Gospodarski Glasnik v za Štajersko. Glasilo za kmetijstvo in deželno kulturo. Izdaja c. kr. kmetijska družba štajerska. Nemški ureduje generalni tajnik Na slovensko prelaga ces. svetovalec Friderik Muller. nadučitelj Jožef Mešiček v Sevnici. Vsebina: Iz državnoželezniškega sveta. — Razne reči: Sirotkarstvo je treba v Avstriji preustrojiti. Pridelovanje češpelj v Bosni. Rezanje cepičev. Opravila v sadovnjaku ob zimskem času. Zatros gobčne in parkeljne kuge iz Nemčije v Avstrijo. Hlevogledi. Leskeče surovo maslo. Afera o ponarejanju vina. — Objave Raiffeisen: Raiffeisenova posojilna društva. — Uradne vesti. — Tržna poročila. — Naznanila. Iz državnoželezniškega sveta. Iz zapisnika seje državnoželezniškega sveta dne 30. novembra 1898 posnamemo, da je bil po nasvetu poročevalca brez debate sprejet predlog, ki ga je stavil zastopnik centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe štajerske, nado-mestnik gospod Anton Walz, namreč: c. kr. železniško mini-sterstvo se naprosi, da postajo sv. Miliči c. kr. avrstrijske državno-železnične proge Leoben—Selzthal določi in uredi za živinonakladno in razkladno postajo. Nadalje je gospod Walz predlagal: c. kr. državnoželezniško ministerstvo se naprosi, naj c. kr. priv. južnoželeznično družbo prisili, da promet osebnih vlakov št. 15a in 16a glavne proge Dunaj — Trst raztegne do Miirzzuschlaga. Ta predlog, ki sta ga predlagatelj in član gospod Franc Endres toplo priporočila, bil je v zmislu poročevalčevega nasveta železnič-nemu ministerstvu predložen v proučevanje. s^AtAfA,A,/k!AfA!AfAtA,AfA?A,A,A,A,A,A,A,A,A,A,A,A,A?A,A,A*&?A,i>A,A,A,A,AtAfA,A,A?A?A,A,A,A?A?A?A,A?A,AWAiA?A,AHt' Razne reči. ! ^»▼•▼»r*Y«f*fMV*V*T*V.^*V.T^V.^*V.V.¥.W«W;w»W^’.¥.T»W.V«T*Y*¥*W.T*T.T.T*V.T.T*T«yM’»’*T.T«T*V*T«W Sirotkarstvo je treba Ako človek na Kopenhagen-skem zveznem nabrežja na oni strani, kjer je narejen nasip, ogleduje razvnovrstno vozno blago, gotovo se bode začudil množini tamkaj nakopičenih sodov. Ne le ker je njih število veliko, temveč tudi ker njih zunanjost in oblika po svoji ličnosti in snažnosti vzbuja pozornost. Ti, rekel bi skoraj, koketni sodi, šli bodo večinoma na daljno pot. Namenjeni so najprej in največ na Angležko, razpošiljajo pa se tudi v Avstralijo in južnoameriške republike. Ako jemljemo v poštev vroče podnebje teh krajev, tedaj moramo osupniti nad vsebino sodov, zakaj to, kar je skritega za dogami, je surovo maslo, čisto, nepokvarjeno surovo maslo, ki je, kakor znano, hudi sovražnik ljubemu solncu in njegovim žarkom. Navzlic temu dospe kraj svoje namembe v najboljšemu stanju in doseže vedno veče cene nego vsi tamkajšnji domači izdelki, zakaj daje se mu dosti veča prednost pred onimi in se temu primerno tudi plačuje. Avstrijanec, ko se o tem dejstvu prepriča, in ki misli na žaltavo, grenko maslo, kakorsno se v njegovi domovini največ dobi, domneva si celo družbo izobraženih kmetovalcev, izomika-nih tehnikov, pretkanih špekulantov kot podjetnike te kupčije v Avstriji preustrojiti. z maslom. Ta domneva pa je napačna, zakaj, če naprej popra-šuje, bode izvedel, da prihaja vse maslo iz sirotkarnic kmetskih zadrug, in da vsaka izmed tistih oddaja jednako izvrstno, brezmadežno blago. Pri nas primanjkuje potrebnega navodila in primernega, modernega orodja.*) Navodila pa in primernega orodja pa ne primanjkuje udom danskih zadrug. Temu dejstvu ter svoji pridnosti in spretnosti ima se zahvaliti danski kmetovalec, da izdelki njegovih sirotkaren zadostujejo ne le razvajenemu okusu njegovih deželanov, marveč tudi vsem zahtevkom v daljnih deželah. „Skrajna snažnost!“ to je njegovo geslo, ki se ga vedno in povsod drži, v kravjem hlevu, pri molžnji, na kratko, pri vseh manipulacijah z mlekom. Njegov pečat se blišči na srebrosvetlih, dobro pocinjenih posodah za mleko, mlečna shramba, ki služi edino le za shranjevanje mleka in mlečnih izdelkov, ima dobro ventilacijo in lahko snažilna tla. Mleko stoji v kadi, ki je urejena za mrzlo vodo ali led. Shranjevanje ledu ne pro- *) Pri tej priliki opozorimo posebno na delovanje našega deželnega potovalnega učitelja gospoda Martina Jelovšeka in na njegova, z razkazovanjem združena predavanja o mlekarstvu. Uredništvo. vzroča kmetovalcu velikih stroškov. Zloži ga na kupe, pokrije ga s slamo ali žagovino in celo leto ne trpi pomanjkanja potrebne te tvarine. Iz mlečnice posameznega zadružnika potuje mleko ali v na-ravnostno porabo ali se pa združno zbira in potem podela v sir in surovo maslo. V obeh slučajih treba je kmetovalcu mleko samo v na-biralnice pošiljati, ali kjer še takih ni, naravnost v centralo. Dostikrat vporablja se Kassis-ovo ravnanje, s katerim se trpežnost mleka po nekem sistemu zmrzovanja podaljša za veliko dni in tako se dosti olajšajo in pojednovijo vse manipulacije z mlekom. Ce se mleko od katerega zadružnika ne more naravnost prodajati in se le za izdelovanje masla in sira porablja, pri čemer pride zlasti prvo v poštev, tedaj dopo-šilja zadružnik navadno le smetano. Tako postopajo vsi tisti, katerim bi bilo mleko predaleč ali pretežavno voziti in ki sirotko doma lahko porabijo, bodisi za rejo in pitanje svinj ali odrejo telet, kar donaša tudi lep dobiček. Osrednja in nabiralna sirotkarna je torišče, ki mora donosnost zagotoviti. Natančnega popisa teh central tukaj ne bomo podali, omeniti pa je pač nepotrebno, da so kar najboljše uravnane in oskrbljene z izvrstnimi stroji, kakor Alfa-separatori, pripravami za Pa-steurizovanje i. dr., tako, da pride blago brezmadežno in dobro spravljeno v promet. Razen malih kmetovalcev, ki pripadajo zadružni zvezi, je še veliko število takih, in to so največ premožni, izobraženi kmetje, ki postopajo čisto samostojno. Maslo, ki ga izdelujejo, spečava se ne le doma, temveč pošilja se celo na Angležko in tamkaj prodaja z lepim dobičkom. Njihove sirotkarne vrejene so tako, kakor ona, katero je mlekarska zadruga v jubilejni razstavi pod imenom „kmetska sirotkarna" postavila na ogled. DelniČna družba „Alfa-Sepa-rator" sestavila je vso opravo, katera se lahko pri taisti vsak čas naroči. Kak dobiček pa donaša napredek sirotkarstva baš malemu posestniku? To prašanje je z ozirom na povedano vsekakor opravičeno. Odgovor na to pa more in sme vsakega prijatelja maloposestniko-vega zadovoljiti, zakaj odkar so se ustanovile zadruge, vdomačili separatori, vpeljala umna sirot-karska opravila in vredila prodaja mleka, masla in sira, je blagostanje kmetov očividno naraščalo ter ojačila se davčna moč tako, da so eksekucije, ki so bile prej prav pogosto, zdaj le redke. Ako še pristavimo, da se ceni vrednost leta 1897/98 iz Švedije in Danske na Angležko izvoženega masla na 4,571.409 šterlingov, in tukaj kakor v pojasnilo te številke omenimo, da je Alfa-Separator-družba v tem letu 28.000 sepa-ratorov spečala, tedaj je pač dokazano, da je poboljšba sirotkarstva za Svedijo in Dansko postala vir blagostanja. Za Svedijo in Dansko, pravim. Zakaj pri nas se ta vir še ni odprl! V naši Avstriji, v deželi z najlepšimi planinskimi pašniki, cvetočo živinorejo, najbujnišimi dolinskimi travniki še zaloga masla nikakor ne zadošča potrebi velikih mest, o izvozu pa kar ne govorimo. In vender tudi razumnost in pridnost avstrijskega kmeta ni manja kakor pri katerem drugem ljudstvu, ter povzdignili so se baš iz kmetskega stanu možje, ki so vati, temveč tudi dramiti avstrijskega kmeta iz starokopitnosti, da postane deležen naprednega gibanja, katero se je polastilo^ njegovih stanovskih tovarišev na Švedskem in Danskem in v novejšem času tudi na Nemškem. Kmetski stan v tem prizadevanju podpirati bi ne bilo tako težavno. Ustanove se naj v vsakem okrožju ali, kakšna je pač razdalja mu v največo čast. Ne, napaka dežele, v primerno velikem okraju tiči kje drugje. To je nezaupnost sirotkarske šole, v katerih se bodo napram vsaki novoti, nevolja na- z ozirom na zaželen smoter prire pram združenemu postopanju, sla-bost, vse le pri starem pustiti, ki zapreČi vsak napredek, se protivi jali poluletni ali večtedenski tečaji. Najprimerniše dale bi se tiste združiti z gospodarskimi šolami, kojih vsaki zboljšavi. Te zapreke od- res blagonosno delovanje se je že straniti, zastarele predsodke s poukom in vzgledom iztrebiti, vzbujati čilo podjetnost, to je težavna, ali lepa in hvalevredna naloga vseh poklicanih krogov. mnogokrat, tako n. pr. na Moravskem izkazalo. Ali kaj pomagajo vsi načrti, vsi projekti, vse lepe besede! Za njih vresničbo nedo-staje najvažnejšega činitelja, in to Stroka sirotkarstva odpira tej je: denar! Denarja za nas kmeto-nalogi prostrano torišče, ona je'valce! Smešne sanje! Kmetijstvu gotovo podlaga k zboljšavi kmeto- se le prav skopo deli vzpodbuja vavskega položaja. Kedar bo ra- in podpora. Ali se to ne pravi, zumevanje o tem med malopo- korenino državnega gospodarstva sestniki splošno, potem je upati, pustiti da usahne? Ali bi ne bilo da se jim zboljša blagostanje, kar je tako zelo potrebno in zaželeno. Zal, da se je za to razumevanje še zelo malo zgodilo. Kako koristno delujejo sirotkarske in poljedelske šole in kako pičlo je njih število v razmerju s tem, kar se zahteva. Kake sijajne uspehe imela so predavanja o sirotkarstvu in dotiČna razkazovanja, ali desetkratno bi se morala pomnožiti, da bi približno ustrezala zahtevkom. Zares, taka predavanja so potrebna, zakaj njih namen ni samo pouče- veliko bolje in za blaginjo države koristniše, kmetijskemu stanu deliti zadostno podporo, da mu bode omogočeno, pridobivati si ono znanje, ki mu je potrebno, da za-more svoj poklic izvrševati današnjim zahtevkom primerno ? Seveda bi ustanovitev poprej omenjenih sirotkarskih šol še ne zadostovala. Prirejati bi se morala redna predavanja o živinoreji, mlekarstvu in pridelovanju krme, pa ne samo kakor dosle od malega števila potovalnih učiteljev, temveč bolj pogosto in na tako urejen način, da bode vsem kmetovalcem v deželi omogočeno, vdeležiti se takih predavanj, ne da bi jim bilo treba daleč hoditi. Samoumevno je, da je na uresničenje teh načrtov upati le s pomočjo države. Ta naj bi ustanovila državni zavod, v katerem bi zadobili vsi tisti, ki se hočejo posvetiti temu poklicu, priložnost, izučiti se za potovalne učitelje in voditelje sirot-karnic. V ta namen bi moral državni zavod imeti razen vzgledne sirotkarnice, združene z vzgledno pristavo, dovolj zemljišča v prirejanje praktičnih tečajev za pridelovanje krme. Po naših konzulatih in poslanstvih naj bi se potem začelo izvažanje surovega masla, sira ter zgoščenega in zmrzlega mleka, kmetovalca pa bi bilo takega ravnanja priučiti in mu po- deliti v to potrebno pomoč. Seveda bi se morala potem tudi organizacija našega vnanjega zastopanja popolnoma predrugačiti. Živa potreba je dandanašnji, da se našim pridelkom odpre prodajališče. Ob enem pa je tudi treba naše kmetsko ljudstvo poučiti, kako naj ravna, da si pridobi nova prodajališča. Mi pa imamo pravico in dolžnost, to zahtevati in tirjati podpore, ki je za nas postala životna potreba. Upajmo, da bode prišlo do tega, da se bode poljedelstvo in kmetijski stan spoštoval in gojil kot temelj države. Ta temelj pa se bode potem izkazal tudi dovolj trdnega, vzdržati marsikaj majavega, obvarovati marsikaj obstoječega, in bo dokazal, da vsaka žrtev za koristno stvar obrodi najlepši sad. Pridelovanje češpelj v Bosni. Na lanski jesenski sadni razstavi na Dunaju odlikovale so se posebno bosenske češplje deželno erarne sadjarske in vinarske postaje v Derventu, ki so bile vložene v zaboje, škatlje in sode. Kazale so te češplje vse prednosti francoskega pridelka in se odlikovale še s tem, da so imele znatno več naravnega sladkorja v sebi. v Čudno je le, kako na tihem se v Bosni pospešuje kmetijstvo. Približno dvestotisoč češpljevih dreves se je zadnja leta na novo posadilo. Še bolj zanimivo — gotovo po- snemanja vredno — je dejstvo, da gosenice, ki v Slavoniji in Serbiji uničijo cele letine, v Bosni ne morejo napraviti kvara. Da bosenska vlada ve to nadlogo odvračati, je nje zasluga, ki se ne more dovolj pohvaliti. Gosenicam se vselej boj napove in, kar je tudi pravilno, pa se zmerom ne zgodi, zares tudi izvede. Vsi uradi in oblastva, šole in žandarmerija, kmetovalci in gozdarji morajo pomagati, da se gosenice zatrd. Nerazumnost mnogih posestnikov se mora oblastvenemu pritisku upogniti ; škarje za gosenice deld oblastva brezplačno. Vlada, ki ima izborne strokovnjake na svoji strani, pa je tudi glede izk^riščevanja neizrečeno veliko storila. Po storjenem proučevanju na Francoskem odločila se je za sušilne priprave Cazeville-Sacon. Naročilo se je najprej deset takih priprav, katere je izumnik Mr. Cazeville sam postavil, sušenje je vodil Francoz Mr. Soubeyron izvrševali so pa tisto nektcri izurjeni francoski sušivci. Ko so prvi poskusi obetali dober uspeh, naro- čila je vlada veče število francoskih sušilnih priprav, katere so se na deželne troške nakupile, potem pa občinam ali vrtnim posestnikom oddale proti odplačevanju na obroke. To temeljito pomaganje poljedelski panogi zasluži tudi na Štajerskem v marsikaterem slučaju, da se posnema, in dokazuje, da je včasih hitra reforma uspesniša, nego polahno, počasno postopanje. Loschnig. Rezanje Pri tem važnem delu, ki velja razmnoževanju naših dragocenih kupčijskih in gospodarskih sadnih vrst, pazi se naj na sledeča pravila: 1. Cepiče je rezati vselej za-rano, predno je drevo muževno, torej po toplejšem srednjem in spodnjem Štajerskem januarja — februarja, na mrzlejšem gornjem Štajerskem pa februarja—marcija; tako je treba tudi cepiče na ko-ščičastem sadju, ki bolj rano odganja, poprej rezati, nego na pozneje brstečem peškatem sadju. 2. Cepiči se naj režejo le s takih dreves, kojih vrsta ali sorta je nam dobro znana, to pravilo velja zlasti za pomnoževanje v drevesnici! Za cepljenje v drevesnici, kakor tudi za precepljevanje veČih dreves porabljajo se naj posebno le cepiči dragocenih kupčijskih jabolk, kakor štajerskega mošanceljna, kanadske rejnetc, ananas-rejnete, rumenega beleflera, zlate parmene i. dr. poleg dobrih, preskušenih gospodarskih jabolk, cepičev. kakor tudi dolgo trpečili zimskih namiznih hrušek, kakor zimske tehantovke, Hartenpontove zimske maslenke, olivirke de Serres i. dr. in dobrih moštnih hrušek. 3. Kakor se razume samo ob sebi mora se skrbeti, da se dob6 cepiči s takih maternih dreves, ki nam ugajajo v vsakem oziru. Ta materna drevesa morajo biti v prvi vrsti zdrava in bujne rasti ter izredno plodovita. S cepljenjem se namreč ne le sorta razmnožuje, temveč tudi druge lastnosti maternega drevesa, torej tudi njegova veča ali manjša plodovitost se prenese na mladi porastek. Z bolanih, grintavih in rakovih, kakor sploh slabotnih dreves z nepovoljno plo-dovitostjo in ne dovolj dobrim in lepim sadjem ne smejo se rezati cepiči. Ako bi se strogo pazilo na to pravilo, bi se zabranilo tako pogostno izprevraČanje marsikatere sorte, kakor se to pri našem štajerskem zimskem mošancelju večkrat opazuje. 4. Za cepiče morajo se vselej porezati zdrave in čvrste mladike prejšnjega leta v zgornjem delu krone in imeti morajo zdrave popke. Hobotki rabijo se naj le v skrajni sili v njih srednjem delu in samo takrat, če imajo popolne popke. 5. Tako dobljeni cepiči zvežejo se potem v snopiče po 20 do 30 šibic skupaj, njih sorta pa se ozna-muje s tablico. 6. Te snopiče spravimo potem v hladne kleti, kjer jih s spodnjim koncem zakopljemo po 10 do 20 cm globoko v dovolj vlažno, peščeno prst in jih nadalje varujemo suše, miši in podgan do njih porabe. Ako ob rezanju cepičev tla niso zmrzla, tedaj tiste v toplejšem spodnjem in srednjem Štajerju tudi smemo zakopati na severni strani dreves ali ob kakem plotu in zidu tako, kakor je bilo poprej povedano, in jih zavarujemo proti zajčjemu zobu s smrečjem. Dostavimo še, da je treba cepiče, ki so posuti s črnimi, smodniku podobnimi jajčeki listnih uši ali z listnimi ušicami, dobro očistiti na ta način, da jih umijemo in okrtačimo, porabljajoč pri tem 1°/Ono raztopino mazavega mila in mrčesnega praška, ali raztopino tobačnega izlečka, ali Nesslerjevo tinkturo, mladike pa, ki so pegave od fusikladija, je najbolje zavreči. Ivoloman Grossbauer. Opravila v sadovnjaku ob zimskem času. Za to dobo nenavadno toplo vreme marljivemu sadjarju ne da mirovati; kar venkaj ga vleče opravljat važna dela na svojem drevju in pripravljat ga za pomlad. Ozreti se je najprej na drevesa, ki že rodijo, mlajša in starejša, pri katerih je nujno potrebno, da se jih izčisti! Odžagati je treba najprej vse suhe in one veje, ki rastejo v krono, ki se križajo in drgnejo, kakor tudi hobotke (vodne poganjke); dalje se izrežejo vse pregosto stoječe in rakove, kakor tudi z omelo (limom) obrašČene veje, dočim se navzdol viseče veje ali čisto odstranijo ali skrajšajo do navzgor obrnjenih delov. Le kedar gre za to, da se praznine v kroni popolnijo, smejo se v ta namen puščati močni hobotki. Veje se morajo vselej gladko odrezati, in sicer pošev proti vejni rami, ne da bi se pustil štrkelj. Rane je treba ob robu pogladiti z ostrim nožem in potem, če imajo premera 4 cm in več, pomazati s toplim premogovim kotranom, da les ne trohni in da se ne napravijo luknje. V deblu in vejah pa se že nahajajoče luknje napolnijo naposled s peskom ali pepelom in opečnimi kosci in povrh pokrijejo z deščicami ter zamažejo s cementom ali mortom. Na to se naj drevesa osnažijo stare skorje, malni in lišaja, ki se ostrže in oščeti na razgrnjene rjuhe ali plahte ter potem ta šara pobere in sežge, ter tako pokonča marsikateri jabolčni cvetodčr poleg drugih rilčkarjev in njih zalege. Tako očiščena drevesa se naposled pomažejo gori do krone z apnico, viši mahati deli v kroni pa z apnico poškropijo, da se dobe gladkokožnata nemahata debla in veje, ter da se odvrača ozeba. Pri novo sajenib jablanah in hruškah je posebno gledati na to, da se vzgoji lep, močen vrh, ki bo mogel kljubovati snegu in vetrovom. To se bo doseglo z umno rezatvijo, s katero pa je treba bolj vzgajati in uravnavati, nego močno skrajševati. Prej omenjeni vrh obstoji iz srednje veje, katero je treba kot podaljšek debla skrbno vzgajati skozi krono, in iz treh vretenec, ki rastejo iz debla in srednje veje. Vsako tako vretence ima zopet najmanj 3, k večjemu pa 6 vrtelasto razpostavljenih stranskih vej, vretenca pa stoje 60 cm narazen drugo vrh druzega. Spodnje, pravo vretence vzgoji se že v drevesnici. Drugo in tretje vretence vzgojiti mora sadjar s tem, da srednjo vejo ali tako imenovano glavno voditeljico v primerni višini skrajšuje, tu se reže na oko, ki stoji nad zadnjo krivotino. Ako v kroni ni glavne voditeljice, mora se pripravna stranska veja v krono pripogniti in privezati ali podpreti z razporo. Podaljški stranskih vej, tako zvane voditeljice, odrežejo se potem za dlan niže nego glavna voditeljica, pri jablanah v okroglo, pri hruškah v piramidno obliko na vun stoječa očesa; pri tem je še gledati na to, da se krepkejše voditeljice režejo bolj na kratko, slabejše pa se puste daljše ali se sploh nič ne skrajšajo. Yiseče voditeljice se ali kviško privežejo ali pa skrajšajo na zgoraj stoječa očesa. Navznotraj stoječe stranske mladike se odstranijo, na stran in vunkaj rastoče pa se skrajšajo približno na 1 dm in prek. Puščati pa je vse slabe sadne mladike in kratke sadne poganjke s pernimi in cvetnimi popki (brsti). Ko se skrajšujejo voditeljice, pustiti se mora nad popkem štrkelj, k večjemu 1 cm dolg, da se popek ne izsuši in da napravi lepo voditeljico; ti štrklji se po leti ali pa ob drugoletni rezatvi gladko odvzemejo. — Tista drevesca pa, ki slabo rastejo, oziroma, na katerih voditeljice niso dosegle za vretenca potrebne višine, se ne obrežejo, marveč uravnajo se le stranske mladike in odstrani, kar je nepotrebnega. Vse vejne dele in mladike, ki ob rezatvi do cela odpadajo, treba je gladko odstraniti, nastale rane pogladiti in veče izmed njih pomazati z drevesnim voskom. Pri piramidnih, češpljevih in slivovih drevesih sme biti razdalja vretenec manjša = 40 cm. Grešnjeva drevesa narejajo sama prav lepa vretenca, tu je treba le snažiti in uravnavati, orehe pa ne obrezujemo. Pri Ivanovem grozdjiču (ribez) in kosmulji (agras) odstrani se ves stari prazni les, daljše voditeljice in stranski poganjki pa se skrajšajo za tretjino, dočim se mladi, iz zemlje prirastli, slabotni in nepotrebni hobotki izrežejo, pripravne poganjke pa, katere pustimo za pomladenje, skrajšamo za polovico, da se potem obložijo s sadnim lesom. Pri malinah se mora lanski suhi les, ki se lahko pozna po njegovih razrastkih, tikoma tal odstraniti, od mladih porastkov pa se izbere najkrepkejših 3 do 6 poganjkov za zarodek, katere zgoraj, ko se kriviti začno, pidstrižemo. Samoumevno je, da se zdaj lahko navozi hlevski gnoj ali tekoči gnoj na grede jagodičja, ako se to ni zgodilo že v jeseni. Dalje naj se ne zamudi zdaj, ko je drevje golo, pridno pokon-čevati krvavo uš, ker se je to jesen po nekterih krajih prikazala v veliki množini. Veča, močno ušiva drevesa je najbolje kar pomladiti in ostale dele vej in debla dobro osnažiti in oščetiti, mesta pa, kjer so sedele uši, se dobro namažejo z mešanico od 1 dela petroleja in 4 delov vode, katero je treba vselej dobro premešati, ali pa z 1°/Ono raztopino mazavega mila in mrčesnega praška. To velja tudi o drevesih, ki so bila lansko leto močno napadena od listnih uši; ko smo veje močno skrajšali, pomažemo ostale dele v kroni z eno izmed omenjenih raztopin, da se zatrejo smodniku podobna jajčika listnih uši. Potrebno je nadalje tudi od-rezavati in požigati goseničja gnezdišča glogovega belina in zlato-ritke, katerih je letos mnogo videti po drevju, tako kakor jajčnih obročkov prsteničarja, ki jih je treba tudi odluščiti, zabranijo pa se naj v prihodnje tudi poškodbe od zajčjega zoba s priličnimi in cenimi varnostnimi koši, katere je Schreiber učil izdelovati. Pravi čas je zdaj posekati stara razpadla drevesa, ki so tudi gnez-dišša vrbovega zavrtača, in pripraviti jame za drevesa. Ker je zdaj dovolj časa za taka dela, je lahko te jame izkopati dovolj velike in sicer za jablane, hruške in piramidna drevesa 2 m široke in 60 cm globoke in za črešnje, slive in češplje 1 do P20 m široke in 50 cm globoke, pri tem je ločiti dobro prst od slabe. Koloman Grossbauer. Zatros gobčne in parkeljne Navzlic temu, da primanjkuje na Nemškem klalne živine, vender ne odpre Nemčija meje za prevažanje živine iz Avstrije, ker se bojda boji, da bi se iz Avstrije zatrosila gobčna in parkeljna kuga. Zanimiv je tedaj ta-le prigodek, ki se je ravnokar pripetil na Štajerskem. Štajerska je bila zdaj, kar se tiče goveje živine, brez kužne bolezni, toda pred kratkem prikazala se je v neki občini okraja Grobming kuge iz Nemčije v Avstrijo. gobčna in parkeljna kuga. S tujo živino se bolezen ni zatrosila. Ko se je pa zasledoval vzrok bolezni, prišlo je na dan, da je posestnik okuženega hleva nekaj dni poprej, ko se je bolezen pojavila, sprejel v svojo službo za živino hlapca, kateri je prišel naravnost iz Bavarskega in je tam služil v hlevu, v kojem je razsajala gobčna in parkeljna kuga. Torej imamo pred seboj slučaj, da se je zanesla kužna bolezen iz Nemčije v Avstrijo, četudi ne s prevažanjem živine, vender pa po človeku, kije s svojo obleko prinesel kužno snov k nam. Treba je torej previdnosti, ko sprejemljemo v službo posle iz oddaljenih krajev, da sc na tak način bolezni ne zatrosijo. Storck. Hlevogledi. Živinorejsko društvo Gross-Umstadt v veliki vojvodini Hesen-sld priredilo je nedavno prvo ogledovanje hlevov s premovanjem. Pregledovalo se je: 1. Stan, razdelitev prostora in prezračevanje hleva, 2. priprave za krmljenje, 3. ravnanje z gnojem, 4. načrt in primernost živinorejnega načina, 5. skrb za kožo in strežba živini v hlevu, 6. krmljenje, strežba in razpostava mlade živine in 7. vkupni vtis. Izid je bil prav povoljen, razdelilo se je 11 častnih diplom in 31 daril, obstoječih iz vrednostnih reči. Prigodilo se je že, da so se v nekterih krajih tudi v Renski pokrajini dajale premije za izborno vredbo hlevov, ali ogledovanje hlevov, kakoršno je bilo gori omenjeno, priredilo se je prvikrat. Z veseljem bi morali pozdraviti, ko bi se tudi po drugod te ideje poprijeli, ker se ji velika važnost za zboljšanje strežbe in reje živine ne more odrekati. Leskeče surovo maslo. Na Angležkem videti je v prodajalnicah, kjer se prodajajo živila, neko maslo v gručah, ki je nenavadne zunanjosti. Ljudem, ki stvari ne poznajo, se bode tako maslo sumljivo zdelo, povrh se namreč leskeče, in je tako, kakor da bi bilo prevlečeno z osteklino. Dali so mu ime „lakirano maslo", „pokosteno maslo", „ostekleno maslo “. Skrivnost izdelovanja takega masla je, kakor poroča „Landw. Ztg. flir Canada", sledeča: Najprej se maslo dobro opere, na gruče običajne oblike razdeli in potem v ledenici hrani. Raztopi se potem za obilno žlico belega sladkorja v vodi in razgreje raztopina. Na prtu ležeče maslo se potem s pomočjo mehkega čopiča naglo pomaže z vročo sladkorno raztopino. Vsled gor-kote te raztopine se pri tem maslo povrh nekoliko raztali in s tisto spoji v nekak steklenast in leskeČ pokost. Cisto naravno je, da pripomore ta povlaka, ker je zrak ne podre, da se maslo ohrani dlje časa presno in dobi okus, kateri zaužitnikom, zlasti otrokom zelo Ugaja. („Hildesh. Molk. Ztg.“) Afera o ponarejanju vina. Budimpešta, dne 10. januarja. Policijsko oblastvo izreklo je danes razsodbo v aferi o ponarejanju vina izvozne tvrdke Engel & Comp, v Pečuhu, ki je dala povod tudi interpelacijam v državnem zboru. Predstojnika tvrdke, Adolfin Mihael Engel, obsojena sta na mesec dni zapora in vsak na 300 gld. denarne globe. Raiffeisenova posojilna društva. Dne 11. septembra 1898 ustanovilo se je Raiffeisenovo posojilno društvo v Mura vi, kjer je društvu pristopilo 40 posestnikov in obrtnikov. Društveni okoliš obsega selski občini Murau in Stallbaum. Društveno načelstvo sestoji iz 7 članov, načelnik je gospod Franc Vasold, gostilničar in inedičar v Muravi, nadzorno svetovalstvo iz 9 oseb pod predsedstvom gospoda Karola Gasteiger, lekarnarja v Muravi. Za knjigovodjo in blagajničarja volil je zbor gosp. Jurija Waloher, posestnika v Muravi. Pristopnine plača vsak društ-venik 2 gld., za vsak opravilni delež 12 gld. Statistika: a) Naj viši znesek za hranilne vloge 3000 gld., b) najmanjša hranilna vloga 1 gld., c) naj-veče posojilo 500 gld., eventuvalno 1000 gld., d) največa vsota izposojil 3000 gld., e) obrestno merilo za hranilne vloge 4 %, f) obrestno merilo za posojila 5%, a) začasna brezobrestnost opravilnih deležev, h) zastran odškodnine za trud knjigovodje in blagajničarja ukrepal bode občni zbor po sklepu prvega poslovnega leta. Prodaja otrobov in mekin. Vsled ukaza c. in kr. državnega vojnega ministerstva odd. 12, št. 144, z dne 17. janu-a:ja 1899 prodajati je od 19. januarja t. 1. pri-čenši pri vojaških oskrbovalnicah tuuradnega področja se nahajajoče množine otrobov z meki-nami po nastopnih, od c. in kr. državnega vojnega ministerstva določenih poprečnih cenah za meterski cent, in sicer v Gradcu po 4 gld. 39 kr. (štiri goldinarje trideset in devet krajcarjev), v Mariboru po 4 gld. 34 kr. (štiri goldinarje trideset in štiri krajcarje), in v Celovcu po 5 gld. 15 kr. (pet goldinarjev petnajst krajcarjev.) Izkaz o živinokužnih boleznih, ki so vladale, oziroma ponehale na Štajerskem v poročevalni dobi od 3. do 10. februarja 181)9. Vlada: 1. Gobčna in parkeljna kuga v občini Aich (2 hleva), okraj Grob mi n g. 2. Vranični prisad pri govedih v občini Rohrbach pri Waltersdorfu (1 hlev), okraj H a r t b e r g. 3. Garje ovac v občini Mozirje (1 hlev) v celjskem okraju. 4. Mehurčkasti izpuščaj na spolovilih plemenih goved v občini Frankolovo v celjskem okraju. 5. Svinjska kuga v občinah Eggendorf (1 hlev) v okraju okolica Gradec; Pobrež (1 hlev) v mariborskem okraju; Kozje (3 hlevi) in Zakot (2 hleva) v brežiškem okraju. Ponehal je: 1. Vranični prisad pri govedih v občini Pitschgau v okraju Lonč (Deutsch-landsberg). 2. Smrkelj pri konjih v občini Spodnja Polskava v mariborskem okraju. 3. Svinjska kuga v občini Voitsberg v okraju Voitsberg. V Gradcu, dne 11. februarja 1899. Razglas. C. kr. državna žrebčarna v Piber u po- I nrareija. Pri nakupovanju se ozir jemlje v prvi trebrje to leto 1300 mcterskih centov krm- I vrsti na kmetijska društva in zadruge. Ravna-iiega ovsa najboljše kakovosti. Oves mora biti ■ teljstvu žrebčarne naznaniti je cene za meterski brez duha, suh in čist, brez prahu in drugega i cent loko kolodvor Oberdorf II., kakor tudi semenja in mora tehtati najmanj 45 kilogramov, oddajno množino ob pošiljatvi vzorca. Zalagate -Nakupi se pod roko in za kupno ceno vzame i ljern dopošljejo se po sklepu kupčije vojaški se poprečna tržna cena Graškega tedenskega ! vozni listi, s kojimi se voznina dosti zniža. Iztrga. Doposlati se mora oves v vrečah z 51 ki- plača pa se oves, ko se je brez zadržka prevzel, logrami, od česar se 1 kilogram zaračuna za pri žrebčarn čni blagajni proti pobotnici, kole-vrečo; obrok za oddajo določi se do konca | kovani po lestvici II. Graško tržno poročilo od 8. do 14. februarja 1899. Govedina, 50 kil živa teža gld. 14 50 do 15-50; teletina 58—80 kr.; svinjetina tO—80 kr.; Špeh sveži 64—76 kr.; po-vojeni 60—76 kr.; surovo maslo gld. — 80 do l-40; goveje maslo gld. —-90 do P20; žmavec 64 — 72 kr. za 1 kilo. Sejni za seno in slamo od 30. januarja do 4. februarja 1899. Na 60 vozeli bilo je 508 meterskih centov sena in na 22 vozeh 189 meterskih centov razne slame. Bil je slabeje obiskan kakor pretečeni teden. Seno, sladko gld. 2'70 do gld. 3’10, kislo gld. 2'70 do gld. 3’—. Ržena slama gld. P80 do gld. 210, pšenična slama gld. 1 80 do gld. 2'—, prosena slama gld. —■*— do gld. —•— Živinski sej m bil je dne 9. in 10. februarja 1899. Prignali so 464 volov, 81 bikov, 383 krav, 67 živih, 797zaklanih telet, 1905 svinj, 71 glav drobnice, 142 konj. Prodali so na Spodnje Avstrijsko: -vola, 15bikov, 32krav; v gorenji Štajer: 27 volov, 4 bike, 24 krav, — teleta; na Predarlsko: 5 volov, 20 bikov, 25 krav, — telet; na Nemško: 20 volov, 11 bikov, 18 krav; i.a Švicarsko: 17 volov, — bikov; na Solnograško: - volov, - bikov, - krav, — telet; na Ogersko: — volov; na Češko: — volov. Hmelj. 50 kilogr. Blago Žateško mestno 1898 125- 135gld.,deželno(okrajno) 125-135gld., deželno (okrožno) 115-125 gld.; Ošavsko rudeče 100—115 gld., zeleno 80—85 gld. Tržne cene na Štajerskem, drugod v Avstriji in na Ogerskem. Mesto Pšenica N S 1 g S g "5 Oves Koruza Proso Ajda Bob Seno Slama za posteljo Slama za naštel Slama za klajo Slama sploh z a 1 00 kil g. | kr. |kr g. kr. !«■ Celje 9:50 6 Ormož 50 7 8 1 5 50 6 — 7 50 6 4 —! 3 2180 — — — Gradec 10 95 8 95 7190 7 25 6120 8 851 6 75 10 50 2 95 2 90 1 95 1 50 — —j Ljubno 10 50 8 60 8 7 — 6 50 — 3 2 20 1 19 — — — — Maribor 9|90 8 G 60 6 30’ 6 40 — — 8 - 10 — 2 20 2 40 1 40 — — — — Ptuj 9 50 7 50 6 — 6 — 5 50 5 501 7 50 7 50 2 20 2 40 1 50 — — — — Gmunden 10 — 8 75 7 50 6 50 Celovec 10- 9 — 7 — 6 75' 6 49 Ljubljana .... 10 80 8 80 8 — 6 50’ 6 50 — Line Budapešt 9 20 9 74 8 8 02 7 — 6 5 10 86 5 4 80 80 Praga 10 10! 8 20 8 75 6 60 6 °5; Salcburg 9 49 8 14 — — 6 88 — — — — — — — — — — — — — — Vels 9 30 8 30 7 30 6140 - — Dunaj 1 9 58 1 1 1 8 17 6 1.3 5 08 1 1 Senjmi na Štajerskem. Brez zvezdice so navedeni letni sejmi za blago, z eno zvezdico (*) so živinski sejmi, z dvema zvezdicama (**) sejmi za blago in živino. Dne 27. februarja: Hz** v okr. Fdrstenfeld; Poljčane** v slovensko bistriškem okr.; Veliki sv. Florijan** v okr. Lonč (Deutschlandsberg). Dne 28. februarja: Maribor, levi Dravski breg. Dne 1. marci j a: Lučane (senjem z drobnico) v arvežkem okr.; Wolfsberg** v Upniškem okr.; Planina* v sevniškem okr.; Imeno (senjem s ščetinarji) v kozjanskem okr.; Marenberg. Dne 2. marcija: Vransko**; Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Gradec (senjem z govedi in konji). Dne 3. inarcija: Vransko**; Oplotnica** v konjiškem okr.; Lučane** v arvežkem okr.; Račje (letni, živinski in konjski senjem) v mariborskem okraju; Spodnja Polskava (svinjski senjem) v slovensko bistriškem okr. Dne 4. marcija: Poljčane (senjem s ščetinarji) v mariborskem okr.; Breiten-brunn* v okr. Vorau; Brežice (svinjski senjem). Dne 6. marcija: Ftirstenfeld**; Schladming**; Tilmič** v Upniškem okr.; sv. Peter pod sv. gorami** v kozjanskem okr.; mesto Maribor, levi Dravski breg (senjem z govedi in konji). Dne 7. marcija: Kapfenstein** v okraju Fehring; Murava*; Neumarkt*; Radgona*; Birkfeld**. Dne 8. mar cij a: Vitanje** v konjiškem okr.; Judenburg*; Unzmarkt** v okr. Judenburg; sv. Stefan** v okraju Leoben; Pilštanj** v kozjanskem okr.; Imeno (senjem s ščetinarji) v kozjanskem okr.; Celje**; Gleinstetten* v arvežkem okraju. Dovolitve senjmov. Občini Gleinstatten v po-1 8. marca in 2. avgusta vsakega litičnem okraju Upniškem se je leta, oziroma če bi bila ob teb dneh privolilo, da prireja dva nova ži- nedelja ali praznik, pa sledeči vinska senjma, in sicer dne delovnik. ES Naznanila * sprejmejo se v pisarni e. kr. kmetijske dmibe T Oradel. Stempfer-, gesse S. v Naznanila. ' Cene: ' ‘/t stran gl d. 12-40, */z strani gld. 6-20, •/* strani gld. 8-10, % strani gld. 1*50, , Vi* strani gld. —*70. v Častna diploma Gradec. ★ I. drž. nagrada Gradec. Umetni gnoj vsake vrste z jamčeno vsebino, zlasti za vinograde, v katerih so se dosegli velikanski uspehi, dalje za žito, sadjarstvo in travništvo, kakor: kostne mlevke superfosfat, kostne mlevke bifosfat, kostna mlevka, žveplo-kisli amonijak, žveplokisli kali, rožena mlevka itd., o katerih izvrstnem učinku je mnogo potrdil na vpogled, razpošilja po najnižjih dnevnih cenah Meiils-ova tovarna Malefatrattov v Gradcu, ,«s- DC Navod o porabi in ceniki brezplačno. ‘M Klajno koščeno moko s 71 — 72% fosforokislega apna proti lomnosti koali i. dr. razpošilja dober kup Podewils-ova tovarna fekalekstraktov y Gradcu. Navod o porabi in ceniki gratis in franko. Oddaja ovac. Jezerski ovni in plemenske ovce, enoletne, po 10 gld. komad so za oddati. Kdor jih želi, naj piše semkaj in priloži dotični znesek. V Gradcu, dne 20. oktobra 1898. Centralni odbor kmetijske družbe štajerske. Pomlad se bliža velika noč ni več daleč, tu se marsikateremu poljedelcu vsiluje vprašanje: Kje najbolje kupim seme za pomladno setev? Za pomladno setev je najboljši rumeni velikanski semenski oves „najzgodniši juli“. Najsijajuiši dokaz, da se je izmed vseh vrst ovsa ta najboljše obnesla, ki se prideluje v okrajili bavarske Šumave (Waldgebirge) podaje leto 1893, ki je obrodilo zelo malo krme, kakor tudi mokra leta 1894—97, zakaj navzlic neugodnemu vremenu dosegli so se p^t** 30» do ■4=Ol5.I*ia1tHi pricicllii in še prek. Izredna plodovitost tega ovsa pripisovati se mora njegovi domovini v najviši in najmrzlejši leži bavarske Šumave (500 — 1000 m višine), radi tega zraste tudi v slabi zemlji in celo po pomladnih mrazovih tudi v suhih letih 170 do 2 m visok in nosi na svojih močnili bilkah pogosto 80—100 klaskov. Že zaradi odličnih lastnosti (popolna odpornost napram mrzli mokroti in bogata rast tudi ob najredkejši setvi) naj bi noben poljedelec ne zamudil nasejati tega, od poljedelskih veljakov priporočenega, tedaj kar neprecenljivega in najplemenitejšega ovsa. Od sijajnih izpričeval, ki so mi v ogromnem številu došla iz vseh delov Nemčije, celo iz Amerike, Rusije, Francije in Švice, pošiljam prepise gratis in franko poleg vzorca. Ta velikanski rani oves razpošiljam odtod v pravi, kaljivi in najtežji kakovosti in zanesljivo najlepše, dvakrat očiščen s patentovanim trijerjem, 50 kg za M. 14.—, 10 q M. 13.—, 5 kg (poštno vrečico) za poskus M. 1-70 proti povzetju. Rihard Fiirst-ovo velikansko semensko poletno rž q po M. IG —, 5 kg (poštna vrečica) M. 21—; Riliard FUrst-ovo velikansko semensko poletno pšenico q po M. 18’—, 5 kg (poštna vrečica) 2 M. Radi ogromnih naročil se lansko leto ni moglo vsem ustreči, zato se naj takoj zdaj naročuje. Železnleno postajo, prosim, natančno povedati. Premo van 1898: 2 teliki sreberni društveni svetinji, darilo zmagovalcu. Najviše odlikovanje. Slavnost okrožnega kmetijstva v Pasovti. 10 diplom in častnih daril. Bavarska centralna postaja za semena Rihard Fiirst, grajščak, Frauendorf I., pošta Pilshofen, Nižje Bavarsko. častitim štajerskim Raifteisenovim društvom se najbolje priporočajo zanesljivo nepregom blagajniee iz staro sloveče tovarne Maiajiic M. Atalpl Dunsij I., Franz Josephs-Quai 13. Viljem Geiger drevesnica poleg dež. poljedelske šole Grottenhof v Eggenborgu pri G rnilci priporoča sadno drevje, sadne divjake, iagodičasto sadje, rože, lepotična drevesa,drevoredna drevesa špargelje, cepiče itd. po zelo nizki ceni in le v lepi kakovosti. Ceniki brezplačno, sg.—- Tovarna kmetijskih strojev Jožefa Dangl, C-lcis«loi*f' (Štajersko), priporoča pokrite varnoMtne, eelnokoletsiie in zvonaste vitle (geplje) z varnostno pripravo, mlatilniee goniti z roko in vitlom ali silo, kakor tudi kot posebnost najnovejše jubilejske patent o vane, na krogle vložene mlatilniee, izboljšane klajorezniee vsakoršne velikosti, tlrobilne mline, robkaee za turseieo, trijerje, pumpe za gnojnic«, sadne mline z najboljšimi sivokamenimi valjarji in počrnjenimi preddrobilniki, stiskalnice za satlje in grozdje s patentovanim izvirnim tiskalom, difereneijalne vodove stiskalnice, tudi z dvojnim tiskalom in moštnim bičem. — Popravila, vsi nadomestni deli in rezala iz angleškega jekla k vsem strojem, kakor tudi najboljše olje za stroje se dobi tukaj. Prodaja strojev franko na vsaki postaji, tudi na obroke in s poroštvom. — Ob gotovem plačilu ceneje. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 1 ^M1 Prodajam ameriške rezane in ukoreninjene trte “d" Ia cepljenke najboljšega grozdja za vino in na mizo, oddajne v jeseni 1898 in v pomladi 1899 iz neoku-ženili krajev. Ako se želi, postrežem rad z natančno specijalno ponudbo. Emanuel Mayr, posestnik trtnic, Maribor ob D. na Snodnjem Štajerskem. Jorkširske mrjaščeke je dobiti pri svinjerejnici c. kr. štaj. kmetijske družbe, grajščina Theresienbof, Niederschockel pri Gradcu, 8 tednov stare po 12 gld., za vsak teden stareje 50 kr. več. Tamkaj dobi se tudi Dupavski oves za seme po 9 gl meterski cent, in čistokrvni Dorking* petelini po 5 gld. komad. Dobiti po vseh knjigarnah, kakor tudi v založni knjigarni „Leykam“ v Gradcu: Stenske table za vinarstvo. Rez trsa in najvažniši načini trsove izgoje Tabla I: Cepljenje trsa z zelenimi mladikami. Tabla II: Ameriške trte za podloge in cepljenje trsa na suho. Prepotrebno za vsakega, ki se hoče poučiti o ameriških trtah za podlogo, o cepljenja na zeleno in suho. posebno z ozirom na cepljeni trs. Z 42 barvanimi slikami. Spisal Anton Stiejsler, »trokonii učitelj ua »tuj. deš. vinarski šoli v Mariboru. Cena v mapi ‘t gld. 50 kr. Risal in sestavil Anton Stiegler, strokovni učitelj na staj. dež. vinarski šoli v Mariboru. Cena tablam 3 gld. Dobiti v založni knjigarni „Le)'knm“ v Gradcu. Kako neobhodno potrebno je škropiti vinograde, pokazalo se je v zadnji dobi, kajti le škropljene kulture so se ohranile. Najbolja za ta namen skazala se je HU. tlajfartli d? Co.-jeva patentovana samodejna brizglja za trte in rastline „SYPHONIA“ ktera škropi tekočino sama od sebe po rastlinah, ne da bilo treba črpati. — Mnogo tisoč teh brizgelj stoji v rabi, in mnogobrojna pohvalna spričaia kažejo, da je ta sistem bolji kakor vsak drug. Naj se zahteva podoba in popis od PKK. MAYFARTH & Co. tovarna za kmetijske stroje, specijalna tovarna vinskih tlačilk in strojev za izkoriščenje sadje Dunnji, XZ/X Taborstrasse 76. Cenike in priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. Jllfa*Separator* Dunaj /., Schwarzenbergstrasse 3. —-h*----- Najboljše izkoriščanje mleka z našimi svetovno znanimi Alfa-centrifugami in preskušenimi pripravami za mlekarstvo. Izborne posode za razpošiljanje mleka novega izdelka iz jeklene pločevine. Strokovno presojevanje, ako se to zahteva. Naši Alf d - Colibri - Separator i 21 kilogramov težki, ©si za planšarstvo posebno pripravni. Velika mlekarna v delanju: Jubilejna razstava, paviljon „Separator". , Ato, Ato, Ato, Ato, Ato, Ato, Ato* Ato, Ato, Ato, IPIQUOIO) IPIQ) tPlQllOlOltfiOltOlO) iPIOHprOl Izvirno rigajsko laneno seme oddajalo se hode po zelo znižani ceni t 5 Ur. kilogram z zavitkom vred kmetovalcem štajerskim. Naročilo in za naročeno množino pripadajoči znesek naj se kar najhitreje pošlje semkaj (Stempfergasse št. 3). Seme dopošlje se takoj. V Gradcu, dne 15. novembra 1898. Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe štajerske. Adalbert grof Hotlulinsky, Ces. svetnik Friderik tl ti II e e, predsednik. stalni generalni tajnik. Založila štaj. kmetijska družba. — Tiska „Leykam“ v Gradci.