče alkohola in vožnje. Vse premalo se zavedamo tudi ostalih nevarnosti, ki prežijo vsak dan na nas. Od vlomov in ropov pa vse do prometnih KAKO AA »RI GO STRAA CESTE? Najbolj vara« je: • skozi podhod oli tez nadhod. • no senofor.zircrern prekadi) m peste, • no oznateiem pelode in ceste. s * A 1 na min n« nežnosti Ni; • SE .smtKOMfE) l«W »OČKE* *L) vozišč* • MSLBM WIETO. II* OSNO. St OKU? HA i»0 H 6 se si sisuzu.t vaz ic. rethuM voztšd. • asm -tkan »d *m«St ran-namn Msratvozša • Kisia*siro*ow>roau>wiu2ts*c • (Eto PttOtAU Z OitšUlO HtHOTjO H)J£ • m reraviM st st mmm a št mm tka. 0 STOPIMO IZ TEME NATAKAR! TAKSI PROSIM, i VOZNIK-..........-__________________ 1 KE ŠI VOZILA ....„_-.DATUM---------- VAŠA KONCENTRACIJA ALKOHOLA V IZDIHANEM ZRAKU JE BILA j/kg nevarnosti. Namen nove organiziranosti policije je tudi, da dvigne varnostno zavest ljudi. Varnostno zavest ljudi bodo skušali dvigovati še z nekaterimi akcijami, ki bodo imele preventivni značaj. Do konca letošnjega leta se jih bo zvrstilo še kar nekaj. S 15. aprilom bodo začeli z akcijo, ki bo namenjena varnosti kolesarjev in privezovanju varnostnih pasov voznikov. 15. maja bo stekla akcija Hitrost ubija. Verjetno ni treba posebej razlagati, da je namenjena zniževanju hitrosti na nevarnih odsekih cest. Do konca leta bodo potekale še akcije Otroci in šola, Otroci v prometu, Premalo nas j e, da bi umirali na cesti, ter posebna akcija ob svetovnem tednu prometne var nosti. V oktobru se bodo v posebni akciji posvetili tudi tehnični brezhibnosti vozil. Specializacija. racionalizacija Če so razne akcije odraz nove organiziranosti policije to ne pomeni, da so to edine spremembe. Že na začetku je bilo govora o organizaciji policije v Zasavju. Po novem bo policijska postaja samo v Trbovljah. V Hrastniku in Zagorju pa bosta ostala oddelka te policijske postaje. Prebivalci Zasavja praktično te spremembe skoraj ne bomo čutili. Table z napisom policija ostajajo, ostaja vse po starem. Skoraj. Na policijskih oddelkih bo ukinjeno nočno dežurstvo. Izkušnje kažejo, da je veliko bolj smotrno namesto dežurstva uvesti kakšno patruljo več. Z vzpostavitvijo OKC, operacijsko komunikacij skega centra j e to še lažje izvesti. Informacije o dogodkih na terenu se stekajo v ta center, od tam pa se distribuirajo na posamezna področja. Z drugimi besedami: informacije OKC posreduje policijski patrulji na terenu in s tem se zmanjša reakcijski čas na posamezen dogodek. Policisti s tem posredujejo v krajšem času. Z reorganizacijo policije bo v Zasavju uvedena tudi lokalna kriminalistična skupina, ki bo imela svoje prostore na Policijski postaji. Uvajajo se tudi posebne policijske pisarne, ki bi še povečale stik prebivalcev s policijo. V Zasavju takšne policijske pisarne še ne bo. Prav tako ne bo tudi posebne lokalne prometne skupine. Uvajajo pa policijske okoliše. Policijski okoliši so včasih že bili. Imenovani so bili varnostni okoliši, vsak tak okoliš je imel tudi vodjo. Novo ime prinaša nekatere spremembe. Vodja policijskega okoliša bo odslej tisti. Iz /Menke Natakar, taksi orosim: ■illiillll. ravnotežju, zožen zorni kot itd. ki bo skrbel za prisotnost policije v posameznem okolišu. Tu gre za geografsko zaključeno celoto. Vodja policijskega okoliša bo deloval preventivno, delo policije bo približal državljanom in jim nudil tudi pomoč. Torej deloval bo preventivno. Dokler ne bo potrebna represija. Te funkcije policija ne odpoveduje niti vodjem Al kolini a Evropi Slovenj smo znmi po tem> da v potem tudi sedemo -zn volan. Dovoljena koncentracija alkohola v krvi je pri nas 0,5 grama alkohola na kilogram krvi, v vzhodni Evropi, Turčiji, ir najbolj zanimiv podatek, da je kazen za vožnjo v vinjenem stanju zaživelo 13 policijskih postaj. Nekatere, tako kot npr. v Zasavju bodo imele svoje oddelke. Poleg teh policijskih postaj, pa bodo še tri posebne. To je postaja prometne policije, postaja konjeniške policije in policijska postaja vodnikov službenih psov. Vse tri omenjene postaje bodo imele sedež vLjubljani. Po posameznih področjih pa bodo imele svoje upravne enote. Z reorganizacijo policije naj bi tako dosegli višji nivo varnosti državljanov, večjo pokritost terena ter večji stik z ljudmi. Nova policija, če jo lahko tako imenujem, bo bolj učinkovita, bolj racionalna. Eden izmed ciljev je tudi znižati stroške. V kolikšni meri jim bo to uspelo, bo kmalu jasno. Vprašanje pa je, ali bo © 0 0 ©e Omejitve hitrosti so tam zaradi vzroka... Upoštevajte jih! HITROST vozn:k........................ m St man..............»atu« .. VAŠA HITROST PRI OMEJITVI ... JE BILA..........km/h policijskih okolišev. Specializacija funkcij policije pomeni tudi enotno obravnavanje varnostnih razmer, boljše pokrivanje terena ter racionalizacija dela samega. Tako bodo zmanjševali število starešinskega in režijskega kadra. Število policistov na posameznih postajah ostaja bolj ali manj enako. Povečalo se bo samo število operativcev, ki bodo svoje delo opravljali na terenu. Na področu UNZ Ljubljana bo samo reorganizacija policije dovolj, da se stvari obrnejo na bolje. Veliko kritik leti tudi na slovensko sodstvo, ki je precej neučinkovito. Sodne razprave se vlečej brez konca in kraja. Morda bi bilo pametno napraviti tudi strategijo za reorganizacijo tudi te veje države in državnega aparata. Jure Nagode Zlata vrtnica nosti, ki jih bo TD Trbovlje organiziralo in izpeljalo letos. Sodelujmo vsak po svojih močeh pri akciji "Moja dežela- lepa, urejena in Turistično društvo Trbovlje se tudi letos aktivno vključuje v občinsko spomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolj a, ki bo traj ala od konca marca do srede aprila letos. Društvo ima tudi letos v načrtu podelitev priznanja "Zlata vrtnica". Prejelo jo bo tisto podjetje, zavod, šola, vrtec ali ustanova, ki bo najzgledneje uredila okolico svojih poslovnih prostorov, pa tudi notranjostjavnega prostora. Letošnja akcija "Zlata vrtnica" bo potekala pod sloganom "Očistimo Slovenijo, tam se začenja moja dežela." Ne gre le za stalno vzdr ževanje čistoče okolice objekta in javnega prostora v njem (npr. gosti lile, trgovine, bencinske črpalke, itd.), pač pa gre tudi za odnose med ljudmi, pri čemer ima uslužnost in prijaznost še posebno mesto in vrednost. Gre za prijazen odnos do gostov, kupcev, iskalcev informacij, potnikov, tujcev itd. Ocenjevalne komisije društva si bodo v pomladanskem in jesenskem času ogledale prostore in njihovo okolico ter najboljšemu podelile "Zlato vrUtico". To pa ho le ena izmed aktiv- Izlet hortikulturnikov Hortikulturno društvo Trbovlje bo v ponedeljek, 8. aprila, organiziralo izlet na Jelenov vrh. Odhod iz Trbovelj bo ob 7.uri zjutraj, pot bo potekala preko Podčetrtka, Olimja do Jelenovega vrha. Tu si bodo izletniki lahko ogledali razstavo pisanic in najstarejšo lekarno v Evropi. Cena izleta je 2.500 tolarjev in v ta znesek je vključen prevoziti kosilo. Vsi, ki bi se želeli udeležiti izleta, se lahko prijavite v semenarni Malina v Trbovljah pri Albini Ocepek, telefon: 25 - 532. Tu lahko dobite tudi vse ostale informacije glede izleta. A.C. x________________________y Na Poreznu Skupina planincev iz Trbovelj se je tudi letos v zimskih razmerah povzpela na vrh Porezna (1630 metrov). Udeležbo na pohodu je organiziralo Planinsko društvo Trbovlje pri svojem izletniškem odseku. Izlet je potekal v nedeljo, 24. marca. Do izhodiščne postaje so se planinci pripeljali z avtobusom, nato pa so se priključili številnim drugjmpohodnikomizvseSlovenije. Izletnike je vodil planinski vodnik. V si pohodniki so z udeležbo počastili spomin na osvobodilno tragedijo marca 1945 na območju Porezna. T.L. Mladi planinci počastili visok jubilej V petek, 22. marca, ob 16.30 uri, so v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje proslavili 60. obletnico ustanovitve mladinskega odseka pri podružnici slovenskega Planinskega društva, sedanjega ljV| motilo Čerasenik - Preteklo sobota ot ganiziralo že četrti množični pripravljena vprašanja, končno RAZGLED" .Tega sicer zaradi simbolične nagrade. Vse skupaj prosto po Valvasorju. A.F. Nova pridobitev za diabetike Pred približno dvema tednoma so v Zdravstvenem domu Zagorje dobili nov aparat za bolj human odvzem krvi sladkornim bolnikom. Aparat bodo nekaj časa testirali, redno pa bo začel delovati s 1. aprilom. Društvo sladkornih bolnikov iz Zagorja ob Savi bo ob pridobitvi tega glukoznega analizatorja in hkrati ob 40. obletnici delovanja Zveze sladkornih bolnikov pripravilo kulturno prireditev. Potekala bo v soboto, 30. marca, v kinodvorani Delavskega doma Zagorje, s pričetkom ob 10.30 uri. Pred tem bo od 9.30 ure dalje v i; stekleni dvorani DD prikaz in 9 degustacija hrane, napitkov in m raznih pripomočkov za sladkorne E bolnike. Planinskega društva Trbovlje. Na srečanje so prišli mladi planinci iz vseh trboveljskih šol ter vrtcev. Dolgoletni načelnik mladinskega odseka Vinko Pfeifer je s sodelovanjemmentorjevinmentoric pripravil program srečanja. Srečanje je pričel sedanji načelnik mladinskega odseka Sašo Hren, sledile pa so še pozdravne besede predsednika PD Trbovlje Slavka Potrate in predstavnika mladinske komisijepri Planinski zvezi Slovenije. V programu so nastopili zbor mladih planincev, cicibani-planinci iz Vzgojno varstvenega zavoda Marjetka, ki so pripravili plesno točko. Sledili pa so še nastopi recitatorjev, harmonikarjev, kitari- stov... Bilo je dosti petja in dobre volje. Na koncu so organizatorji za vse udeleženec priskrbeli krofe in sladek napitek. Celotno srečanje je povezoval Stašo Butkovcc. T.L. Šolanje psov Kinološko društvo Trbovlje je pričelo z začetnim tečajem šolanja psov. Zainteresirane lastnike psov so v sredo, 20. marca, ob 16. uri povabili na razgovor v društvene prostore. Ker je interes velik, bodo oblikovali več skupin tečajnikov. Šolanjepsov bo po tekalo napoligonu Pod ostrim vrhom in sicer vsak delovni dan od 16.30 do 18.30 ure. T.L. Po zgodovinski poti Planinska skupinapri PD Trbovlje je konec preteklega tedna organizirala skupinski izlet na območje Šentjurja pri Celju. V soboto, 23. marca, so se udeležili pohoda po planinski poti, ki jo že tretje leto imenujejo Via Historica, zgodovinska pot. Stopili so na vrh Rifnika, ki je znan po arheoloških izkopaninah ter na Resevno. Letovanje v Rabcu Dništvo upokojencev Trbovlje je od 21. do 29. marca organiziralo sedemdnevno predsezonsko letovanje na vzhodni istrski obali, v Rabcu. Udeležilo se ga je 33 upokojencev. Pred odhodom je bilo treba plačati 170 DEM in posebej še 3.000 tolarjev za prevoz. Skupino letovalcev je vodila prizadevna organizatorka Štefka Matko. T.L. T.L. m j Ob materinskem dnevu, 25. marca, sta občinski odbor SKD Zagotje ob Savi in župnijska Karitas Zagotje ob Savi organizirala dobrodelni koncert Podarimo otrokom. V veliki dvorani zagorskega Delavskega doma se je zbralo veliko gledalcev. Tako so organizatorji zbrali 170.400 tolaijev od vstopnine. 10.000 tolarjev pa sta prispevala še zakonca Lidija in Anton Drobnič, ki sta si prišla ogledat prireditev. Zbrana sredstva so namenjena za nakup rekvizitov za kolektivno fizioterapijo nepokretnih in delno pokretnih učencev OŠ dr. Slavka Gruma v Zagorju. Na prireditvi so sodelovali Otroški pevski zbor GŠ Zagorje, violinistka Nika Hace, Mladinski pevski zbor GŠ Zagorje, Fantje na vasi, Vokalna skupina OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje, Cerkveni pevski zbor De colores, Kvartet violin GŠ Zagorje, Vokalna skupina Cantate Čcmšenik, Zagorski oktet, Mladinski pevski zbor Vesna Zagorje in Cerkveni pevski zbor Zagorje. Nastopajoči so se že vnaprej odpovedali honorarjem in ostalim stroškom v korist Župnijske Karitas Zagorje. Prireditev Podarimo otrokom je bila dobro pripravljena in prav tako dobro obiskana. Zasluga gre nastopajočim, organizatorjem, še sploh pa glavnim izvajalkam projekta Tadeji Nimac, Majdi Razpotnik, Mojci Zupan in Vidi Šviga. T.P. foto: Tomo Brezovar Prireditev so s prispevki in darovi omogočili: Roman Brglez, Pekarna Vransko, Čočaj Mamut, Kisovec, Čop Marija, Podkum, Ecomar, d.o.o., Koper, ETV Zasavje, Izlake, Integral Zagorje ob Savi, KC Delavski dom Zagorje, Kodag Zagorje, Magros Zagorje, Makica Tefik, Zagorje, Mesnica Ferdi, Milan Dolanc, Zagorje, Mesarstvo Terezija, Marjan Trebušak, Zagorje, Občina Zagorje ob Savi, Pekarna Zagorje ob Savi, Trgovina Mapi, Jesenovo, Zasavc, d.o.o. Zagorje in neimenovani, ki so pripravili pecivo za obiskovalce. Fantje na vasi Cerkveni pevski zbor Zagorje ob Savi Vokalna skupina OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje ob Savi Prireditev si je ogledalo veliko obiskovalcev, med njimi tudi zakonca Drobnič. Ureja Franci Lakovič Nepodpisani avtor Nesojeni muzikant Ker sem želel postati izvajalec glasbe in ker je bila kitara zame prehudo kompleksno glasbilo, sem nekega dne kupil banjolino. Glasbilo steklene membrane in številnih strun, a kratkega vratu in pravilno okroglega trupa. Ko sem ga prinesel v dnevno sobo, so se okrog njega zbrali otroci in si z njim zaželeli igre, tako da sem jih moral prepričevati, da to ni igrača, ampak pravi, resni glasbeni instrument. "Daj, zabrenkaj, zaigraj kaj!" so vpili in s prstom sem odpolzel po strunah. Zvok j e bil kovinsko močan, vsekakor odmevnejši od kitare, primeren za ritem. "To ni nič, zaigraj kaj lepega!" so kričali, jaz pa drugega nisem znal in sem se s prsti še malo sprehodil. V sobo je pogledala mama: "Jojmene, kaj pa je zdaj to? Jaz pa sem tuhtala, le kaj tako ropota!" "Mama, to ni ropotalo, temu se reče banjo ali banjolina in z njim se muzicira!" "No, pa zaigraj kaj!" Moral sem jih spoditi iz sobe. Razložil sem jim, da je za pravo glasbo potrebno veliko vaje in miru in da bom sedaj vadil, oni pa naj se poberejo k svojim igračam. A če me že oni niso motili, sem jih motil jaz. Banjolina je preglasila vsa pričakovanja o jakosti akustičnih glasbil in je bila za naše okolje impresivno preglasna, kar sem zvedel, ko je prišla na obisk teta Minka: "A veste kaj, ko sem bila še tam v sosednji ulici, sem slišala nenavadno brbotanje, nekakšen delno organiziran trušč, kije prihajal prav'iz smeri vaše stolpnice in res me je začudilo, ko sem slišala, da zadeva izvira iz vašega stanovanja!" Mamaje bila v skrbeh. Tako ne bo šlo. Izgovarjal sem se, da lahko zaprem okno in da se je zaradi odprtega okna tako daleč slišalo, a ni nič pomagalo. Prišli so sosedi in spraševali, komu ali čemu se je tu pri nas odtrgalo in kakšen stroj poganjamo, da tako ropoče. Le od kdaj imamo glasbo za ropot? Po enem tednu bivanja banjoline pri nas sem prišel do spoznanja, da na ta način ne bom nikoli postal glasbenik. Nimaš kaj s primitivci. Ko mama ropota s posodo, je to v redu in ko otroci na ves glas imitirajo kavboje in topove, je to del družinske idile. Še ko oče na ves glas posluša radijska poročila, to ni greh. Vendar pa mi je prav oče razumno in uvidevno razložil idejo, po kateri bi banjolino prodal in namesto nje kupil albansko brenkalico, ki se ji reče čitelija in ima le dve struni, srčkano majhen trupek in pretanjeno ozek vratič. In prav naslednji teden njegov znanec pojde na Kosovo, od koder lahko čitelijo prinese. Oče je mami zagotovil, da čitelija ni glasna in ne ropota. Resda na njej lahko izvajaš le omejene glasbene strukture, a možnost improvizacije tudi tu ne izostane. Tisti znanec mi je prinesel prekrasno vijolično pobar vano in z rožnimi ornamenti okrašeno, ročno izdelano čitelijo, kijebiladosti dražja od banjoline, vendar prikupnejša in tišja. Po njej sem brenkal vse do žuljev, a kaj, tega nisem nikdar zvedel. Tudi vse to ni bilo glasbeno pravilno, energijo sem pa le sproščal. Ko sem enkrat izbrani druščini obiskovalcev zaigral mojo lastno kompozicijo (z naslovom Orobranžni plet), so poslušalci zmigovali zglavami in vprašali:" Kaj je to?" Bolj jih ne bi mogel zmesti. Vse pa se je zelo hitro končalo. Ko me nekoč ni bilo doma, sije najmlajši smrkavec v krutosti prepira s starejšim bratom za orožje vzel čitelijo in ga z njo mahnil, ga zgrešil, zadel omaro, v čitelijinem trupu paje zazevala ogromna luknja. Moj zadnjipoizkuspa so citre. Trije tedni so minili, odkar me je prijatelj prepričeval, da imajo v podstrešju hiše njegove babice stare citre in domenila sva se za obojestransko ugodno zamenjavo: on meni citre, jaz njemu motorno kolo. Pred tremi tedni se je tako prijateljček na mojem motornem kolesu odpeljal domov po citre, predvčerajšnjim pa mi je telefoniral, da citer ne najdejo in ne najdejo. "Pa še lani sem jih videl!" Motornega kolesa mi ne bi vračal in če citer ne bodo našli, mi ga odkupi z denarjem. Sicer pa naj potrpim. Mogoče jih je njegov stric odnesel k sebi; se bo še pozanimal in mi sporočil. Tako sedaj še vedno čakam na citre in ko razmišljam o njih, se mi zdijo za naš dom povsem primerne. Ko jih takole pričakujem, v mislih nanje že igram. Pesem plemeniti srca Od 24. do 26. aprila bo Zagorje ob Savi gostilo mlade pevce iz vseh vetrov Slovenije, saj bo tod potekala že 15. revija mladinskih pevskih zborov. Letos sc je na revijo prijavilo več zborov, kot smo jih slišali prejšnjič. Nastopilo bo 49 zborov, kar pomeni, da bo prepevalo skoraj dva tisoč pevcev. Svet revije MPZ Slovenije bo tudi letos v delovni sestavi: Majda Hauptman, Slavka Flis, Blanka Šmit, Matjaž Švagan, Mitja Gobec, Marko Studen, Rihard Majcen, Dimitrij Beuermann in Nande Razboršek. K odmevnosti letošnjega srečanja bo gotovo spadal tudi jubilej Mladinskega pevskega zbora Vesna iz Zagorja ob Savi, saj v tem letu praznuje 125. letnico obstoja in delovanja. V času revije pa bo poleg koncertne knjižice izšel tudi Zbornik, to je brošura o doslej izvedenih revijah. Na svojih srečanjih, ki ga bodo opravili zborovodje in ostali udeleženci revije, pa se bodo. letos pogovarjali tudi o ustanovitvi Društva ljubiteljev zborovske glasbe. Mlini pesmi bodo vsekakor prispevali k pomladnemu vzdušju ter doprinesli tudi k duhovno bogatejšemu utripu kraja. P.R. I»C _5/ L/A J ril !* ir ZABELiO r ” Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Jerca Vučetič Reci mi Ne govori mi, da so moje oči videti srečne, kajti v kotičku se lesketa solza. Ne govori mi, da so moje ustnice nasmejane, kajti že dolgo mi ni več do smeha. Ne govori mi, da si srečen, kajti oba veva, da lažeš. Reci mi, da se je življenje grdo poigralo z nama - in pritrdila ti bom. >- a Člani likovne skupine Dom razstavljajo v avli DD Zagorje. Dela Hrastnik Materinski dan je na dolski OŠ potekal v okviru kulturnega programa, s katerim so v soboto, 23. marca, razveselili kmečke ženske. Zbrale so se v gasilskem domu. V ponedeljek, 25. marca, pa so z istim kulturnim programe nastopili v domu DU Hrastnik. V.R. Stajerc n L'ubl'an bo 2. aprila ob 19.30 uri V D D Hrastnik. Rezervirajte si vstopnice, komedija bo izven abonmaja. F.M. Mojca in Kaličopko - vam je kaj znano? Kulturno rekreacijski center "14. oktober" iz Hrastnika vas obvešča, da se bo omenjena prireditev odvijala v torek, 1. aprila, ob 17. uri v dvorani DD Hrastnik. V stopnice si priskrbite pravočasno v predprodaji na upravi KRC-a ali na dan prireditve v DD. K.H. Trbovlje Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj bo imel v petek, 29. marca, ob 18. uri v prostorih DU v Hrastniku koncert narodnih in umetnih pesmi. Oskrbovancem doma in osebj u se bo zbor predstavil z izbranim programom, peli pa bodo pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak. Vodstvo tega doma je povabilo trboveljski zbor v goste v okviru praznovanja rojstnih dni oskrbovancev tega doma. Trboveljski MePZ Svoboda bo tokrat prvič nastopil v tem domu v Hrastniku. Od kdaj kače nosijo očala ali Sonček sije je bil naslov lutkovne igrice, ki jo je Lutkovno gledališče Glasbene mladine Jesenice predstavilo v torek, 26. marca. V organizaciji ZKO Trbovlje so navdušili trboveljske poslušalce in gotovo bodo kmalu pripravili še kakšno novo predstavo. Delavska godba Trbovlje je zadnji dve leti organizirala koncertni abonma in mnogi zvesti poslušalci so si zagotovili obisk njenih koncertov s tem, da so se nanje abonirali, to je na koncerte v izvedbi najboljše slovenske pihalne godbe, ki tudi v svetovnem merilu nekaj pomeni. Letos pa so se odločili, da koncertnega abonmaja ne bodo razpisali. Za ta korak so se odločili zavoljo številnih tehničnih težav, ki spremljajo vaje oziroma pripravo godbenikov in dirigenta za vsakokratni koncert. Zelo redke so bile namreč priložnosti, da so lahko vsi godbeniki prišli na vaje zavoljo svojih službenih obveznosti. Vendar bodo kljub temu letos pripravili dva koncerta. Prvi bo čez mesec ali dva, drugi pa bo božično novoletni. Za prvi koncert se godbeniki pod vodstvom prof. Aloj za Zupana- V uj a intenzivno pripravljajo. Ure pravljic v knjižnici Toneta Seliškarja še trajajo in sicer za otroke od 4. do 10. leta starosti. Trboveljski otroci se jih radi udeležujejo, ura pravljic v torek, 19. marca, jim je bila še posebej všeč. T.L. Zagorje Film za filmsko gledališče, ki bo v torek, 2. aprila ob 21. uri, še ni izbran. Če je to prvoaprilska šala, ni znano; pustite se presenetiti. 22. zasavska instrumentalna revija bo na sporedu v sredo, 3. aprila ob 18. uri v DD Zagorje. Ura pravljic z naslovom Rumeno čudo v knjižnici Zagoije bo v četrtek, 28. marca ob 17. uri. P.R. Mini bukvama v zagorski knjižnici razpolaga z rabljenimi knjigami z nekoliko starejšo letnico izdaje. Če se vam bo zdelo, da bi kakšna od knjig sodila na vašo knjižno polico, jo lahko za majhno odkupnino odnesete domov. si je moč ogledati v času filmskih predstav in drugih prireditev. Litija Ura pravljic v knjižnici Lilija je v torek, 26. marca, pri vabila kar nekaj mladih nadebudnežev. T.P. JO. Športna uredništva vseh zasavskih medijev (ETV Zasavje, Zasavc, Kanal 10 in Radio Trbovlje) smolctos skupaj pripravili že tradicionalni izbor "Športnik leta 1995". Uredniki smo se skupaj odločili za nominirance v kategorijah športnica, športnik, ekipa in trener leta. Pri tem smo upoštevali njihove rezultate v slovenskem in svetovnem merilu, skušah pa smo tudi prostorsko pokriti celo Zasavje. Kdo seje letos odločal o najboljših? Glasovala je lakoimenovana strokovna javnost To so vsi tisti zasavski športniki, ki so bili kdajkoli v samem vrhu svojega športa. Vsem smo poslali imena nominirancev s kratkimi obrazložitvami in glasovnicami. Glasovnice so poslali v uredništvo ETV Zasavje, komisija pa jih je skrbno preštela. Pripravljala izbora se zavedamo, da nismo poslali glasovnic vsem, ki so upravičeni glasovati (eden od kriterijev je nastopanje v bivši jugoslovanski reprezentanci ah sedanji slovenski). Prosimo vse, ki menijo, da bi morah sodelovati pri glasovanju, pa niso dobih glasovni, da nam sporočijo svoj naslov (na ETV Zasavje, Izlake 3,1411 Izlake). Na včerajšnji prireditvi, ki je potekala v gostišču Kum v Zagorju, smo zmagovalce tudi svečano proglasih. V kategoriji moških so si naslove najboljših (vse nominirance objavljamo po abecednem vrstnem redu) priborih športni plezalec Vili Guček, član kluba borilnih veščin Pon-do-kwan izZagorja Igor Kalšek in strelec Sašo Korbar. Pri športnicah so največ glasov strokovne javnosti zbrale kegljavka Saša Buija, plavalka Alenka Ličar in športna plezalka Metka Lukančič. Ženski kegljaški klub Rudar, Rokometna ekipa Rudis Rudar in Strelska družina Alojz Hohkraut so najboljše ekipe v letu 1995. Izbirah smo tudi najboljše trenerje. Trije najboljši po mnenju glasovalcev so trener strelcev Jani Uren, karateistov iz Trbovelj Bogdan Simerl in trboveljskih rokometašev Dušan Žagar. Prireditev so popestrili tudi znani slovenski športniki in člani olimpijskega komiteja. Za dobro glasbo so poskrbeli Intervali iz Zagorja, pevka Viki iz Trbovelj in duo Hip hop iz Hrastnika. Marjeta Drnovšek Glavni pokrovitelj prireditve: Svea Zagorje. Prireditev so omogočili še: Ljubljanska banka Zasavje, Zavarovalnica Triglav, Zlatarstvo Safir Zagorje, Elektroprom Izlake, Gostišče Kum Zagorje, Lončarstvo Cestnik Trbovlje, Občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Pomagali pa so še ETI Izlake, Pizzerija Dimnik Trbovlje, Pak 4 Trbovlje, IBT Trbovlje, SGP Zasavje Trbovlje, Ford Servis Hribar Zagorje, Trgovina Podjed Zagorje, Siporex Kisovec, Kodag Zagorje, Frtica d.o.o. Litija, Mesarija Kum Zagorje. NOGOMET Djurovski neustavljiv Železničar (MB) - Rudar 3:0 (0:0) Maribor, štadion na Taboru, gledalcev 250, sodnik Tabar (Portorož), strelci: 1:0 Plošnik (54), 2:0 Djurovski (62), 3:0 Plošnik (58). Železničar: Dubravica, Onič, Pitamic (Mladenovič), Rubin (Dukarič), Karano vič, Robnik, Plošnik, Širec, Djurovski, Vučičevič, Harc (Valantan). Rudar: G.Ranzinger, Kirbiš, Florjane (Jorgovan), Breznikar, Žibret, Turšič, Sotenšek, Alič (A.Ranzinger), Holešek, Trebše, Borštnar (Tutič). Trboveljski nogometaši so pokleknili tudi na tretjem spomladanskem gostovanju, znova pa so prejeh tri zadetke. Njihova mreža se je tako v štirih tekmah drugega dela prvenstva zatresla že večkrat kot celo jesen. Tokrat je sicer Rudarjeva vrata namesto bolnegaDizdareviča prvič v tej sezoni čuval Gorazd Ranzingcr. ki pa ni krivec za nov neuspeh. Največkrat so zaprejete zadetke krive izgubljene žoge na sredini igrišča. V Mariboru so se "rudarji" sicer v prvem delti dobro držah in na odmor odšli z željenitn, neodločenim rezultatom. V drugem polčasu je prišlo do preobrata, na sceno pa je stopil nekdanji jugoslovanski reprezentant Milko Djurovski. Ob njem igra v dresu Železničarja še en znani igralec iz Beograda, Nebojša Vučičevič. Ta je kmalu po odmoru nanizal nekaj Rudarjevih igralcev na desni strani, nato pa v kazenskem prostoru našel osamljenega Plošnika, ki mu ni bilo težko zadeti v polno. Na 2:0 je na mojstrski način povišal Djurovski, ki je žogo ustavil na prsih, nato pa neubranljivo zadel. V zaključku tekme so se Trboveljčani vendarle odprh in domačinom omogočili hitre nasprotne napade. V enem izmed njih je bil še enkrat uspešen hitri Plošnik, ki je postavil končni izid srečanja. Rudar je tako spomladi osvojil le eno dvanajstino možnih točk. Katastrofalen učinek, ne glede na slabe razmere v klubu in težak razpored. Morda bo naslednji krog prinesel preobrat. Toda, pozor! V Trbovlje prihaja pomlajeni Koper, ki je pred dvema tednoma zmagal celo v Lendavi. S. F. Odločil Grden Zagorje - Avtoekipa 1:0 (0:0) Zagorje, igrišče NK Zagorja, 1.000 gledalcev, sodnik Kerčmar (Hodoš), strelec: Grden (73.). Zagorje: Trampuž, Kurež A., Kurež M., Kranjc, Uranič, Rižnar, Guna (Kovač), Grden, Stariha (Povšnar), Kos (Drečnik), Mehič. Avtoekipa: Klešnik, Repovž, Škrabič, Pust, Jovanovič, Žeželj, Jolič, Begič, Hotič, Struna (Karapetrovič), Pivk (Toševski). Nedeljsko srečanje ekip, ki so pri repu lestvice, je spremljajo največ gledalcev v tej sezoni -1.000. Poleg tega pa razveseljuje tudi dejstvo, da so se po dolgem času znova zbrali skupaj navijači, tako imenovani "CRAZY BOYS", ki so res podžigali vzdušje in z veliko mero pomagali domačim ljubljencem k novi zmagi. Oba trenerja staimela pred srečanjem obilo težav, več seveda domačiBantan, ki ni mogel računati na Borštnarja, Buovskega, Hadžiča, Grčarja in Šinka, na drugi strani pa V raz ni mogel računati na Poglajna in Komočarja. V 1. polčasu smo zabeležili dva resnejša poskusa. V 5. minuti je lepo streljal Stariha, a je žoga zletela mimo. Da Vevčani v priložnostih v 1. polčasu niso ostali dolžni Zagorjanom, je poskrbel Begič, ki je v 33. minuti streljal čez gol. Edini zadetek - Borivoj Grden V drugem delu smo bili priča večjemu pritisku gostov, a jih je zagorska obramba odbijala z zelo borbeno igro. Prvo pravo priložnost za domače beležimo v 68. minuti, ko je Uranič s 30 metrov streljaj čez gol. Tekma pa se je razživela v 73. minuti, ko je Trampuž izredno obranil strel Hotiča, takoj v naslednji minuti pa je po lepi akciji celotnega napada domačih lepo zadel Grden in popeljal zagorske "CRAZY BOYSE" v delirij. Kot že rečeno, se je nato igra razživela. Gostujoči trenerje poskušal vse, da bi rezultatizenačih, a so zlata vredne točke ostale doma. P.M. Štirje rdeči kartoni Litija - Transport (Ilirska Bistrica) 2:0 (0:0) Litija, igrišče Litije, gledalcev 100, sodnik Arhar (Vrhnika), strelca : Lajovic 1:0, Mele 2:0. Litija: Pograjc, Props, Golnar, Dugič, Živkovič, Uršič, Živkovič. Uršič, Zajc, Begič (Jozič), Škofca (Lajovic), Mele, Agatič Transport: Starc, Tomažič, Berginc, Počkaj, Milanovič, Defrančeski, Perkan (Rojc), Kerma (Mršnik), Udovič (Kovačič), Veseljko, Štemberger V 2. kolu 3. SNL, domači so igrali šele prvo srečanje, so domači vrnili gostomza poraz vjesenskem delu. Prvi polčas so imeli Lilijani, ki so nastopih brez kaznovanega Čuka in bolnega Račiča sicer več od igre, ampak več kot do kazenskega prostora niso prišli. Še najbhžje golu je bil Škufca po prostem strelu z več kot 20 metrov, a je žoga zletela čez gol. Še največjo priložnost v prvem polčasu in edino na srečanju so imeli gostje v 36. minuti, ko s 6 metrov niso zadeli. Drugi polčas pa je bil precej boljši s strani domačih, čeprav so se morah kar nekaj časa truditi, da so prvič zadeh. Zadel je mladi Lajovic po lepi podaji Meleta ul je z lepim lobom ukanil vratarja. V drugo je zade Mele po napaki gostujočega branilca Tomažiča, ki mu je prepustil žogo, je le-la s strani prodrl do gola in zadel dolgi kot gostujočih vrat. V sicer mirnem srečanju je sodnik pokazal kar 4 rdeče kartone, ki so jih igralci lahko rečemo zaslužili. Medtem, ko sta Golnar in Tomažič po neumnih prekrških prejela drugi rumeni karton M in s tem rdeči, je gostujoči igralec Počkaj na klopi zdirektom zadel rezervnega igralca Kuniča. Le tega pa je Arhar potem nagradil z rdečim kartonom, zakaj, ve samo on. Zakonec lahko zapišemo, da je zmaga domačih zaslužena. S.K. ROKOMET Obstanek!!! Rudis Rudar - AM Cosmos Slovan 24:23 (14:13) Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 800, sodnika Melanšek (Velenje) in Povalej (Celje). Rudis Rudar: Lipovšek, Podbregar 1, Žibret, Vrbnjak 8, Kosec, Senčar 8, Čop 1, Voglar 4, Drobnič 1, Teržan 1, Šikovec, Randjelovič. AM Cosmos Slovan: Čamdžič, Špur 2, Peternel 3, Andrejič, Sokolov 2, Šilc 2, Ban, Novak, Kastelic 8, Glavač 4, Hrovat 2, Franetič. V tekmi za infarkt so si Trboveljčani priborili zmago, s katero so dosegli cilj: obstanek v družbi najboljših. Srečanje je bilo sila borbeno in izenačeno, rezultat pa kar 16-kral poravnan. Vseskozi seje tehtnica nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran. V zaključku prvega dela so imeli "rudarji" dva zadetka naskoka, a je Kastelic ob zvoku sirene poskrbel, da so na odmor odšli le z minimalno prednostjo. Sredi drugega polčasa so varovanci trenerja Kandijc povedli z 20:18 in bučni gledalci so se že ustrašili, da bodo gostitelji morali v dodatne kvalifikacije za obstanek v ligi. Še posebej zato, ker sta jim sijajna Čamdžič in Franetič v nadaljevanju ubranila kar štiri, skupno pa pet sedemmetrovk. Na njihovo srečo se je tekma iztekla tako kot so si želeli. Senčar in Vrbnjak sta v najbolj pomembnih trenutkih zadevala v napadu, mladi Drobnič pa je zaustavil reprezentanta Kastelica, ki je zadnji gol iz igre dosegel v 42. minuti. Svoje sta dodala še vratar Randželovič in Kosec, vseeno pa je kazalo na neodločen izid. V dramatični končnici je nato izkušeni kapetan Vrbnjak izkoristil izključitevŠpuru in 15 sekund pred koncem z desnega krila dosegel zmagoviti gol. Po njem so se strasti razvnele, v splošni gneči pa sta jo najslabše odnesla Vrbnjak in Andrejič, ki sta si zaslužila izključitev do konca, za dve minuti je bil izključen Voglar, rdeči karton pa je pripadel tudi gostujočemu "tehniku" Galofu. Naš predstavnik v pokalu pokalnih zmagovalcev v naslednji sezoni je nato imel še 10 sekund za napad, na igrišču pa so bili le štirje domačini in trije gostje. Trboveljčani so nato s prekrški zaustavili odličnega tekmeca, zadnji met Kastelica pa je končal v bloku gostiteljev in slavje seje začelo. Omeniti velja, da so si igralci kljub incidentu športno stisnili pesti. Zanimivo, da se bosta ista nasprotnika pomerila tudi v srednji končnici, ki bo odločalo o razvrstitvi med 5. in 8. mestom. Prvo srečanje bo že v soboto v Trbovljah. Le še poraz Inženiring Šarbek - Celje Pivovarna Laško 21:31 (7:15) Športna dvorana Litija, gledalcev 300, sodnika Tomšič (LJ) in Wulej (MB). Inž. Šarbek: Ulčar, Dobravec 2, Bilbija 2, Privšek 3, T. Kogovšek 2, Papež 5, Gradišek 1, Lubej, B. Kogovšek 3, Verbajs 3, Sotenšek. Piv.Laško: Strašek, Šafarič, Vugrinec 6, Načinovič 3, Ivandija 4, Pajovič 1, Jeršič, Stefanovič 5, Pungartnik 2, Tomšič 4, Leve 6, Podpečan. Celjani, ki so nastopil brez Puca in vratarja Periča, so zabeležili še zadnjo zmago v rednem delu prvenstva. Domači, ki so hoteli dokazati, da so dobro pripravljeni pred play-outom, so v nekaterih delih tekme igrali prav domiselno. Že svoj prvi gol na tekmi so dosegli po lepi akciji in s "cepelinom." Začetne minute so si gostje priigrali prednost dveh golov, ki so ga v obdobju od 10. do 21. minute povečali na 6 golov, po zaslugi vratarjaStraška, kije v tem obdobju obranil 6 strelov s črte in dodal še nekaj ohranjenih strelov. Kot bi bil gol gostov začaran. Medtem, ko so se domači morali za vsakgol potruditi in pripraviti akcijo, so gostje dosegali gole precej lažje. V tem delu je bil strelsko razpoložen Vugrinec, v dmgem pa sta ga zamenjala Leve in Tomšič. V začetku 2. polčasa so domači poskušati s presingom na svoji polovici, vendar so izkušeni gostje vseeno dosegali gole, čeprav malo težje. Za borbenost in nekaj lepih akcij so domači dobili priznanje maloštevilnega občinstva Največ aplavza sta dobila Boštjan Kogovšek, kije kot najmanjši na igrišču dosegel gol iz skoka z osmih metrov prek gostujočih velikanov v obrambi in Verbajs za lepo izpeljana protinapada. Vsekakor pa je zmaga gostov zaslužena, domači si prav tako zaslužijo pohvalo za borbenost in prizadevnost do konca. S.K. Odlična predstava Dol TKI Hrastnik - Ormož 32:24 (14:8) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 450, sodnika Repenšek (Rečica ob Savinji) in Poieinik (Celje). Dol TKI: Sikošek, Špacapan, I iribar 2, Maček 10, Kranjc, Plevnik 4, Moljk 8, Kolar 5, Raušl 3, Šterbucl, Selak, Pautič. Ormož: Štumberger, M. Šandor, Potočnjak 2, Žunec, Fridrih, Praprotnik 6,Grabovec4, Rajh 5, Tirič2, F. Šandor 1, Javernik 3, Šulek. Kerničarji so pravi čas povrnili formo. Po dveh slabših predstavah so znova zaigrati odlično in v odločilni tekmi pred polno dvorano prepričljivo odpraviti goste z Ormoža. Že začetek tekme je bil tak, kot so si ga domači navijači lahko le želeli. V prvi minuti 2:0 in v 10. minuti 6:0. Sledilo je obdobje enakovredne igre, ko so se gostje približali na dva gola, nato pa so se keiničarji znova odlepili in dobili polčas s prednostjo 6 golov. V nadaljevanju so to prednost obdržati, proti koncu pa so jo uspeti še povišati. Tako so imeti v 56. minuti kar 10 golov prednosti - 28:18, nato pa so v zanosu zmage nekoliko popustiti in gostje so uspeli ublažiti poraz, ki pa je še vedno zanesljiv in je odraz odlične igre domačinov, kateri sicer solidni gostje niso biti kos. S to zmago so si Dolani priigrali uvrstitev v enotno 2. ligo, kat; je bil tudi cilj uprave in novega sponzorja. Do konca uradnega dela prvenstva sta preostali še dve koli, ki pa ne moreta več bistveno vplivati na končno uvrstitev. Radečani so že prvi in bodo v play-offustartali stegamesta. Sevničani so drugi in po igri sodeč edini kandidat za prvo ligo. Tudi Pomurka si je 3. mesto že zagotovila. Odprto je le še vprašanje 4. mesta. Kandidata staDrava in B ekipa Gorenje Velenje. Nekaj možnosti imajo še Dolani, ki bi morati dobiti preostali 2 tekmi, v njihov prid pa bi morali iti tudi rezultati preostalih tekem najresnejših nasprotnikov. V sKiipmmn \ Zasavju. \ pti tvKmu je murnu uigam/.i.mm iBBaiiiiieiiefiisaci Oscarjem. V »ustih imajo tudi sodelovanje s trboveljsko Torcdti. naslednjem kolu gostujejo varovanci trenerja Anderluha pri B ekipi Celja Pivovarne Laško. Tekma bo v nedeljo dopoldne v Laškem. V zadnjem kolu pa bodo gostovali v Hrastniku Velenjčani. Torej v primeru zmage kcmicarjev v Laškem je še vse odprto. J.P. Zagorjanke brez konkurence Lisca Sevnica - ŽRK Zagorje 11:17 (4:9) Sevnica, dvorana OŠ, gledalcev 30, sodnik Kneze v ič (Sevnica) Sevnica: Zulič- Skrbinek, Cerov šek, Arnšek, Baloh 3, Konc, Krištofič, Lukič, Pompe, Ocvir 8, Jerala, Špan, Zupanc, Kozmus. Zagorje: Flis, Podlesnik, Juvančič, Ramšak 2, Jere 3, Jerman, Trumič 8, , Bregar 2, Vrhovnik, Ritter, Mujčinovič, Trdin, Osmanovič, Kljukej. Lisca Sevnica - ŽRK Zagorje 9:12 (4;4) Sevnica, dvorana OŠ, gledalev 30, sodnik Kneže v ič (Sevnica) Sevnica: Zulič - Skrbinek, Cerov šek, Arnšek 1, Baloh 4, Konc, Krištofič, Lukič 1, Pompe, Ocvirk 3, Jerala, Špan, Zupanc, Kozmus. Zagorje: Flis, Podlesnik, Juvančič, Ramšak 2, Jere 4, Jerman, Trumič 6, Bregar, Vrhovnik, Ritter, Mujčinovič, Trdin, Osmanovič, Kljukej. Mlade rokometašice Zagorja so se brez težav uvrstile v polfinale državnega prvenstva zal. '83 in mlajše. Še več, uspelo jim je, da so tekmovanje v skupini jug končale neporažene. Šikovec, trener Zagorja: v obrambi smo igrali zadovoljivo, čeprav je igrati štiri zaporedne tekme s Sevnico kar mučno, predvsem glede motivacije. V napadu so se pojavljala nihanja, predvsem v zaključnih strelih. Pohvalil bi vse igralke za borbenost, posebej Amiro Trunič. Nasprotniku čestitam za igro. Tadej Ule, tehnični vodja Zagorja: Pričakovanja z uvrstitvijo v polfinale so dosežena, vse, kar bo več, bo nad našimi pričakovanji in s tem bomo razumljivo zadovoljni. P.M. KOŠARKA Polovični izkupiček razigravanja Comet - Iskra Litus 79:95 (26:53) Športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Sabljič in Kavčič, oba LJ. Comet: Benič 4, Sivka 6, Šporar 24, Nerat 10, Plevnik 14, Železnikar 13, Lušenc 8. Iskra Litus: Kandžič 10, Bassin 12, Japič3, Peterlin 16, Ivanovič 32, Vulič 4, Bošnjak 18, Šiško. Lilijani so tokrat oslabljeni, brez Vuliča (zaradi poškodbe je igral le par minut) in Šetinc (kaznovan) z odlično igro razbili nasprotnika. Po začetnem vodstvu 10:12 v 5. minuti srečanja, z odlično igro v obratni nadaljuje trojka Bošnjak, Kandžič in SEESEES SlSS Ludvik Duh. Zlatku l.i lože hodu V klubu storili VSC.. da bodo prvenstvo pričakali:;: Ivanovič izredno pomembni zmagi naproti. Lilijani so tako v 24. minuti tekme vodili že z36 točkami prednosti, kar so domačini do odmora le nekoliko omilili, a vseeno premalo, da bi lahko računali na zmago. V drugemdeluigre je trenerLitijanov Ibiši poslal v igro mlajše igralce, kar pa so domačini izkoristili in do konca visoko vodstvo gostov iz Litije le omilili. Po zmagi se Litijanomodpiramožno-st uvrstitve v S KL A1, če v nadaljevanju v preostalih 6 kolih ne izgubijo. K.Š. Najslabša igra sezone Iskra Litus - Krka 87:97 (44:39) Litija, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Fekonja (LJ) in Spendl (MB). Iskra Litus: Kandžič 13, Bassin 7, Peterlin 14, Ivanovič 21, Bošnjak 24, Šetina 8. Krka: Samar 38, Stipaničev 7, S. Petrov 25, Smodiš 8, M. Petrov 8, Novina 16. Tekma s Krko je bila ena najslabših predstav Litijanov na domačem parketu. Gostje so prišli v Litijo z osmimi igralci, igralo pa jih je šest. Pii Litijanih pa vsi razen Vuliča, ki je poškodovan. Povedli so domačin v 1. minuti tekme, ažev3. minuti sogostjeizenačili - 9:9, drugič v 9. minuti - 20:20, tretjič v 13. minuti - 29:29 in tako vse do 18. minute, ko je domačim uspelo priigrati si 6 točk prednosti. V drugem delu se je podobna igra nadaljevala vse do 28. minute, ko razigranih gostujočih igralcev ni bilo več mogoče zaustaviti in iz minute v minute je bilo bolj jasno, da bo zmaga odšla v Novo mesto. V 32. minuti srečanja sta Šetina in Smodiš zamenjala košarko z boksom. Odlična predstava za gledalce, ki jo je sodnik prekinil in oba poslal hladit v slačilnico. K.Š. Hrastničani zagotovili obstanek GD Hrastnik - RCG Vrhnika 73:55 (33:32) GD Hrastnik: Štefane 11, Durmiševič, Deželak 2, Lapornik, Kellner 8, Baloh, Golotič 7, Lazar 2. Leskovar 12, Majes, Isoski 21, Grmšek. RCG Vrhnika: Trdan. Lukič 13, Vrbančič 2, Grbovšek 13, Selšek 5, Otrin 6, Medved 10. Košarkarji hrastniške GD so si dve koli pred koncem doigravanja zagotovili obstanek v B ligi, kamor so se uvrstili v pretekli sezoni. V osmih tekmah doigravanja so šestkrat zmagali in le dvakrat izgubili. Šesto zmago so dosegli v nedeljo zvečer, ko so v hrastniški športni dvorani po boljši igri v nadaljevanju zmagali z Vrhničani in se jim tako oddolžili za poraz v 1. delu prvenstva. V 1. polčasu je bila igra izenačena, dobršen del pa so bili v prednosti gostje. Ko se je sredi polčasa poškodoval Lapornik, je kazalo nahud boj za zmago. V nadaljevanju so varovanci trenerja Deželaka zaigrali povsem drugače. Povečali sti delež skoka v obrambi, v napadu pa prek Isoskega in Kellnerja polnili nasprotnikov koš ter na koncu zanesljivo zmagali. J.P. 1o. Pogačnikov memorial Gorenjcem Litija - Zveza paraplegikov Slovenije in Društvo paraplegikov ljubljanske regije sta organizirala tradicionalni, tokrat že 15. memorial Toneta Pogačnika v košarki. Že drugo leto zapovrstjo se je turnir odigral v športni dvorani inpodpokroviteljstvom občine Litija ter županaMirka Kaplje. Štiri regijske ekipe so med seboj odločile, kdo bo prejel lepe nagrade. Na koncu so bili najboljši paraplegiki gorenjske regije, ki so v finalu nadigrali ekipo ljubljanske regije. Najboljši strelec turnirja je bil Trdina, ki je dosegel v dveh tekmah 55 točk. Rezultati, polfinale Ljubljana-Novo Mesto/Celje 49:28, Gorenjska regija-Mariborskaregija 54:48. Srečanje za 3. mesto: Mariborskaregija-Novo Mesto/ Celje 62:47. Za prvo mesto: Gorenj ska-Ljubljanska regija 65:31. S.K. PIKADO V derbiju remi Trbovlje - V derbiju 20. kroga zasavske lige v elektronskem pikadu sta se Okrepčevalnica Zupan in Condor razšla z neodločenim izidom 8:8. Z enakimizkupičkom stamoštvi še vedno v "mrtvem teku" zakončno tretje mesto. Naslov prvaka je že oddan Mojčinemu hramu, kije tudi tokrat dosegel najvišjo zmago kroga. Sicer pa so bile gostujoče ekipe nadvse uspešne, saj je doma zmagal le Čipo. Najvčeje presenečenje kroga je poraz drugouvrščenega Jolly bara na domačem igrišču z Amadeusom.Rezultati: Rajka-Mojčin hram 3:13, Jevnica - Mane bar 7:9, Zupan - Condor 8:8, Jolly bar -Amadeus7:9, Gambrinus- Bar91 8:8, Čipo - Viktorija 9:7.Vrstni red: Mojčin hram 37, Jolly bar 30, Condor in Zupan 25, Viktorija in Amadeus 22, Bar 91. Čipo in Rajka 17, Gambrinus 15, Manc bar 10, Jevnica 3 točke. S.F. s> Avstralija Potem, ko smo prejšnji torek na brniškem letališču pričakali prvo dvojico kolesarske odprave po Avstraliji, Marijo in Francija Rotar, se jima je v soboto zvečer pridružil tudi drugi del odprave, ki so pot nadaljevali še po Novi Zelandiji. To so bili Franci Ravnikar, Peter Kovač in Renato Čižmešija. V začetku februarja so se fantje in dekle poslovili od Slovenije ter po dolgi in naporni vožnji, polni pričakovanj, pristali v Perth-u, kjer so jih toplo pozdravili slovenski rojaki ter jim pokazali nadaljevanje poti. Po kratkem prilagajanju na samo podnebje na južni palubi, sta se kolesarja odpravila na zahtevno pot v dvoboj z nepopustljivo avstralsko pokrajino, ki jim ni bila naklonjena. Na poti proti vzhodu celine jih je spremljala vrtoglava temperatura, ki je nemalokdaj presegala 60 stopinj Celzija in nasprotni veter, ki ni pojenjal niti za trenutek. Fantje pa so imeli tudi nemalo težav. Zastrupili so se s hrano, tako da so jim bolečine v želodcu vseskozi preprečevale dosego željenega cilja. F.R. Na obisku pri hrvaški družini in slovenski družini v Melbournu. Skupaj s slovenskimi zamejci so obiskali tudi slovensko cerkev v Melbournu. KINO HRASTNIK ^ 2S. 3. - 31. 3.: \M1 RIŠKI ,, ,h , ; 2.4.-4N.: AN(,1 Vi to, l’Rl-.DSr.DMk (koiLL). čei. )<)., ob 17. in 19., m in &l, ob 1«).; ...... Marija in Franci Rotar sta na Brnike prispela v torek, 19. marca. KINO IZLAKE KINO DOL PRI HRASTNIKU .e| ob 10.. pet ob l/. m m., sob. m kkvua, src. od io.; »eu-oc 30. 3.: A Mii RIŠKI 1‘Kl-D- ned. ob 17.; 30. 3. - 2.4.; ANKI K/ FRANCOSKI VOUKU i kom.,, čel. P»C 23. marca so se zaprla vrata mednarodnega sejma Alpe Adria. Sejem je bil namenjen športu, rekreaciji In prostemu času. Med mnogimi razstavljale! je bila tudi občina Zagorje, ki se je predstavila s svojo turistično ponudbo. Poudarek so dali 700-letnici občine In 240-letnici rudarjenja. Za sejemski prostor je poskrbela turistična agencija Svarog. Poleg razstavnega prostora so si obiskovalci lahko ogledali tudi promenadni koncert zagroskega pihalnega orkestra, prisluhnili zakoncema Dolar, ki sta igrala na citre, in koncertu skupine Orlek. Koncert skupine Orlek je potekal v soboto ob zaključku sejma. Na samem prostoru občine Zagorje je zanimanje zbujal organiziran ogled rudnikain rudarski muzej. Kot zanimivost - za 45 nemških mark si lahko privoščite ogled zagorskega rudnika. Ogled traja dobre štiri ure. Poleg rudnika so na sejmu Alpe Adria prestasvili tudi turistično ponudbo Medijskih Toplic in še nekaterih zasebnikov. Prostor so opremili tudi z video predstavitvijo občine, slovenski javnosti pa so pokazali tudi zelo bogat in kakovostno izdelan turistični prospekt občine. J.N. mami 'MLKOmi ammm M To je bilo pravo potovanje, saj smo bili na cesti z enournim počitkom kar petnajst ur in čez dan seje vročina dvignila krepko čez 30 stopinj Celzija. Za 850 kilometrov vožnje smo plačali 120 dolarjev ter se v mraku odvlekli v Kovalah beach. Utrujeni smo bolščali v bučeče valove in pretegovali otrdele ude. Dobili smo sobo v meni že znanem hotelu See Breeze, sc v nekaj dnevih dodobra odpočili in začeli s snemanjem. Kanya Kumari Katakali ples Obiskali smo skrajno točko južne Indije Kanya Kumari, muzej na otočku, posvečen Vivekanandi, Maharadžino palačo in še nekaj znamenitosti v tem delu Indije. Prijatelj Rajedran nam je omogočil obisk tipičnekeralske vasice, ko smo plačali seveda, smo odpluli s čolnom po reki, kjer smo posneli ilegalno kuhanje kokosovega žganja. Zaradi prepovedi imajo okrog polno opazovalcev, ki jih obveščajo o morebitnih premikih polcije. Tiste dni je bil v Kovalamu tudi sam predsednik Indije, policije je bilo na pretek, od patruljnih čolnov, helikopterja do množice uniform po vseh cestah in plažah. Kamera je tedaj mirovala, ker so policaji tu doli zelo nervozni glede snemanja, saj te lahko mimogrede obtožijo špijonaže ali priprave atentata na njim ljubega varovanca. Po napornih snemanjih (besede snemalca) smo si včasih privoščili dobre večerje in takšne barakude, lososa, morske postrvi, škamp e in prilog, ki spadajo zraven, do sedaj še nisemjcdel in vsa zahvala gre poznavalcu in staremu ribiču Ernestu, ki pa je bil tudi sam presenečen nad okusom naročenega. Ko smo se tako klatili po plažah Kovalatna, smo naleteli celo na Bojana Gorenca iz Kranja, mojega znanca iz 'prejšnje' Indije, v našem hotelu je bila družina Hadji iz Ljubljane in ob toplih večerih smo ob pivu Kingfisher premlevali razvojno strategijo naše ljube Slovenije ter načenjali filozofska vprašanja tuzemskega bivanja. Človek dobi občutek, da se čedalje več ljudi zaveda, da je prav to potovanje, raziskovanje, radost in veselje nad tem, da obstajamo, da smo živi, smisel življenja. Po vseh posnetih intervjujih, občasnem žuriranju, deskanju po valovih, sončenju v februarju, je prišel čas, da zamenjamo klimo in ljudi. Z avionom smo iz Trivandruma, glavnega mesta Kerale, odleteli 1.400 kilometrov proti severu, v Bombay, kjer smo naslednji dan s katamaranom Prodajalec očal Damania Shipinga odpluli proti Goyi. Sponzorji, ki so omogočili potovanje: Agencija za Razvoj Zagorje, Ultra Kisovec, Grafex Izlake, ETI Izlake, Občina Zagorje, Čiščenje Lamovšeklzlake, LB Zasavje, Diskont Trebusak Zagorje, Sallon Cafte Zagorje, Bistro Slavi Kisovec, KZ Izlake, Rent-a-car Juvan Zagorje, G & EKS Kisovec, Eurotrade Zagorje, Elektroprom Izlake, Frizerstvo Mateja Izlake, Foto Weiss Trbovlje, Tehnohit Trbovlje, Zavarovalnica Triglav Trbovlje, Pogtrosnja Zagorje, Revija ZAS AVCZagorje, RadioT rbovl je, Kanal 10 Trbovlje, ETV Zasavje Po reki Kerale mm Tekst in foto: Peter Brečko Najbolj prikupen prašiček na svetu (Babe, ZdA - 1995, Vlp/KArAMtAnijA) Priden pujsek daleč pride Babe je prisrčna zgodbica o življenju galantnega pujska - sirote z velikim srcem brez predsodkov, ki je napredovala od predvidenega obroka za božični večer do čisto pravega ovčarskega... pujsa. Po prihodu na farmo ga je posvojila ovčarka Fly in mu je že samo s tem dejanjem spremenila življenje in vtisnila v glavo želje & ambicije, ki so za povprečnega prašička milo rečeno nenavadne. Na idilični podeželski farmi vlada med živalmi hierarhična ureditev glede na vlogo, ki jo je posamezna med njimi deležna v življenju dveh ljudi: gospoda in gospe Hoggett. S tem povezani sta vsaj dve shizofreno duhoviti pojavi: gosak, ki si domišlja, daje petelin in pujs, ki bi dal vse nasvetu, da bi postal pes., khm... pardon... pujs - ovčar. Sožitje ovčarskega pujsa in človeka Velikokrat, ko pogledamo kakšnega od naših živalskih ljubljenčkov, si želimo, da bi nam slednji lahko kaj povedal. Zdaj imamo končno priložnost videti, kako bi lahko izgledalo življenje na farmi s stališča Živah. Ljudje so zanje isto, kar so bili v naši prazgodovini božanstva za ljudi. To so bitja, ki držijo v svojih rokah njihovo usodo in življenja, Živah se zato o njih pogovarjajo s temu primernim spoštovanjem. Babe je bil posnet po otroški zgodbici Dicka Kinga Smitha z naslovom Ovčarski pujs. Po zaslugi Jima Hensona (človeka, ki je ustvaril muppetke in Kremenčkove) in odličnih računalniških efektov, so živali v tem nepozabnem filmu s sedmimi nominacijami za oskarja spregovorile z jezikom, ki je razumljiv človeku. Po Babe-u je v ZDA baje drastično upadla prodaja svinjskega mesa. Ko ga boste pogledali, boste razumeli - zakaj. Tommy Kino Hrastnik: od 24.4. do 26.4. D.D. Trbovlje od 26.4. do 2.5. Kino Izlake: 28.4. Kbo bo ko5A? (Gct Sborttj, ZDA -1995. MGM-VA/lfri/ia, Aš d/noffr frdi fluAčtefa /naAAžtfraA tež/zfr/iMfraftfrfrau. aiico 1. Junija 4 1420 Trbovjje Trgovine AJKA TRG REVOLUCIJE hobl^^rogrcinrP Vam nudi: hrano, vitamine, minerale za pse, mačke, ptice, glodalce, ribe in plazilce • opremo za pse, mačke, ptice, glodalce, ribe in plazilce, • akvarije in terarije vseh velikoti z opremo, vodomete in opremo za vaš vrtni ribnik, • vse vrste ptic, akvarijskih rib, rastlin in živali za _______________________terarij____________________ VSE ZA LJUBITELJE MALIM ŽIVALI ::::::::::::::: Partizan Uradni zastopnik za vozila CITROEN in FIAT v Zasavju * BUHU AVTOSERVIS ŠPAJZER ska 51. 61420 Trbovlje, tel.: 0601/24 295 prodaja vozil CITROEN in FIAT pooblaščeni servis za vozila CITROEN in FIAT * nudimo vam avtomehanične, avtokleparske in avtoličar -Tv storitve prodaja rezervnih delov in dodatne opreme AX SPOT 1.1 3V AXIMAGE 1.1 5V ZXREFLEX 1.4 5V XANT1A BREAK 1.8 .... 15.100 DEM .... 16.600 DEM .... 22.000 DEM .... 35.700 DEM BOHBT PANDA 899 BASE PANDA TREKK1NG 4x4 PUNT0 55S 3V BRAVO 1.4 3V BRAVA 1.4 5V že od 13.500 DEM že od 18.600 DEM že od 17.800 DEM že od 23.500 DEM že od 24.000 DEM - leasing za fizične in pravne osebe :■■; - zamenjave: vozila: staro: za novo delovni čas: ponedeljek - petek 7h - 15h, sreda: 7h - 1Gh sobota 8h - 12h Q CIMOS INTERNATIONAL j*VjU ne aAub mvvm w m/m Ti- /* Z ZAKQN0M ZAŠČITENO OBMOČJE TRIGLAVA IN DELA JULIJCEV IVAN MINATTI POGLAVAR ŠIITOV KRETSKI KRALJ REUKTNO JEZERO V MAKEDONIJI VOJSKA NA MORJU MAJHEN NIZEK DIRKALNI AVTO BREZ KAROSERIJE VIOLINA KISIK JADRANSKO OTOČJE Z VEG OTOKI IME PISATELJICE KARLIN IRANSKA DENARNA ENOTA TISOČ KILOGRAMOV TONI NIEMINEN BENIGNA MIŠIČNA BULA • -.ji? fe- ZALIV OTOK PRED ZAHODNO OBALO NORVEŠKE STREMUH -r^rMAlAKA \== ► KRAJ S CEMENTARNO OB SOČI AMERIŠKI FILMSKI KOMIK AVSTRALSKI POLITIK (ROBERT) ORIGINALNI NASLOV MUZIKALA LASJE AM. FILOZOF PRAGMATIST (CHARLES) TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA NEON SODOBNIK KELTOV ŽLAHTNI PLIN KOTANJA KADUNJA RUBI0IJ AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (BILLY) , REDKO ŽENSKO IME ŠVICARSKI PISATELJ (HENRI) DAVNI NAROD V SEVERNI ITALIJI ION Z NEGATIVNIM NABOJEM ŠVICARSKI DRAMATIK (J0HANNES) ANGLEŠKI GLEDALIŠKI IGRALEC (EDM0ND) MESTO V IRAKU ODISEJEVA DOMOVINA PRIHODNOST SEVERNO OZVEZDJE SLOVENSKI PESNIK FRITZ GORSKI REŠEVALNI ČOLN PERZIJSKI DUH ZLA SPREMLJE- VALEC EROSA P0DSTREŠNICA, PODSTREŠNA IZBICA, PODSTREŠJE DRŽAJ PRI KOŠARI mm KARLI BREMEN REKA V GRČIJI MAJHNO OTROŠKO VOZILO INDIJ ANTON OCVIRK DOMAČINSKI VOJAKI V VZHODNI AFRIKI ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA TRAVA PRVE KOŠNJE TENISAČ C0URIER BRISANJE OLGA REMS ZAGOZDA PERS0NA POLOŽAJ PRI ŠAHU t BARAKA UMOR KING VI DOR OBLIKE ISTE PRVINE KOLIDŽ PRI LONDONU AVSTRIJSKI ARHITEKT (ADOLF) NOETOVA BARKA VOJAŠKA ENOTA INKOVSKI VLADAR SVETILO MESTO V FRANCIJI DEŽNIK JAPONSKI DROBIŽ TLA V/EBR0VA OPERA DOMAČI UČITELJ POTISNA SILA, SILA CURKA LESENO OGRODJE PRI SITU ANGLEŠKI POMORŠČAK (JAMES) ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V INDIJI t PESNICA ŠKERL ITALIJANSKA POROČE- VALSKA AGENCIJA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 3. aprila na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Deset vreč premoga po 30 kilogramov 2. nagrada: Pesek 5m3 3. nagrada: Gasilni aparat za osebni avtomobil Izžrebanci nagradne križanke 10/96: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4000 SIT, Šiviljstvo in trgovina Ta-ja, Trbovlje, Vesna Kovač, Pod ostrim vrhom 38, Trbovlje 2. nagrada: Blago v vrednosti 3000 SIT, Šiviljstvo in trgovina Ta-ja, Trbovlje, Nevenka Ostanek, Kotredež 30, Zagorje 3. nagrada: Blago v vrednosti 3000 SIT, Šiviljstvo in trgovina Ta-ja, Trbovlje, Erna Grošelj, Tončke Čeč 35, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c, Zagorje, do 4.4.1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 11/95: KOBARID, MK, BA, ITA RINA, ARTOIS, KOLOBAR, NORDLAND, LN, NIS-TAGMUS, NEN, OŽE, ČE, RAABE, GAO, PULT, IVAN TAVČAR, PARADA, RAL, MANOMETER, LOVOR, IN, SALERNO, OVIRA, ŠČIT, RG, KE, ENEJ, KIR, POLEMIKA, OČAK, MONOLOG, ROV, OMELO, NAO, BE, ZALOM, ELSTER, ATO, COPATA. mm: KAMNOLOM BOROVNIK KISOVEC d.o.o. Grajska 2, 1410 ZAGORJE OB SAVI telefon: 0601/41-453 fax: 0401/64-243 kamnolom: 0601/71-137 * PRODAJA PREMOGA NA VELIKO IN MALO * PAKIRANJE PREMOGA V VREČE PO 30 kg * SERVISIRANJE GASILNIH APARATOV * PROIZVODNJA IN PRODAJA GRAMOZA 17 Naša bodočnost V trboveljski bolnišnici so se od 19. do 24. marca rodili: 19.3.: Beti Martinčič, Zagoije, sin Aljaž, Damjana Petavar, Radeče, sin Matevž; 20.3. Karina Čehovin, Zagoije, sin Simon - An, Anka Trampuž, Kisovec, hči Manca, Namka Alibabič, Hrastnik, sin Dejan; 21.3. Paša Šabanovič, Zagoije, hči Jasmina, Tončka Urbas, Litija, sin Žiga; 22.3. Simon Košir, Trbovlje, hči Staša; 23.3. Irena Razpotnik, Zagorje, sin Lovro. Ujeti lopova Policisti vpadejo v samopostrežno trgovino in zastražijo vse izhode. Za njimi pride policijski inšpektor: "Ste ujeli lopova?" "Ušel nam je." "Kako? Kaj niste zaprli vseh izhodov?" "Smo, ampak kot kaže, je pobegnil pri vhodu." Zavetje "Halo... Je tam policija? K meni se je zatekel tisti seksualni manijak, ki ga že tri dni iščete," pokliče ženski glas na 92. "Gospa, mirno kri. Takoj pridemo," se oglasi na drugi strani. "Ni treba takoj, če pridete zjutraj, bo čisto v redu." Alko-test Policist vozniku: "Ali dovolite, da vas preizkusim na alkohol? "Seveda, z veseljem. V katerem bifeju bova pa začela?" Policajska Zakaj ima policist na televiziji feferon? Zato, daje slika bolj ostra. Vsevedni Policist privede na postajo pijančka, ki je v lokalu kritiziral policijo in zbijal šale na njen račun. Možakar se brani: "Jaz sem mislil policijo sosednje države." "Nič se ne izgovarjaj, mi že vemo, katera policija je zanič!" Prekršek Policist ustavi osebni avtomobil z mladenko v miniju. "Pokažite, prosim, trikotnik." "A kar tu, sredi ceste?" Jaz častim Lj uba čepi za vogalom in opravljamalo potrebo. Zaloti jo policist in jo ozmerja: "Prašiča! In na javnem mestu. Tole bo dva tisoč petsto tolaijev kazni!" Ljuba seže v torbico, izvleče denarnico in policistu pomoli pet tisoč tolaijev. Noben od njiju nima drobiža. "Pa pišaj i ti. Ja častim," vidi rešitev Ljuba. Nima denarja Natakar: "Če takoj ne plačate, bom poklical policijo!" "Paja ne mislite, daimajo ti reveži kaj denarja?" (Policij ske šale smo izbrali iz knjižice Vicev na račun policije ni - vse je res) OVEN Kažejo se vam možnosti v karieri, zaradi česar ste zadnje čase čustveno zelo napeti. Ne pozabite na druge obveznosti, predvsem do partnerja. Št.: 2. BIK Napetosti na delovnem mestu se bodo umirile. Malo boste popustih vi, malo pa vaši nadrejeni, pa bo. S partnerjem ne bosta prenašla dolgočasja in enoličnosti. Št.: 24. DVOJČKA Spet boste ujeli svoj ritem in se z obilo volje lotih svojega dela. Razčistili boste s seboj, kakšni so vaši cilji in načrti za prihodnje. Št.: 13. RAK Čustveno se boste umirili. Vaše mish bodo vehko bolj jasne in čiste, zato se vam bodo nepričakovano ponudile neke ideje, od katerih lahko pričakujete obilo sprememb. Št.: 5. LEV Čeprav ravno ne prekipevate od energije, pa zelo spodbudno vphvate na druge. Le do partnerja ste včasih preveč nestrpni. Št.: 4. DEVICA Odnosi s sodelavci se bodo razelektrili. Boljše sodelovanje vam bo močno olajšalo delo, ki vas že dolgo preveč utruja. Več časa in manj skrbi bo dobro vphvalo na vas. Št. 9. TEHTNICA Delo vas bo začelo preganjati, zato si privoščite dovolj spanja, da boste vsako jutro sveži in čili. Poskušajte razumeti prijateljeve težave. Št.: 17. ŠKORPIJON Doma se boste počutih neverjetno dobro, saj vam bo uspelo zgladiti stare nesporazumein zamere. Bolj ko bo razgiban vajin odnos s partnerjem, več bo dobre volje. Št.: 10. STRELEC Za uspešno opravljanje dela boste morah razširiti svoja obzorja. Posvetite se dodatnemu izobraževanju. Za boljši odnos s partnerjem se boste morah sami potruditi. Št.: 3. KOZOROG Tudi za vas prihajajo boljši časi. Zelo boste družabni in sproščeni. Partner bo vaše dobre volje vesel, zato bo vajina zveza na novo zaživela Št.: 18. VODNAR Dela imate res čez glavo in če boste vztrajni, bodo tudi rezultati kmalu vidni. V želji, da bi s partnerjem ohranih dobre odnose, boste molčali o žuljih. Št.: 25. RIBI Bodite potrpežljivi in vztrajate tam, kjer ste začeli. Ker boste imeh dovolj energije, vas naporen urnik ne bo tako izčrpaval kot doslej. Št.: 7. :W:Wx*x«fr Pisma bralcev Zasavc oBjaVIja odmeve na prispevke v časopi$irm mnenja bralcev o življenju in dogajanju v ZasavjtrNepodpisanih pisem ne objavljupo. Dolžina pism^je zaradi prostora omejena na največ SB-^tipkMjh^vrstic^JJredništvo si pridružuje-pfavico skrajšatirekšt ali pa objavithdajjšega, če oc$dfda bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Spoštovani gospod glavni urednik! Da vam pišem, meje vzpodbudila zgodba z naslovom "Med resnico in govorico", ki sem jo prebrala v zadnjih treh številkah Zasavca. Pišem vam z namenom, da bom mogoče lahko pripomogla k temu, da se bo morda vendarle kaj premaknilo in vam pomagala priti resnici do dna. Upam in želim, da bodo to pisanje prebrali tisti, ki so odgovorni za to in imajo pristojnost, da stvar razrešijo oziroma so krivi, daje do tega sploh prišlo. Sem nečakinja pokojnega Janka Feliksa, Olginega rejnika. Poudarjam, da vam bom vse, kar vem, povedala po pravici in da gospe Jerebove osebno ne poznam. Res pa je, da sva se že pogovarjali po telefonu, ko me je prosila za nasvet in pomoč. Seveda ji ničesar od tega nisem mogla dati. Stvari so mi dobro poznane in lahko vam pritrdim, daje zgodba "Med resnico in govorico" resnična in ne izmišljena, kot pravi gospod Koritnik. Začetek zgodbe vam je poznan, jaz pa vam bom povedala nadaljevanje. Začne se na ponedeljek, 5. septembra 1983 s smrtjo mojega strica. Že začelo se je dokaj nenavadno. S stricem sva govorila dva dni prej na soboto, 3. septembra, ko sva se srečala v trgovini. Pogovor je bil običajen, vsakdanji in nisem opazila, da bi bilo z njim kaj narobe. Zato me je presenetilo, ko so me v ponedeljek zvečer znanci spraševali, kaj se je zgodilo, da je umrl. Seveda o tem nisem vedela ničesar. Lahko pa sem se prepričala naslednje jutro, ko sem na oglasni deski pri upokojencih prebrala osmrtnico. Tam sem tudi videla, daje pogreb že naslednji dan ob 11. uri v ožjem družinskem krogu. Sevedame ni o tem nihče nič obvestil. Ker sem smatrala, da kot edina nečakinja spadam v ožji družinski krog, sem se pogreba tudi udeležila, čeprav mi ni nihče privoščil prijazne besede ali pogleda. Od tedaj teče že 13. leto. Toliko časa je tudi, kar nisem prestopila praga hiše, čeprav sem prej strica večkrat obiskala in sva se tudi z Olgo dobro razumeli. Res pa je, da so bili zadnja leta obiski pri njem doma redkejši, ravno zaradi gospoda Koritnika, ki ni maral, da bi v hišo prihajali stričevi stari prijatelji, kaj šele sorodniki. Kakšni so kriteriji za določitev skrbnika ne vem, mislim pa, da bi bile potrebne marsikatere spremembe, če se socialna služba drži pravil. Zagotovo vem le to, daje vse skupaj nerazumljivo in da morajo imeti nekateri od tega koristi. Ne vem, morda bom sama sebi prisolila klofuto, če menim, da je tudi delo Temeljnega sodišča v Trbovljah kot zgodba o j ari kači in steklem polžu. In če je običajno, da so zapuščinski postopki tako dolgotrajni, zakaj se vsaj v takem primeru, ko gre za tragično zgodbo človeške usode, ne naredi izjema. Je pa res, da se pri nas ukrepa šele takrat, ko pride do najhujšega. Naj se še dotaknem še besed gospoda Koritnika, ki pravi, da so navedbe v Zasavcu napačne in da Olge ne maltretira. Daje vse res, si upam potrditi, ker so me večkrat ljudje na to že opozorili, pa tudi Olge, lahko rečem, nisem videla že najmanj pet let. Zato meje fotografija v Zasavcu osupnila. Mislim, da bi morala po toliko letih lepega ravnanja in dobre oskrbe izgledati popolnoma drugače, ne pa, da je skoraj nisem prepoznala. Verjamem pa, da si ne upa povedati resnice in da si je mogoče ne bo upal povedati tudi kdo dnig. Jaz sem to storila, ker se nimam ničesar bati. In še to: vem, da mi bodo vsi tisti, ki primer poznajo, pritrdili, za vse dmge, ki ste "zgodbo" le prebrali, pa mislim, da ste si ustvarili vsaj kolikor toliko realno podobo. . Ana Jontez Pro et contra • drugič Pričakovala sem, da bodo strankarske polemike v povezavi z zakoncema Petrič končane, vendar nas je g. Franc Cestnik s svojim zelo obširnim pismom v 11. številki Zasavca vzpodbudil, da z možem ne smeva molčati, pa čeprav si glede preteklih zdrah že izredno želiva miru. O težavah, ki jih omenja pisec pisma, lahko govorimo povsod, kjer se dela. Ni pa res, da težave povzročajo samo eni. Cvetke, ki jih navaja, so sad njegovih razmišljanj, saj dokumenti, ki jih je stranka izdala ali prejela, govorijo drugače. Predlog za imenovano članico UO Stanovanjskega sklada je bil pripravljen v dogovoru s predsedstvom OO SDSS Trbovlje 6. maja 1994. Kljub predlogu pa občinski sklad sploh ni zaživel in je začel v novi sestavi delovati letos februarja. Ko pa je v pismu ocenil, da sem zavozila priprave za skupen nastop na lokalnih volitvah '94, je verjetno pozabil, da je bilo kljub našim načrtom o skupnem nastopu, posredovano navodilo iz centra, naj vsaka stranka nastopi zase. O tajniku in blagajniku, ki naj bi odstopila zaradi prepirov v lastnem odboru, lahko gospodu Cestniku svetujem, naj si odstopno izjavo tajnika ogleda v Ljubljani, blagajnik paje svojo funkcijo zapustil zaradi premajnih finančnih sredstev stranke. Tudi njegova izjava je v zapisniku. Sestanek 21. februarja '95 ni bil sklican po telefonu, kot navaja pisec, pač pa je stranka po pošti razposlala 130 vabil. Prisotnih je bilo res le 19 članov stranke (in regijska koordinatorka), ne pa 12, kot je navedeno v pismu. Na tem sestanku sta bila izvoljena novi tajnik in novi član predsedstva. To dokazuje potrjen zapisnik. Prav tako, kot z argumenti, ki sem jih pravkar navedla glede prvega očitka v pismu g. Cestnika, lahko komentiram tudi vse ostale v nadaljevanju, kar pa bi zahtevalo veliko prostora. Sprašujem pa se tudi, ali se je smiselno boriti z nekom, ki resnico zavija na svoj način. G. Cestnik ni bil niti član niti simpatizer stranke SDSS, dokaz temu je, da ND Trbovelj pod njegovim vodstvom niso potrdili kandidatke OO SDSS gospe Forte za županjo. Vse navedeno v Zasavcu je sporno in zrelo za sodišče, pa menim, da so takšne poti med kulturnimi ljudmi nepotrebne, če je že sam priznal, da je prelomil pravila lepega obnašanja, naj mu bo moje pismo v dokaz, da se jaz takšnih pravil držim. Glede pokojnih, o katerih na koncu meni vse dobro, pa me je postavil pred resno zaskrbljujoče vprašanje, saj z gotovostjo lahko trdim, da politično še nisem mrtva. O čem pa je mislil on? Alenka Petrič Cenjeni g. župan Janez Malovrh! (Odgovor na članek objavljen v ZASAVCU številka 9, letnik 6, stran 40: Pisma bralcev, prvi odstavek) Hvala za odgovor v 9. številki Zasavca. Dovolite pa nam, da vam na istem mestu odgovorimo, ne v ustaljenem izrazoslovju "Replike", temveč kot potrebno razjasnitev. Vaš odgovor naj bi bil naslovljen na Občinski odbor Slovenske nacionalne stranke Trbovlje, ne na moje ime - naš članek iz prejšnje številke je bil podpisan in odposlan v imenu stranke. Komuniciranje z vami spoštovani g. Malovrh ni nemogoče - tega decidirano nismo niti napisali niti izjavili. Je pa res, da nam kljub prošnji za odgovor le tega niste posredovali v zaprošenem roku, ki smo ga iz vljudnosti podaljšali za en teden. Poleg tega je bilo naše opozorilo okrog kadrovanja popolnoma identično vaši navedbi o vaših pravicah. Mi jih ne samo podpiramo, temveč tudi zahtevamo, da jih imate, v primem kadrovanja, ki smo ga v našem pismu opredelili, paje, kolikor vemo, steklo mimo vas oziroma z vašo vednostjo po že izvršenem dejstvu. Lep pozdrav. Predsednik SNS OO Trbovlje, Tomaž Vresk Skrbimo za lepše okolje V Zasavcu je bilo približno pred mesecem dni v rubriki Pisma omenjena tudi naša organizacija -EKOS s strani Zelenih Trbovelj. V celoti se strinjam, kar je bilo napišimo za našo organizacijo, tudi to, da naj bi se EKOS bolj posvečal lokalni problematiki. Kot predsednik organizacije namreč menim, da bi se dalo na področju varstva okolja v Zasavju marsikaj narediti, tudi s strani nevladnih okoljevarstvenih organizacij, ki ne prejemajo nobenega denarja od države, tako kot politične stranke. Ker naša organizacija nima nobenih rednih prihodkov, ter da delo pri EKOS-u opravljamo vsi člani prostovoljno in v prostem času popoldan ali ob vikendih, so temu primerni tudi rezultati. Kar precej zastavljenega programa ostane prav zaradi tega nerealiziranega. Kljub temu pa nam na srečo uspe realizirati nacionalne programe, kot so ekološki seminarji in delavnice za vse srednješolce v Sloveniji. Ta trenutek smo edina NVO, ki se ukvarja z obšolskim izobraževanjem s tovrstnimi seminarji. Žal pa nam primanjkuje denarja za lokalne probleme, ki niso tako majhni. Pa vendar vam lahko povem, g. Tone Ahac, da se bomo v prihodnje posvečali tudi aktualnim lokalnim problemom, saj v ta namen sodelujemo s Slovenskim ekološkim gibanjem in bomo v kratkem odprli tudi pokrajinski odbor SEG-a v Trbovljah. Zelo aktivna sodelovanja pa imamo tudi z Greenpeaceom, ki nam je prav tako ponudil pomoč. V si prebivalci Zasavja bi lahko skrbeli za lepše in bolj prijazno Zasavje. Za EKOS Zasavje: Aleš Matko SREDA 3.4.1996 RTV TRBOVLJE K1 ČETRTEK 28.3.1996 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 AVTO SVET - ZANIMIVOSTI IZ SVETA AVTOMOBILIZMA PETEK 29.3. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (Kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 30.3. 1996 9.00 DOPOLDANSKI SPORED, 13.00 VIDEO STRANI,16.00 PRIJETNAURICA DRUŽENJA S SNOOPY-JEM, 17.00 PESEM DOMAČA - 4. ODDAJA O NARODNO ZABAVNI GLASBI, 18.00 FILM TEDNA (p) PONEDELJEK M. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 BINGO BONGO - KVIZ ZA NAJMLAJŠE, 20.45 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT - GREGOR KITA VAM PREDSTAVUAZASAVSKI ŠPORT TOREK 2.4.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 18.00 VB3EOS-TRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 MLADINSKA ODDAJA, 21.10 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA - ODDAJA ETV IZLAKE,21.30 ODDAJA STUDIA ETV IZLAKE ETV ZASAVJE ČETRTEK 28.3. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TEVE PRODAJA, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.45 TEVE PRODAJA, 18.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 2035 KNJIŽNI MOLJI, 21.15 POGOVOR: PLINIFIKACIJA, 22.00 TV PRODAJA; PETEK 29.3. 1996 830 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 IZBOR IZ PROGRAMA KANALA 10; NEDELJA 31.3.1996 9.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 930 EPP, 9.33 NE ZAMUDITE, 9.35 KNJIŽNI MOLJI (p), 10.25 POZOR SNEMAMO (p), 10.35 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA - FRANC FLERE IN KATJA POVŠE (p) PONEDEUEK 1.4.1996 20.00 3-2-1-START, 20.30 EPP 20.33 NE ZAMUDITE, 2035 KONCERT: PODARIMO OTROKOM, POSNETEK;TV PRODAJA; TOREK 2.4. 1996 830 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 ŠPORTNIKI ZASAVJA 95, POSNETEK PRIREDITVE; TV PRODAJ A; SREDA 3.4.1996 8.30VIDEOSTR ANI,10.00 TOREKNA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDEUEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40, 20.45 EPP, 20.48 NE ZAMUDITEA, 2060 TEDENSKA REPORTAŽA: VALVASORJEVA POT, 21.10 PREDSTAVITEV BIOENERGETSKEGA ZDRAVLJENJA, TV PRODAJA; ČETRTEK 28.3.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 -2400 ŽIVA NOČ, 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 29.3.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 30.3.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN 30 Tina Krejan Tina prihaja iz Hrastnika in bo avgusta dopolnila eno leto. Rada se smeji in igra, pa tudi okolica jo zelo zanima. Akcija Naj ciciban se nadaljuje. Fotografije cicibanov, starih do sedem let, še vedno sprejemamo. Fotografija nadebudneža ne sme biti starejše od enega leta. Kot lahko vidite, smo objavili vrstni red prvih dvanajstih cicibanov. Vseh res ne moremo, ker bi bila potem lestvica predolga. Upamo, da se s tem strinjate tudi vi. S priloženim kuponom lahko še vedno glasujete. Vsak teden lahko glasujete samo za tiste otroke, ki vam jih bomo tisti teden predstavili. Dvanajstim finalistom, ki bodo prejeli največ vaših glasov, bomo podelili praktične nagrade. Nagradili bomo tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali za svojega cicibana. Nagrade za glasovalce bodo bon v vrednosti 5.000, bon v vrednosti 3.000 in bon v vrednosti 2.000 tolaijev. Prireditev ob zaključku akcije Naj ciciban Zasavja bo 11. maja. Fotografije malčkov pa sprejemamo v uredništvu še do 23. aprila. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5, Trbovlje. Na kuponu obkrožite samo eno številko; vsak malček je označen s svojo zaporedno številko. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon prilepite na dopisnico ali pagapošljite v kuverti s pripisom za akcijo Naj ciciban Zasavja. Fotokopij ne upoštevamo. Naš naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagorje ob Savi. s tr90Vina Mnln, • OTROŠKA, ŽENSKA IN UOŠKA KONFEKCIJA OŠTIR Partbmsks 5, TRBOVLJE • OTROŠKI KOMPLETI /rtOiCl Z- . 1ŽENSKE BLUZE f tel.: 061/884 032 OOPffTO: od 6.00-13.00, ‘OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE v Jerebovi 2, UTTJA »otooU 100 -11 i/b ‘LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE 5i J ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 31.3.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 acrVRTRJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 UP. 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDEUEK 1.4.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 1445 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SUŠAH, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18-OOODDAJAOKULTURI, 1845 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK 2.4.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MA) . 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,16.450BVESTILA,EPP,17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 3.4.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45OBVESTILA INEPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 1645 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM Trenutni vrstni red glasov 1. Danijela Musič, Trbovlje 100 2. Gašper Križnik, Zagorje 86 3. Kim Klančišar, Podkum 69 4. Blaž Kreže, Kisovec 32 5. Benjamin Duh, Hrastnik 25 6. Aljaž Bastič, Trbovlje 23 6. Aleks Brekan, Hrastnik 23 8. Nejc Hiršel, Zagotje 19 9. Tjaša Šink, Trbovlje 18 10. Teja Pistotnik, Trbovlje 16 11. Anja Jemejšek, Laško 15 12. Sabina Strniša, Hrastnik 13 Let nad trboveljskim gnezdom Center za obveščanje in opazovanje direktorskih preletov opozarja javnost, da so koncentracije letečih direktorjev nad Trbovljami v začetku leta presegle določene kritične vrednosti. Center obveščajavnost, da leteči direktorji ne predstavljajo nobene nevarnosti za zdravje občanov. Edina izjema so leteči direktorji sami. Sicer pa so koncentracije že padle pod kritične vrednosti. Zato se zahvaljujemo vsem, ki so s pristanki znižali te koncentracije. Torej, hvala gospodu Rihardu Majcnu (Avtoprevoz), Francu Majnardiju (Agrohit), Miranu Speiserju (Javno komunalno podjetje) in Janezu Vresku (Komunalna energetika). Še enkrat hvala vsem. Tudi tistim, ki smo jih morda izpustili, za kar se jim iskreno opravičujemo. Misel majskega hrošča: "Se vidi, da so letos volitve. Vsem se že zelo mudi. Se pomlad je prišla dan prej kot navadno." RitHiii \ £—^ f \i * J ^ j: * , . \ v.v.'.y.vAv.v.v.v.v:v.v.v.v.*.v.y.v.v.v.-.-^v.v.v.v.v.v.v.y.v.-.v^.-.v.v.j W.-.V.V.V.V.VAVA/.V.V.V.Vjl.*\«fcv™W*V.*.W.».I.*V.V.W-^'.K*V.V.VAVAV.W«VW.yAV.V.V.V.V h - r I rršicmtpr 5 ;fci-jejprf^^gorjtt. Pred nekaj dnevi str v edini lkajsnji tovarni vlilit skuhali Ju ra/.rf,/.alfc ................ jna^Mdcb dvemilijonti kubik s|porexa. Oti tem tudi \ iiskrena želji, da bi njihova gradbihska kuhinja ;lmjVabVcVi$eIašL>^p)pimfli^ '”1 II I I $ I Cy.y.%\v.y.y.y.>v.v.>y.v.y.y.y.y.v.v.v.v.v.v^v.v-v*v>v*v-v.y.V'*V‘->*-"*>y.y.v.v.y.>y‘V.V‘V*v--v-V‘y-v-y*>y.'-'*v*v*-y .. Dvakrat neodločeno Dve tekmi Zasavcev in Primorcev sta se končali neodločeno. Najprej sta rokometno remizirala ajdovski Fructal in trboveljski Rudar. Kronični izzid pa je bil tudi neodločen. Vipavci so razsuli trboveljski avtobus, Lilijani pa so izpraznili kiosk v Ankaranu. Roki za povratne tekme še niso določeni. ^------- ----------------------------------^ Dražba Po daljšem času bo Sklad spet prodajal deleže slovenskih podjetij. Med našimi bo največ trboveljskih. Cementarna in Rudis se bosta po javni prodaji znašli še na skladovi dražbi, družbo pa jim bodo delali šelBT, SOP in Tovarna pohištva. Hrastničani bodo sijali s Sijajem in Komunalno stanovanjskim podjetjem, malce njihova pa je tudi sicer sevniška Jutranjka. Radečani pa bodo na dražbi izzivali srečo z Dimnikarjem. Litijanov in Zagorjanov na dražbi ne bodo ponujali. Slednji so menda užaljeno zahtevah umik kakršnegakoli zagorskega svežnja delnic, saj na domači dražbi niso našli nikogar, ki bi odštel dobrih 50 milijončkov za S1Z. A C tolarji Avtocestni odsek med Vranskim in Blagovico, vključno z zasavskim priključkom, je le dobil vse potrebne žegne. Edini avtocestni odsek, ki ima tudi nekaj zasavskih metrov, naj bi bil končan leta 1999. Odsek bi lahko bil še bolj zasavski, saj vsaj dve zasavski podjetji računata, da se bosta končno prebila do avtocestne pojedine. O velikosti kolačapa, da bo vsak izmed skoraj 17 kilometrov stal skoraj 14 milijonov dolarjev. Do konca tisočletja bomo lahko tako opazovali, ali se bodo milijončki s Trojan kotalili le proti Ljubljani in Štajerski, ali tudi na našo stran. L- ■ ■ - ------j rpm: ;Šf ...k "I i ..p ...E1 :*x..... l**.....%-i .....«* ¥*:.....Lc' TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 ......?SK JfSf..............:>¥: ......>W ?:*:................ "1.k...E.k..U..it.F..is.!i.k..M.k ..ir "iiL ..ir PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 E........S* E.............m ...............11 SSi......m SS - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev • šivanje zaves po naročilu ,\ - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - “ nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi 1411 Izlake Izlake 40 tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024 * vse občane obveščamo, da lahko preko naše H KS opravljajo plačilni promet minimalna provizija 20,00 SIT maximalna provizija 400,00 SIT * upokojenci lahko prejemajo pokojnino preko naše H KS, za njih opravljamo plačilni promet brez provizije * opravljamo menjalniške posle * lastninski certifikat lahko vložite v kmečki sklad 4 Vse dodatne informacije lahko dobite na blagajniških mestih * Dol pri Hrastniku, tel.:41-616, odprto 6.00-14.00 * Izlake, Izlake 40, tel.: 73-696, odprto 7.30-14.30 * Zagorje, cesta zmage 33, tel.: 64-058, odprto 7.30-14.30 sreda 7.30 -18.00 VEStLIlO NAS BO, če nam boste izkazali zaupanje IN SE OBRNILI NA NAS! r SALON POHIŠTVA @QJJ[kAo) IPRMA Obrezija 19,61411 Izlake, tel.: 0601/73 631 aoia.qpnw rtrro OTROŠKA SOBA (postelja, pisalna miza, omara) že za 39.900,00 SIT POGRADI 27.324,00 VZMETNICA 190x90 8.390,00 POSTELJA Z ZABOJEM ZA POSTELJNINO 140x200 48.820,00 160x200 52.670,00 180x200 59.060,00 SEDEŽNE GARNITURE LASTNE PROIZVODNJE RADIO Wi i m i II i p ii ii l ,::it ze Celje - skladišče Banka ZasaiD Per Trbovlje 6/1996 5000003469,12 lil COBISS Q II 1 | E l || SMY10 S PRGMOSOM POKOJNIMG m BhNKO ZhtoUJG S\ ZbGOTCMTG, Oh OPRM/IJO V BhMKI PLNČILO POLOŽNIC Zh IA lokalih GP Rudar. . Popust velja za vse I gostinske storitve. Kupon velja za eno osebo. Vnovčljiv jedo datuma, ki je naveden na | kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje, ki bo v mesecu aprilu. V enem izmed lokalov GP Rudar I bomo izžrebali tri nagrajence. * 1 .nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev t 2.nagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev | S.nagrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev KUPON JE VN0VČUIV DO 4.4.1996 fil GOSTINSKO. =>|||> PODJETJE RUDAR p.O. cclUjO trg revolucije 26 TRBOVLJE Orlov*™« BiS,*> 75 R>d.V : I ont-vn, |p>8oq klub .. ......... .■isilte,;. -a... . GP RUDAR ZA ZASAVČAME!