IN ČITALNICA INTERIER d.o.O: trgovsko podjetje teto. Aškerčeva I, povenlja. ' l&./fax: 0608/21-876. 21-861. 22-090, 22064 68270 KRŠKO naš glas OBMOČNA ENOTA KRŠKOA AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, tax: 67-655^ ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 3 • LETO XVI • 25. JANUARJA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto cena: 60 SIT terme Čatež d.d. topili** C. 15. BM3S0 brmUt*. ilovrHf* Nekdanja SDK v Krškem je odslej Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki je lani opravila revizije poslovanja in lastninskega preoblikovanja v skupno 36 podjetjih Krško, 20. januarja »Agencija kot celota je slo- venski projekt, projekt na nivoju države, kar pomeni, da Prispevek brežiški bolnišnici Brežice, 20. januarja — Franc Polovic st. iz podjetja AFP Dobova s svojim prispevkom v višini 2 milijona tolarjev za sofinanciranje nabave dveh sodobnih ultrazvočnih aparatov. Več na strani 2(Ga-lex) Foto Cole bodo inšpektorji iz posameznih podružnic opravljali preglede po vsej Sloveniji. Nekaj naših inšpektorjev je trenutno v Ljubljani, kjer seveda vršijo preglede ali, če hočete, revizije v nekaterih tamkajšnjih podjetjih«, je v uvodu povedal direktor Agencije v Krškem, Andrej Zupančič. Delo inšpektorjev in ostalih zaposlenih v Agenciji za pla- Andrej Zupančič, vodja Agencije za plačilni promet V verigi savskih elektrarn Hidroelektrarna Vrhovo začasno poskusno že obratuje Radeče, Vrhovo, 20 januarja — Ali Posavje in t.i. Spodnje Posavje z izgradnjo verige hidroelektrarn na reki Savi postaja prvi in največji energetski bazen v državi? Seveda bodo nekateri rekli, da ne, toda dejstvo, da je v našem prostoru že tudi jedrska elektrarna in da je predvidenih še pet hidroelektrarn, lahko pomeni, da bomo z zajezitvami ostali brez mnogih ravninskih kmetijskih površin. Kaj bi takšni posegi v prostor pomenili za posavsko kmetijstvo, vemo. Ne vemo pa nič oziroma zelo malo o prednostih in nadomestilih, ki bi z izgradnjo še petih elektrarn tako prostoru kot tudi ljudem, konec koncev, na nek način tudi pripadala. HE Vrhovo je zgrajena na polju pod naseljem Vrhovo in je prva v nizu hidroelektrarn spodnjesavske verige. Zgrajene naj bi bile še HE: Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice. Vodja HE Vrhovo Ludvik Užmah je v razgovoru povedal: »Jezovna zgradba je beton-sko-težnostnega tipa, kons- trukcijske višine 27 m. Tega seveda ne morete videti. Elektrarna obratuje v dnevnopre-točnem režimu z akumulacijo, ki ima vlogo čelnega bazena za spodnjesavsko verigo. Po dograditvi celotne verige HE na Savi pa naj bi bila tej akumulaciji (zajezitvi) namenjena vloga vmesnega izravnalnega bazena. Nadalje, jezovna zgradba temelji na nepropustnih skrilavcih, temeljna plošča je v celoti drenirana, tesnenje obrežnih visokovodnih nasipov pa je izvedeno s tanko-(Nadaljevanje na 2. strani) NIKA BREŽICE Trg izgnancev la tcL 0GO8 62-236 tax 060B g— LJUBLJANA Skftvnslca cesta 54 tcL OGI BM-5H ta* Od 33-13-47 Dunajska cesta 20 t«t. OS BI-80-77 MAR/BOR CEUe Partizanska c 3-5 Ljubljanska c 3a tal: 062 29-4GO tal: 063 28-936 lase 062 29-460 faxj 063 44I-62S Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8* do 19" In n* vseh enotah poštel JMMmiflL i POOBLAŠČENA INVESTKUSKA DRUŽBA , FW.I ELEKTOINSTALACIJE ELEKROMEHANIKA Dušan Alti ing. el. s. p. Ul 1 1 novembra 34 68273 Leskov« pri KrSkem Tel 22 - 020 ?1M KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 KROVSTVO, TESARSTVO IN KLEPARSTVO ANDREJ ABRAM MDB 22 LESKOVEC, «22 -125 hFEKTf STORITVE PROIZVODNJA TRGOVINA C. 4. JULIJA 23, 68270 KRŠKO TEL.: 0608,22 71» FAX.: 0608/32 153 čilni promet, nadziranje in informiranje je zahtevno in odgovorno. Že do sedaj so zaposlovali le kandidate s končano visoko šolo pravne ali ekonomske smeri. »Želeni in dobrodošli bi bili nekako mešani profili oziroma ljudje, ki bi se spoznali tako glede pravnih zadev, predvsem zakonov in odlokov, kot tudi finančni strokovnjaki. Mislim, da bo potrebno trenutno strukturo zaposlenih kadrovsko še okrepiti v smislu že povedanega. Delo je zelo zahtevno, predvsem pa zahteva zbrane in odgovorne ljudi, katerih pa pri nas že sedaj ne manjka. Lani smo opravili revizije v 36 podjetjih in že izdali tudi sklepe, do 30. junija pa bomo opraviii še preglede v petih posavskih podjetjih in šestih izven regije. Seveda bomo delo temeljito opravili, ne glede na rok. ki je postavljen. Prednost dajemo kvalitetnemu in strokovnemu delu, čas pomeni le okvir, v katerem moramo delo dosledno izvajati«, so bile misli direktorja Andreja Zupančiča. Inšpektorji nekdanje SDK Krško so lani izvedli tudi revizijo pri upravnih organih občine Brežice, kjer so ugotovili nekaj nepravilnosti, a je zadeva zaradi pritožbe predana drugostopenjskemu sodišču. »V naši podružnici ugotavljamo, da se gospodarski položaj v Posavju ne izboljšuje. Predvsem se to kaže v (ne)po-slovanju bivših velikih sistemov. Tudi zasebna podjetja ali t.i. drobno gospodarstvo je zaradi negativnih gospodarskih tokov v hudi krizi. Kaže, da bodo nekatera taka podjetja v kratkem propadla, to pa bo še dodaten negativen odraz splošne, ne samo gospodarske situacije v regiji in državi. Če se vrnem na rezultate naših pregledov poslovanj in lastninskih preoblikovanj podjetij, moram reči, da smo ugotovili kar nekaj primerov nepravilnosti, pri mnogih pa utemeljeno obstaja sum, da je bilo družbeno premoženje oškodovano«, je povedal direktor Agencije. Reševanje posameznih primerov je počasno, celo prepočasno, pravijo mnogi strokovnjaki s področja gospodar- r stva in pravniki. Po besedah Andreja Zupančiča bi posavska regija morala imeti svoj davčni urad (zaradi bližine meje in mesta ,Zagrei ba) in javno revizijsko hišo, kot pa vse kaže, se lahko zgodi, da bo regija spadala pod'Novo mesto, kar bi verjetno pomenilo, da omenjenih, skoraj nujno potrebnih institucij v Posavju ne bi bilo. (dama) OPERACIJA RADEČE: »GOSPOD MINISTER! MENI SE ZDI ŠE VEDNO NEKOLIKO PREVEČ MODRIKAST!« Strankarska vzvišenost Slovenija postaja vse bolj evropska. To je ugotovitev, ki je dobila svojo potrditev na zadnjih volitvah in ki sojo napovedovale skoraj vse javnomnenjske raziskave. Volilna abstinenca in vse manjše zaupanje državljanov institucijam političnega sistema — tako vladi, parlamentu in strankam, so lahko zelo zaskrbljujoč pojav. Dejstvo je, da nezaupanje državljanov temelji na tem, da so stranke vedno bolj državne in vedno manj civilno-družbene, kar seveda pomeni, da so vedno bolj odmaknjene od državljanov. Politične elite se vse bolj ukvarjajo s tem, kako ostati na oblasti in vedno manj z resničnimi problemi, ki težijo državljane. Vse sproducirane afere so bile dober recept za to, da se je politika, v očeh navadnih ljudi, spremenila v neko umazano stvar. Zanimivo se je poigrati z razpravami, ki govorijo o tem, da stranke niso ustanova, ki bi bila nujna za obstoj demokracije. Po drugi strani pa je tudi res, da ne poznamo moderne demokracije, ki bi delovala brez političnih strank. Zanimiva je ugotovitev postsocialističnih družb, ki pravi, da gradijo model »strankarskih demokracij« zato, ker se samo tako lahko približajo ali povežejo z Evropsko unijo. To pomeni, da stranke predstavljajo samo neko orodje za dosego končnega cilja. Pri ljudeh se vedno bolj poraja občutek, da imajo vedno manjši vpliv na sprejemanje političnih odločitev, kar jih sili v združevanje v bolj nekonvencionalne oblike dejavnosti in da se ustvarja sistem interesnih skupin, ki pomenijo dodatne kanale sporočanja potreb med civilno družbo in državo. V strankarski nedostopnosti in vzvišenosti pa lahko najdemo odgovor na vprašanje, zakaj ljudje podpirajo predvsem tiste skupine, ki gradijo svoj strankarski imidž na popuiističnih tematikah. Ljudje so namreč vedno bolj nezadovoljni s tem, kako se politika oblikuje in kako se problemi (ne) rešujejo. Na kritičnost ljudi do strank pa vpliva tudi to, da se stranke ukvarjajo predvsem z volilno geografijo oz. s tem, kako pridobiti čim več glasov v svojo korist. Glede na to, cjg se v slovenskem prostoru pojavlja vedno več organiziranja antistrankarskih strank, se nam lahko zgodi, da brjbio doživeli bolj totalitarno alternativo. Upajmo, da se bo demokracija tudi pri nas vendarle ukoreninila. Damjan Lah Važno opozorilo! 17.1. 1995 je bila ugotovljena stekla lisica na Armeškem pri Brestanici. Preden je poginila, je prišla na dvorišče in napadla domačega psa. To je po daljšem času nov primer te nevarne bolezni. OPOZARJAMO LASTNIKE PSOV, DA IMAJO PSE PRIVEZANE, NA SPREHODU PA POD NADZOROM. Veterinarska postaja Brestanica Izgnanci 1941-1945 POZOR Vodstvo društva izgnancev Slovenije, krajevna organizacija Krško vam sporoča, da lahko člani in članice poravnajo članarino za leto 1995 v znesku 300 SIT ter letni prispevek za VESTNIK — 300 SIT v pisarni Društva upokojencev Krško — Cesta 4. julija 57 — telefon 0608/32-143, in sicer v januarju in februarju letos vsako sredo in petek od 9. do 11. ure. DRUGA STRAN NAŠ GLAS 3, 25. JANUARJA 1995 V verigi savskih elektrarn r Brežiška bolnišnica in akcija Hidroelektrarna Vrhovo \ Zbiranje sredstev za nabavo ultrazvočnega aparata začasno poskusno že obratuje ----- Vrednost nabave 385 tisoč DEM — Polovico sredstev nameravajo zbrati od donatorjev V (Nadaljevanje s 1. strani) stenskimi betonskimi stenami. Jezovno zgradbo sestavljajo v nizu strojnica, pet pretočnih polj in priključni zemeljski obrežni nasipi. V strojnici so nameščeni trije agregati (cevne turbine) s skupno požiralnost.-jo 500 m3/s. V konicah proiz-* vodnje dajejo 34,2 MW moči pri srednji letni proizvodnji 138 GWh. Prelivna polja so opremljena s segmentnimi zapornicami z nasajeno zaklopko in za-jezitveno višino 10,5 m. Prevodna sposobnost prelivnih polj je 3100 m3/s, kar je enako 100-letni vodi. Elektrarna je opremljena s tremi sinhron-skimi generatorji (R. Končar) nazivne moči po 14,3 MVA, napetosti 6,3 kV, ki so preko transformatorja priključeni v 110 kV omrežje z vzankanjem. Po dograditvi spodnjesavske verige naj bi. bila elektrarna daljinsko vodena iz centra vodenja. Do takrat deluje sistem Brežice, 20. januarja — Splošna bolnišnica Brežice oz. njen v.d. direktor Tone Zorko ter predstavniki bolnišnice dr. Peter Zorčič, strokovni vodja bolnišnice, dr. Mladen Šoštarič, predstojnik RTG oddelka, in dr. Miroslav Laktič, predstojnik ginekolo-ško-porodniškega oddelka, so pripravili tiskovno konferenco z namenom predstaviti sedmi sili oz. javnosti akcijo, ki so jo organizirali. Konference sta se udeležila tudi župana občin Brežice in Sevnica Jože Avšič in Jože Peter-nel ter direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Krško mag. Stanislav Čuber. Z akcijo za sofinanciranje nabave dveh sodobnih barvnih ultrazvočnih aparatov je soglašalo tudi Ministrstvo za zdravstvo pa tudi prejšnji izvršni sveti vseh posavskih Foto Cole občin, ki so izdali sklepe, da se podjetnikom, ki bodo dali finančne prispevke v tej akciji, ti prispevki priznajo kot strošek in upoštevajo pri davčni olajšavi. V bolnišnici nameravajo pa- ketno nabaviti dva ultrazvočna aparata ameriškega proizvajalca v vrednosti 385.000 DEM, ki bosta služila za natančnejšo in hitrejšo obliko diagnosticiranja v ginekologiji in porodničarstvu ter pri rent- genski dejavnosti. Za nabavo pa bo potrebno vsaj polovico sredstev pridobiti s strani donatorjev, zato bodo pri akciji vidno vlogo odigrali tudi župani vseh treh posavskih občin. K omenjeni akciji je že pristopil Franc Polovic st. iz AFP Dobova, ki se je ob svojem 65. jubileju odrekel vseh daril poslovnih partnerjev in prijateljev oz. je sredstva namenil brežiški bolnišnici. Na tiskovni konferenci je Franc Polovic st. izročil ček v vrednosti 2 milijona slovenskih tolarjev v.d. direktorju Tonetu Zorku. Zelo velik prispevek Franca Polovica pa je še vedno daleč od pričakovanega zneska in zato v brežiški bolnišnici pričakujejo tudi Vaš delež, ki bo pripomogel k nabavi sodobne medicinske opreme, saj jo bodo morda uporabljali tudi pri zdravljanju vašega telesa, dragi bralci. (Galex) 20 let uradne institucije Galerije Božidar Jalcac 40 let dela galerije, postavitve stalnih zbirk, napovedi številnih razstav za leto 1995—Mojca Smerdu se predstavlja v grajski cerkvi Ludvik Užmah, vodja HE Vrhovo pred mostom vodenja na nivoju lokalnih avtomatov s stalno posadko. Trenutno je tu šestnajst zaposlenih. Povedati moram tudi to, da je turbine izdelal slovenski proizvajalec Litostroj, transformator in prostozračno stikališče Energoinvest, Gradiš pa je bil izvajalec gradbenih del.« (dama) Čeprav je Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki v mesecu decembru 1994 uradno praznovala 20-obletnico insti-tucionalizacije, je njena neformalna kontinuiteta veliko daljša — že leta 1953 je bila galerija neuradno etablirana na pobudo Lada Smrekarja. Ladu Smrekarju je uspelo, da je z izrednim čutom za umetnost, izročilo in vrednoste evropske civilizacije opozoril na pomembnost kostanjeviškega gradu. Prav zaradi njegove zagna- nosti je bila ohranjena ena najjužnejših točk cistercijanske arhitekture srednjeevropskega kulturnega prostora — kosta-njeviški samostan kot nekakšen obrambni stolp ne le cisterci-jancev, ampak predvsem katoliške vere in s tem v zvezi izrazitega prototipa zahodnoevropske arhitekture, izdelane v stoletjih kmalu po razcepitvi krščanstva in se je kot tak ohranil v mozaiku trdno organizirane mreže srednjeveške evropske civilizacije. Okrogla miza o Neprofitnih najemnih stanovanjih Povpraševanje presega ponudbo — Več sredstev države za neprofitni stanovanjski sektor v letošnjem letu Krško, 18. januarja — Gospodarska zbornica Slovenije — Stanovanjsko združenje in IR Inženiring d.o.o. Krško sta v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor organizirala okroglo mizo o problematiki neprofitnega stanovanjskega sektorja, ki so se je udeležili tudi dr. Gantar, minister za okolje in prostor ter njegovi sodelavci, predstavniki neprofitnih stanovanjskih organizacij v Republiki Sloveniji, Ministrstva za delo, družino in socialno politiko, Stanovanjskega sklada RS, Stanovanjskega združenja pri GZ Slovenije, Slovenskega nepremičninskega združenja, predstavniki občin oz. stanovanjskih skladov, večji lastniki stanovanj ter novinarji. Zbranim je dobrodošlico zaželel župan občine Krško Danilo Siter. Udeleženci okrogle mize o problematiki neprofitnega stanovanjskega sektorja so poskušali poiskati odgovore na vprašanja, komu so namenjena neprofitna stanovanja, kakšno naj bo socialno stanovanje v primerjavi z neprofit-nim, kdo so nosilci neprofitne gradnje, lokacija neprofitnih stanovanj, kako zagotoviti po- goje za izvajanje neprofitne gradnje, kako je s profitom v neprofitnem sektorju, kakšne naj bodo najemnine... Po uvodnih besedah, ki so služile kot izhodišče, se je okoli 70 udeležencev okrogle mize vključevalo v zanimivo razpravo v zvezi z obravnavano tematiko. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar je predstavil usmeritve ministrstva, ki so povezane s pridobivanjem sredstev iz proračuna. Za letos so predvideli 6 milijard slovenskih tolarjev, ki bodo namnjeni za ustanovitev stanovanjske hranilnice, kreditiranje neprofitne stanovanjske gradnje, stanovanjski sklad za kredite, prenovi stanovanj v starih mestnih jedrih ter za nakupe in adaptacije stanovanj. Predvidena sredstva so večja, kot je znašal lanski proračun ministrstva in bodo zadostovala za 1.200 stanovanj povprečne površine 71 m2. Minister Gantarje še poudaril, da povpraševanje po neprofitnih stanovanjih presega ponudbo, njegovi sodelavci pa so podrebneje predstavili segmente stanovanjske politike pri nas oz. sistemska izhodišča za delovanje neprofitnega stanovanjskega sektorja in kri- terije za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. V nadaljevanju je bil predstavljen predlog pravilnika o kriterijih za dodeljevanje neprofitnih stanovanj, beseda pa je tekla tudi o povpraševanju po neprofitnih stanovanjih. O dosedanjih izkušnjah investitorjev neprofitnih stanovanj je svoje razmisleke podal pred- sednik stanovanjskega podjetja Zarja d.d. Stojan Horvat. Direktor podjetja IR Inženiring d.o.o. Jože Kos in projektant Teodor Špacapan pa sta predstavila projekt izgradnje neprofitnih stanovanj v Krškem. Gre za 45 stanovanj v »tretjem« centru Krškega, spodnji Grič II., kjer bo prostora za 140 stanovalcev. (Galex) Časopis za Posavje in okolico LK> Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: {poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) Smrekar je v obnovljen prostor naselil okoli 3.600 umetnin, ki jih je zbral v štiridesetih letih, predvsem na osnovi osebnih stikov s številnimi slovenskimi in drugimi mojstri. Ustanovil je tudi Dolenjski kulturni festival in Formo vivo, ki je prav tako kot nekoč arhitektura segla v evropske in medkontinentalne sfere. Tako je že nekoč internaciona-lizirano Kostanjevico spet inter-nacionaliziral. Več kot štiridesetletna energija Lada Smrekarja skupaj s svojimi prijatelji, sodelavci in sorodniki, predvsem s sinom Andrejem, se je nadaljevala tudi v devetdesetih letih galerijske dejavnosti. Uspelo mu je, da je v letu 1994 k sodelovanju pritegnil enega najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih umetnikov — Janeza Boljko, ki je galeriji zapustil več kot 260 umetnin in se lotil obnove vzhodnega baročnega trakta v nekdanjih grajskih hlevih. Za leto 1995 snuje Galerija Božidar Jakac več razstav (okoli devet), med drugim tudi stalne zbirke Zorana Didka, ki je usodno zaznamoval naš kulturni prostor ne le z likovnimi stvaritvami in pedagoškim delom, pač pa tudi kot izredno uspešen teoretik in diskutant, ki je s svojimi drugačnimi pogledi na svet raz-pihal ustaljen akademski prostor in v našo zavest prinesel drugačnost kot možen normativ. Od razstav, kijih načrtujejo za naslednje leto, omenjamo razstavo uveljavljene slovenske kiparke srednje generacije Mojce Smerdu, ki bo razstavljala v grajski cerkvi. Smerdujeva je ena tistih kipark, ki s tankočut-nostjo in senzibiliteto opozarja na prvinskost obdelovanja volumna, na glineno gnetenje kot prvi kreativni stik materiala in človeka znotraj umetniškega — še iz prastarih časov. Njeno delo je dovolj uveljavljeno v našem prostoru, zato bi ob napovedi njene razstave opozorili na poseben fenomen, in sicer sociološki fenomen, ki se je pri nas uveljavil predvsem v 20. stoletju, ko se je že nekaj generacij v našem kulturnem prostoru odločalo za isti oziroma podoben poklic. Fenomen spominja na srednjeveške artes mecanicae, ko se je poklic kot srednjeveško cehovsko izročilo prenašal iz roda v rod, se uril skozi tradicijo, pridobival določene tipološke značilnosti, tako da se je lahko govorilo že o družinski delavnici. Spričo dejstva, da do 1945 leta nismo imeli svoje umetniške akademije in so naši umetniki bili vezani v sVojem študiju na druga središča, spričo pomanjkanja lastnih institucij na umetniški ravni pa se je vsaj z delno likovno etabliranostjo, ki se je začela intenzivno sprožati s I. slovensko umetniško razstavo ob prelomu stoletja, začel uveljavljati v Sloveniji nov trend, ki je poklic umetnika začel sprejemati kot institucionaliziran poklic kot sicer nekaj včasih drugačnega, ampak uveljavljenega in spoštovanega. Taka konsti-tucija ni bila zgolj umetniška, ampak je prevzela ekonomske in politične konstitucije zaradi pomanjkanja lastne državnosti. Naša umetnica — zaznamovana z delavnico svojega očeta je uveljavila izročilo — Ars sinia naturae — umetnost opica narave, vendar je njeno sedanje umetniško početje nekaj več — reminiscenca na zgodnje dekliške emocije, ko se je sukala okoli svojega očeta in živela v srečnem obdobju homo ludens, in ki ga je prenesla tudi na svojega sina Tobija kot dedno izročilo, kot plemiški naslov, saj tudi on obiskuje akademijo. Toda vrnimo se širši galerijski dejavnosti — Kostanjeviški kulturni megalit načrtuje obnovo Opatove dvorane v baročnem traktu, ki naj bi služila kongresni dejavnosti in kjer bi se lahko zbirali eksperti iz umetniškega, ekonomskega, političnega sveta. Tako bi dvorana ob galerijski dejavnosti opozarjala tudi na širši kulturološki fenomen našega prostora. ida Tomše SOBOSUKAR IN PLESKAR BARBIČ ANTON CKŽ 88 KRŠKO • 0608/32 - 620 [ naglim NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring,Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško —Telefon/telefax: 0608/21 -868, telefon: 0608/22-791 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto —Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. NAŠ GLAS 3, 25. JANUARJA 1995 IZ NAŠIH OBČIN 2. redna seja OS občine Sevnica Za tajnika imenovan Zvone Košmerl Sevnica, 17.januarja — Sev-niški župan Jože Petemel je v kratkem nagovoru svetnikom predstavil svoje načrte, poglede in koncept, kako naj bo delo sveta in župana v bodoče kar se da usklajeno. Na županov predlog je občinski svet občine Sevnica za tajnika občinske uprave izvolil Zvoneta Koimerla. Pet točk obsegajoči dnevni red seje ni zahteval posebnih razprtij oziroma razprav svetnikov. V nagovoru je župan Jože Petemel svetnikom v občinskem svetu predlagal, da se v svojem delovanju obnašajo racionalno. Svet naj bo organ, ki bo povezoval interese (ideje) med občani, občino in županom. Tako bi bile delno izpolnjene tudi vrzeli, ki so zaznamovale prejšnjo, kot nekateri sedaj pravijo, odtujeno občinsko strukturo. V občinski upravi bo odslej le trinajst (13) zaposlenih. »Mnogo stvari je še nedorečenih. Na posvetih v Mari- RZ3?D... CESTA 4. JI I IJ.\ 12« KRŠKO 68270, * 33 429 - ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - SI IKOP1 ESKARSKA DELA - STEKLARSKA DELA Jože Petemel in predsednik OS Martin Novšak med sejo. boru in na Bledu smo se lahko prepričali, da prihaja do resnih konfliktov med župani in načelniki upravnih enot. Največ sporov je zaradi občinskega prostora, saj trenutno prevladuje mnenje, da urejanje oz. gospodarjenje s prostorom pripada občini in njeni upravi, kar je povsem logično, zakonsko pa to še vedno ni povsem urejeno,« je povedal Jože Peternel in dodal, da je v Sevnici sodelovanje z v.d. načelnikom UE Joškom Kova- čem zgledno. Na predlog župana so svetniki za tajnika občinskega sveta izvolili dr. Zvoneta Koš-merla, čeprav so nekateri pred glasovanjem izrazili pomisleke glede njegovega (še neznanega) naslednika na mestu vodje enote Dol. vet. zavoda v Sevnici. Kljub neprijetni zamenjavi so izrazili prepričanje, da bo delo vet. enote v Sevnici nemoteno potekalo naprej. Svetniki so potrdili nekaj predlaganih sklepov, kot so: da se dovoli MO opravljanje vojaških vaj v Mirenski dolini, odlok o začasnem financiranju Radia Sevnica, odlok o plakatiranju v občini in odlok o izdelavi in postavitvi tabel občine Sevnica na vseh vpadnicah v občino, (dama) Izjava poslanca Franca Potočnika Občina Kozje ima lahko še svetlo prihodnost Izjava tajnika OU v Sevnici Novo delo, nov izziv IGradinGI podjetje za gradbeništvo, proizvodnjo, trgovino in storitve d.o.o. Tel/FAX: 0608/70-145, 79-206 Veliki dol 46, Koprivnica; Posl. Brestanica, CPB 20 Krščanski demokrati pripravljajo Redne zbore krajevnih in občinske organizacije SKD Slovenski krščanski demokrati pripravljajo vrsto rednih letnih zborov krajevnih organizacij in tudi občinske organizacije SKD. Na teh zborih bodo izvolili nova vodstva krajevnih odborov, imenovali predstavnike za redni zbor občinske organizacije in predstavnike krajevnih odborov v občinski odbor, obenem pa se bodo povrnili na lokalne volitve in jih za vsak kraj posebej analizirali. Rednih zborov se bodo udeležili Danilo Siter, župan občine Krško in predsednik OO SKD Krško, Franci Černelič, poslanec v Državnem zboru, ustanovitvenih zborov na Gori in v Leskovcu pa tudi predstavniki stranke SKD iz Ljubljane. V naslednjih dneh bodo zbori v naslednjih krajih: Raka — petek, 27. januarja, ob 18.30 uri (sejna soba KS Raka), Rožno — Presladol — sobota, 28. januarja, ob 19. uri (Družbeni dom Rožno), Zdole — sreda, 1. februarja, ob 18. uri (Dom Bena Zupančiča). Zbori so namenjeni vsem, ki jih zanima delo SKD, ne le članom. (Galex) Sevnica, 20.januarja — Svetniki v občinskem svetu občine Sevnica so nekako z zadržanostjo le potrdili županov predlog, da se za občinskega tajnika imenuje dr. Zvone Košmerl, vodja veterinarske enote DVZ v Sevnici. Po izvolitvi je dr. Košmerl privolil v kratko izjavo: »Pričakoval sem določene pomisleke svetnikov ob županovem predlogu, da me potrdijo za tajnika občinske uprave. Kot ste lahko videli, ni šlo ravno gladko. Vsekakor je bila odločitev tudi zame velika dilema. To ni tisti svet, v katerem sem se do sedaj vrtel in ustvarjal. Mene pozna veliko kmetov, teh pa je v našem občinskem svetu veliko, glede na volilni rezultat, ko je SLS pridobila največ svetniških mest. Glede izraženih dvomov moram povedati, da veterinarska dejavnost v Sevnici zaradi mojega umika s terena ne bo oslabljena. V Zavodu, pa tudi sam, si bom zelo prizadeval, da bo mesto vodje enote v Sevnici zasedel predvsem strokovnjak, človek, ki je po našem mnenju najbolj usposobljen, predvsem pa bo moral biti pripravljen delati. Ven- dr. Zvone Košmerl dar pa je to, konec koncev, stvar Zavoda in ljudi v njem, ki se ukvarjajo s kadrovskimi vprašanji in prepričan sem, da jim gre zaupati. Svoje delo sem do sedaj opravljal korektno in odgovorno. Pred mano je nov izziv, s katerim se bom spoprijel in upam, da ga bom znal pravilno oceniti, delo, ki me čaka, pa bom prav tako vestno opravljal. Jutri je nov dan, problemi so in ko se pojavijo, smo tam zato, da jih skupaj rešimo.« (dama) oW«,e*a, PODOBA KONCA GRK30RU JARON "S^" TOMAS IRIARTE KIJ ŠTEFAN ZWBS KRAU. fZ MAHA-BARAJE ZAHOD, STRAN NEBA GORA PRI ST. MORITZU REKA V FIREN-» CAH JUDOV. "ZVERSKI jJcrrEu ANTIČNO IME ZA NN TERME ' PRI PADOVI DLAKA-SIA ŽIVAL BELEŽ-NICA RUM PREDSED. BORB CAPONE PEVKA VRCKDV-NtK TROPSKI KUŠČAR ŽIRAFA V KONGU EMIL NAV1N-ŠEK JEZERO V ČADU SKUPEK ENAKIH CELIC Gft BOG VOJNE OBER SEST. BOJAN MACUR ŽALOST X JAPON. UTEŽNA MERA Spori, vetrovka TBET. GOVEDO OBCEST. KANAL , • VALENltJ OMAN VEK MUEVN*. SHfNOST JEOERSKA ELEKTR. ŠIROKA UUCA 't f RUDAR NEMŠKI PISAT. ERCH SANKE 8 PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 3, 25. JANUARJA 1995 NA KRATKO: Prvi sestanek Perforcenhausa ^ Kostanjevica, 14. januarja — Na prvem sestanku so per-forcenhausarji pregledali finančno stanje in snovali načrte za letošnje pustovanje v Kostanjevici. Odločili so se, da bo letos sceno pripravil akademski slikar Jože Marinč. Povezali se bodo z ravnateljem kostanjeviške osnovne šole in v sodelovanje vključili tudi nekaj novih, mladih članov. Dramska sekcija je predstavila svoj program, ki bo tudi letos zelo pester in zanimiv. Še bolj ga bodo popestrile majhne novosti, ki jih pripravljajo. Vse pa bo temeljilo na krepitvi ljudskega izročila, ki se nanaša na pustne običaje. (Lea) 1, Pozdrav iz Podsrede Podsreda, 20. januarja — Staro, nekdaj trško naselje na Kozjanskem, ob strmem vznožju Orlice (698 m), v dolini rečice Bistre, 244 m nad morjem, z okoli 400 prebivalci. Naselje je ime dobilo po sredi, ko je bil tu tržni dan. Na bližnjem pobočju Orlice stoji grad Podsreda (Srenjski grad; v ozadju). Morda pa odslej le ne bo več tako sameval, (dama) Novo sentjernejslco podjetje Šentjernej, januarja — Krovno podjetje HIPOT Šentjernej je ustanovilo novo podjetje PEMS — Proizvodnja Elektro Mehanskih Sklopov. Družba je prevzela program do stečaja pripeljane družbe POT — Proizvodnja potenciometrov in njenih preko sto odpuščenih delavcev. (Lea) Praznik bizeljskih vin Bizeljsko, januarja — Turistično društvo Bizeljsko ponovno organizira praznik bizeljskih vin. Prireditev se prične z zbiranjem vinskih vzorcev 26., 27 in 28. januarja v kleti Pinterič. Ocenjevanje zbranih vzorcev bo potekalo 30. januarja v Šampanjski kleti Istenič v Stari vasi. Prizadevni člani društva vabijo na zaključek, ki bo v dvorani zadružnega doma 4. februarja s pričetkom ob 19. uri. Najboljšim vinogradnikom bodo podelili diplome in priznanja, gostje bodo lahko pokušali ocenjena vina. Za prijetno vzdušje bo skrbel ansambel Ptujskih pet. (Bojana Balon) »Slavček« gostoval v Avstriji Velika Dolina, januarja — Člani KUD »Slavček« so s svojim pevskim zborom gostovali v Celovcu. Imeli so samostojen nastop na tamkajšnji Mohorjevi dvojezični šoli. Zbor se je predstavil z božičnimi in narodnimi pesmimi. Nastop sta pevskemu zboru Slavček omogočila Ludvik Koren, nekdanji učitelj v Veliki Dolini in pater Roman, ki poučuje na Mohorjevi šoli, vodil pa ga je Niko Ogorevc. Med mnogoštevilnimi slovenskimi pa tudi avstrijskimi poslušalci je bil navzoč slovenski konzul v Avstriji, magister Anton Novak. Vsem nastopajočim je obljubil, da bo takšno srečanje postalo tradicija. Pevski zbor Slavček tako poznajo tudi v tujini in ne samo pri nas, ob tej priložnosti pa vabijo vse, ki imajo lep glas, da se jim pridružijo. (Božidar Zore) Novi mestni koši za odpadke Po občini Brežice je komunalno podjetje Kop namestilo 15 mestnih košev za odpadke z napisom »Za čisto okolje«, ob ugodnih vremenskih razmerah pa nameravajo postaviti še dodatnih 25. Prednost teh košev je v tem, da so kovinski, kar preprečuje morebitne požare pa tudi razne oblike vandalizma. Smetnjake je težje sneti, ker so pritrjeni s posebnimi ključi. Vendar pa vsi vemo, da vandali ne poznajo težav. Upamo, da jih bodo vsaj nekaj časa pustili pri miru, koše namreč. (Galex) Nekdanji delavci Adrie Caravan vztrajajo pri tožbi Brežice, januarja — Sto-dvaintrideset delavcev brežiškega obrata tovarne bivalnih prikolic Adria Caravan, ki so po zaprtju proizvodne enote v Brežicah pred dvema letoma ostali brez zaposlitve, kolektivno toži matično tovarno v Novem mestu. Od novomeškega vodstva zahtevajo izplačilo razlik med izplačanim delom plač ter višino, ki jim pripada po kolektivni pogodbi. Postopek traja že dalj časa, trenutno pa se z njim ukvarjajo sodni izvedenci. (ES) Brez dodatnih sredstev za plačilo delovne uspešnosti Brežiška bolnišnica je Ministrstvo za zdravje že trikrat prosila za povečanje obsega sredstev za plačilo delovne Uspešnosti iznad tri procentne zakonsko zagotovljene višine. Res je bil »dobiček« bolnišnice ob zaključku prvega polletja nizek, vendar je pri tem treba poudariti, da je brežiška bolnišnica ena izmed osmih v Sloveniji, ki so v tem obdobju poslovale pozitivno. Ostalih 16 slovenskih bolnišnic je namreč poslovalo z izgubo. (Kati) OZPM Krško Kako Pa mi? Profesionalni sekretar 0kro9^v;nLlsnem Krško, 11. januarja — Predsedstvo Občinske zveze prijateljev mladine Krško se je zbralo na seji predvsem zato, da oceni možnosti za nadaljnje delovanje zveze in pripravi program za leto 1995. Seje sta se udeležila tudi krški župan Danilo Siter in sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Liana Kalčina-Srhoj. Delovanje OZPM Krško je odvisno predvsem od človeka, ki bo delo organizacije vodil profesionalno, vendar pa bo zato potrebno pridobiti določena sredstva. Glede tega se bo morala opredeliti nova občina oz. njen svet, prav tako pa tudi o ustanovitvi lokalnega urada za mladino Krško. Člani OZPM Krško izvršnemu svetu očitajo, da je premalo poskrbel za njihovo organizacijo, čeprav so bila sredstva na podlagi programa tudi odobrena. Župan Siter je zatrdil: »V proračunu ne bom dopustil, da sredstva ne bi bila namenjena tistim dejavnostim, katerim so bila odobrena. Vsi pa vemo, da odobrena sredstva niso nikoli zadostno velika za nemoteno delo.« Veliko je bilo govora o lokalnih uradih za mladino, kajti stanje otrok in mladostnikov je ponekod kritično. Sekretarka OZPM Slovenije je poudarila, da so lokalni uradi nujni, vendar bo pri tem potrebna profesionalna podpora, kajti volon-tertega ne zmore. Člani predsedstva so razpravljali tudi o programu dela za leto 1995, ki pa ga ne bo mogoče izpolniti brez finančne pomoči občine, pa tudi preko ostalih oblik donator-stva ne. Program za letošnje leto bodo ovrednotili in ga naslovili na krški občinski svet, ki se bo moral opredeliti tudi o tem področju družbenega življenja. Do takrat pa ostaja stvar na mrtvi točki. Vsi pa vemo, da so med mladimi alkoholizem, narkomanija in nasilje v porastu, zato jim je potrebno pomagati takoj. Vendar pa se življenje vrti okrog denarja in, žal, tudi na tem področju je tako. (Galex) Kako naprej Veliki Kamen, 21 .januarja — Upravni odbor DPM Krško je priredil redni letni občni zbor, na katerem so izvolili nov upravni organ, katerega naloga je izboljšati dosedanje delovanje, popraviti in odpraviti eventuelne napake ter predstaviti društvo in njegovo delovanje širši javnosti. Načrti in cilji bodo s strani novega upravnega odbora predstavljeni v naslednjih dneh. (dama) V Brežicah spet drsajo Ledu so se najbolj razveselili mladi drsalci. Brežice, 16. januarja — Ko je pred več kot petindvajsetimi leti prenehal delovati hokejski klub, so Brežičani ostali brez priljubljenega drsališča. Ker je z leti postajalo smučanje vse bolj moderno, je bilo drsanje v tem mestu kmalu pozabljeno. Šele zadnje zelene zime so med ljudi vrnile željo po drsanju, po zaledenelih površinah.., za kar jim je prišel prav kar ribnik v Prili-pah pri Čatežu. V želji, da bi drsanje kar najbolj približali Breži-čanom, pa so se v teniškem klubu Brežice odločili, da teniška igrišča v samem središču mesta zalijejo z vodo in tako znova vrnejo mestu drsanje kot obliko zabave, druženja in rekreacije. V ponedeljek so izročili v uporabo 2700 m2 ledu, ki ga ob članih teniškega kluba lahko uporabljajo tudi ostali privrženci tega športa, drsati pa je mogoče tudi pozno v noč, saj je drsališče osvetljeno. (ES) Borovo odslej v prenovljenih prostorih Brežice, 16. januarja — Podjetje Borovo Trade iz Celja je v ponedeljek, ob tretji obletnici poslovanja, odprlo v Brežicah prenovljeno prodajalno. Prenovitvena dela je opravilo zasebno podjetje Trgis iz Kranja, s posegom pa so na račun manjšega skladišča pridobili za 30 m2 več prodajnih površin, na katerih razen tradicionalne obutve Borovo, katero hrvaška tovarna po okupaciji samega Borovega sedaj proizvaja v hercegovski Lističi, kupcem nudijo tudi kakovostno obutev lastne blagovne znamke Priora, športno obutev Adidas ter različne konfekcijske, predvsem športne izdelke in igrače. Ob razširitvi ponudbe so zaposlili eno prodajalko, tako jih sedaj dela pet. Po zaslugi us-trežljivosti in prijaznega nastopa so lani prodale 24.000 čevljev v skupni vrednosti 84 milijonov tolarjev. S tem se uvrščajo v sam vrh prodajaln Borova v Sloveniji. (ES) Brežiška w • snica V času od 18. do 22. januarja 1995 so v brežiški porodnišnici rodile: Barbara Bobek iz Starega grada Amadejo, Boža Brkovič z Bizeljskega Miho, Brigita Tosic iz_Brežic Vesno, Alenka Jazbec z Gor. Skopic Mateja in Nataša Žagar iz Velike vasi deklico. Čestitamo! Brežice, 17. januarja — Osnovna šola Brežice je pripravila okroglo mizo z naslovom Kako pa mi, na kateri so želeli staršem predstaviti opisno ocenjevanje, ki že nekaj let poteka v prvih treh razredih. Na OS se zavedajo, da je to zelo občutljivo področje, tako za otroka kot za starše, zato so odgovorili na vsa morebitna vprašanja, ki se v zvezi z omenjenim ocenjevanjem po- -javljajo. V uvodnem delu je šolska pedagoginja predstavila razloge za uvajanje opisnega ocenjevanja ter pojasnila prednosti in pomanjkljivosti, ki so nastale z uvajanjem tovrstnega ocenjevanja. V drugem delu pa je Darja Mandžuka, učiteljica razrednega pouka, seznanila starše s kriteriji opisnega ocenjevanja, potem pa so se učiteljice pogovarjale s starši o konkretnih opisnih ocenah. Starši, bilo jih je le 23, so skozi razgovor opisali svoje videnje zapisa in ga usklajevali s tistim, kar jim je pojasnjevala vsaka razredničarka posebej. V zadnjem delu so starše povprašali še za mnenje o opisnem ocenjevanju, poprosili pa so jih tudi za sugestije in pripombe ter za mnenje o tako oblikovani okrogli mizi. (Galex) Revija pihalnih orkestrov Posavja Sevnica, 21. januarja — Zveza kulturnih organizacij Sevnica je tudi letos organizirala tradicionalno revijo pihalnih orkestrov Posavja. Na reviji v kulturni dvorani GD v Sevnici so sodelovali: delavska godba na pihala pri GD Sevnica, pihalni orkester ra-deških papirničarjev, pihalni orkester Kapele, gasilska godba Loče, pihalni orkester Senovo ter pihalni orkester Videm. Sev-niški župan Jože Petrnel je v svojem pozdravnem govoru opomnil, da je v Sevnici kot trgu že delovalo nekaj godb in da ga veseli navzočnost toliko mladih. (T.S.) /THu&LC NOVA glasbena trgovina v BREŽICAH z veliko izbiro CD PLOSC, AUDIO, VIDEO IN TV OPREME raznih priznanih proizvajalcev. Velika izbira tudi praznih AUDIO in VIDEO * kaset. Po zelo ugodnih cenah OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! ^«Fd A SE PREPRIČAJTE! %^lT Jy CESTA PRVIH BORCEV 43, BREŽICE ^ ^ V* Tel.: 0608/62 - 591, Fax: 61 -107 iin.i]uuilMl,niMUiMlimi»llliui»«»» 'JSill."l.\\VI!'.'HN!ll)!.')a \±m± POHIŠTVA Cesta bratov Milavcev 37 68250 Brežice O $0X21/e TeUf«.: 0608/62 -646 VSE VRSTE POHIŠTVA: spalnice, dnevne sobe, predsobe, sedežne garniture, kuhinje, kopalnice, jogije, otroške posteljice, zibeljke TEKSTIL: predite odeje, deke, posteljnina, zavese po naročilu. KLOBUCARSTVO EVSEK MDB 12 A, OBRTNA CONA LESKOVEC TEL.:O60o722-140 ŠIVANJE, ZAŠČITE SE PRIPOROČAMO! ODPRTO: pon - petek 8-18 h,sobota 7 -12 h PRIVOŠČITE SVOJIM OČEM NAJBOUSE SEVNICA TRG SVOBODE 14 A TEL: 41 641 OPTIKA BAUTIN KRŠKO DALMATINOVA 1 TEL 22 812 IZDELAVA OČAL VSEH VRST POPUSTI PRI IZDELAVI OČAL NA RECEPT OKVIRJI IN LEČE NAJBOLJ PRIZNANIH PROIZVAJALCEV SREDSTVA ZA NEGO KONTAKTNIH LEČ NAŠ GLAS 3, 25. JANUARJA 1995 KRONIKA — ŠOLA — PTT Šola ni Tako, našega natečaja »o družini« je konec. Izbrali smo nekaj najbolj domiselnih sestavkov, ki jih bomo v dveh ali treh številkah tudi objavili. Zato pozorno spremljajte, kdo ve, morda se med izžrebanci pojavi tudi vaše ime! Jaz živim na hribčku v veliki hiši, kjer stanujejo tudi mamica, oči, brat, sestra in babica. Kadar sem dobre volje, rad kaj pomagam. Najraje pa nagajam bratu, kajti on je starejši. Moja mamica in oči želita, da bi se vedno rad učil in obiskoval šolo. Sandi Tomažin La. OŠ Leskovec pri Krškem Moja družina je velika. Imam ateka, mamico in dve sestri. Imam tudi dve muci. Ateku je ime Milan. Mami Jožica dobro kuha. Klavdija je pridna do mene. Simona ima računalnik, jaz sem Sara in rada igram računalnik. Muca Cica je mirna. Muca Jakica vedno nori. Moja teta Maria in bratranec Miha živita v Novi Zelandiji. Simona Pire La. OŠ Leskovec pri Krškem Ati, mami in jaz, Anja, smo družina. Živimo v Krškem, v svoji hiši. Ati in mami hodita v službo, jaz pa v šolo. Ko pridemo vsi domov, imamo kosilo in se pogovarjamo, kako smo preživeli dan. Najbolj srečna sem, ko gremo poleti na morje. Zelo rada imam atika in mamico. Vem, da me imata rada. Želim si imeti sestrico, da ne bi ostala sama. Anja Zorič 1 .a. OŠ Leskovec pri Krškem Bil sem v trebuhu devet mesecev. Potem me je rodila, to je moja mamica. Vedno mi pomaga doma in zelo jo imam rad. Ko pa sem dobil sestrico, je bilo vse narobe. Ime ji je Petra. Mamica -jo kar naprej nosi, pa vem, da ima tudi mene zelo rada. Mamica, ti si moja! Močivnik Uroš 2.b. OŠ Krško RINGARAJA IN TRUMBARURI Otroci KoprivniŠke OŠ Razveseljujejo z igrico o zajčku Mladi člani Prosvetnega društva Anton Aškerc, učenci 4.r.OŠ Koprivnica, so nastopali z igrico »Zajček v samopostrežni trgovini«. Z njo so gostovali in razveselili otroke v Koprivnici, Brestanici, na Kozjem, Senovem in v Krškem. Sedaj z veseljem čakajo na nove priložnosti, da bi izkazali svoje igralske sposobnosti. Kronika Hišna preiskava Dne 16.1. so kriminalisti UNZ skupaj s policisti PP Krško na podlagi odredbe o hišni preiskavi preiskovalne sodnice okrožnega sodišča Krško opravili hišno preiskavo pri Aleksandru J„ doma iz okolice Krškega. Pri preiskavi so našli plinsko pištolo, 63 nabojev raznega kalibra, nabojnike za avtomatsko orožje, vojaški bajonet, lisice za vklepanje, dva kompleta vojaških maskiranih uniform in 170 steklenic žganih pijač. Predmete so zasegli, saj obstaja sum, da so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem. Grožnje Dne191. so policisti PP Sevnica dali v prostor za pridržanje do iztreznitve vinjenega Antona K. Kršitelj je grozil domačim, da jih bo pobil in zažgal domačijo, grožnjo pa je podkrepil še z razbijanjem inventarja. Početje bo moral pojasniti še sodniku za prekrške. Zopet oroije Dne 20.1. so policisti na MMP Obrežje pri pregledu osebnega avtomobila Mateta D. našli v predalu armaturne plošče samokres in nabojnik s trinajstimi naboji. Samokres s pripadajočimi naboji so policisti zasegli, za Mateta D. pa je bil predlagan tudi postopek pri sodniku za prekrške. To presneli alkohol Dne 21.1. se je na magistralni cesti Drnovo-Kr-ško ri hiši na CKŽ 85 zgodila prometna nesreča zaradi neupoštevanja prednosti pešca na zaznamovanem prehodu za pešce in vožnje pod vplivom al-hokola. Voznik osebnega avtomobila Drago Ž. je vozil iz smeri Ceste 4. julija proti Gubčevi ulici in v semaforiziranem križišču zavijal v levo proti Gubčevi ulici, ko je na semaforju gorela zelena luč. Na zaznamovanem prehodu za pešce pa ni upošteval prednosti pešcev in s prednjim delom vozila trčil v pešca Petra S. Po trčenju ga je odbilo na pokrov motorja, z glavo pa je udaril v vetrobransko steklo, po 9,20 m padel z vozila in obležal na desnem robu vozišča hudo telesno poškodovan. (Kati) V moji družini se imamo lepo. Zraven staršev imam starejšega brata Mitjo, s katerim se zelo razumeva. Večkrat mi pomaga pri učenju. Med poletnimi počitnicami sva hodila na bazen, kjer sem se veliko kopal, naučil me je plavati. To je bilo zelo lepo in sem srečen, ker se od brata veliko naučim. V družini sem najmanjši, zato imajo z menoj vsi dosti dela. Marko lljaš 2.b. OS Krško Ime mi je Martina. Hodim v 4. razred. Sem srednje postave. Zelo rada se učim in berem knjige. Svojo družino imam rada, šteje štiri člane. Moji mami je ime Nevenka. Ima me zelo rada. Z veseljem mi pomaga, če pa sem žalostna, me potolaži. Očetu je ime Miran, po poklicu je mehanik. To je zelo zahtevno in umazano delo, v katero vloži veliko truda, včasih še preveč. Zraven službe si najde še čas za razvedrilo. Imam še mlajšo sestro Danielo, ki hodi v 2. razred. Ima svetle lase in modre oči. Naša družina ni bogata, pa tudi revana ne. Živimo skromno in upamo, da bo prihodnost boljša. Sedaj, ob dolgih zimskih večerih, se pogovarjamo, šalimo, igramo, pa tudi kaj zapojemo. Takšna je naša družina. Martina Kos 4.r. OŠ Bizeljsko Vanja se uči. Helena kuha kosilo. Ati pretaka vino. Marjetka bere knjigo. Jaz pospravljam. Mi se pišemo Varlec. Barabara Varlec 1 .r. Oš Bizeljsko Babica kuha, pomiva posodo in šiva. Dedek opravlja zunanja dela, kopa v vinogradu, prinaša drva in premog. Očka hodi v službo. Goran se uči, pomaga dedku in gleda televizijo. Mamica hodi v službo, doma pa pospravlja, pere in lika perilo. Jaz hodim v šolo, igram se s psičkom in pišem domačo nalogo. Natalija Hodžič 1.r. Oš Bizeljsko Na OS Senovo Dobrodelna akcija »Za sodobnejšo šolo« Na Osnovni šoli Senovo so se učitelji že tretje leto zapovrstjo odločili, da bodo izpeljali dobrodelno akcijo »Za sodobnejšo šolo«. Ideja o dobrodelni akciji, ki je vzniknila pred tremi leti, je že prvič uspela, zato so akcijo lani ponovili, pripravljajo pa tudi že letošnjo. Zbrana sredstva porabijo izključno za nakup učil, ker dobro vedo, da kreda in tabla že dolgo ne zadu-stujeta več. Ker pa se zavedajo tudi, da morajo ob akciji kraju nekaj ponuditi, zato vsako leto pripravijo osrednjo prireditev, na katero povabijo sponzorje in seveda krajane. Letošnja prireditev bo nekaj posebnega, saj so nanjo povabili vse tiste Senovčane, ki so se uveljavili v slovenskem umetniškem ali novinarskem prostoru in izdali kakšen končni izdelek. V avli kulturnega doma bodo pripravili razstavo njihovih del, povabili pa jih bodo tudi na oder. Nastopili bodo: ansambel STEB s pevkama Meto Malus in Anico Breznikar, citrar Miran Kozole, Brodniki, Melita Avse-nak-Osojnik, pesnica Asta Ma-lavašič in pesnik Ivo Umek, pisateljica in novinarka Marinka Ku-nc-Fritz, ugankar Bojan Macur, kronist in pisec Anton Seher, arhitektka Zdenka Vezovišek-Gorjup, Natalija Končina in morda še kdo. Osrednja prireditev bo v petek, 24. februarja, ob 19. Pevka Melita Avsenak-Osoj-nik se je odločila, da bo v domačemu kraju poklonila tako rekoč 1. predstavitev CD plošče z naslovom On je veter, ki je izšla decembra lani. Na Senovo bo pripeljala še slovensko pesnico Nežo Maurer in baletno plesalko Jasno Knez. To bo hkrati prvi del dobrodelne akcije, kajti pevka se je odrekla honorarju v šolske namene. Koncert bo v Kulturnem domu na Senovem v soboto, 28. januarja. (Galex) Petje Treh kraljev Kostanjevica, januarja — V Orehovcu pri Kostanjevici se je ohranila tradicija petja Treh kraljev, ki tisti večer povezuje ljudi med seboj. 5. januarja se je zvečer zbralo petnajst fantov in mož. Šli so po vasi, od hiše do hiše, se pri vsaki ustavili in odpeli pesem treh kraljev. Tako so v Orehovcu obiskali približno sedemdeset hiš. Pri vsaki so dobili darove. Čez teden ali štirinajst dni pa se fantje zberejo na zaključku in ponovno odpojejo Tri kralje. Ostali del večera preživijo ob petju, hrani in pijači, saj je nabrane darove treba porabiti. (Lea) V Orehovcu se je ohranil običaj koledništva. To tradicijo naj bi ohranili fantje, ker pa jih je premalo, pojejo tudi možje. Na sneg nismo bili pripravljeni Dne 19.1 se je pri kraju Jelovec v občini Sevnica na regionalni cesti zgodila huda prometna nesreča zaradi vožnje z/ieprimerno hitrostjo. Voznico osebnega vozila, Mimico Ž., je v ovinku zaneslo na levi vozni pas. Nasproti se je pripeljal voznik tovornega vozila Zdravko P., se pričel umikati v desno, vendar je kljub temu voznica osebi nega avtomobila s prednjim desnim delom in nato še\ desnim bočnim delom vozila trčila v sredino sprednjega dela tovornjaka. Voznica je zadobila hude telesne poškodbe, njena sopotnica Marija K. še posebej hude telesne poškodbe, potnica Jožica Š. pa le sled poškodb. Brežiški petošolci Na smučanju v Kranjski Gori Učenci petih razredov OŠ ter o prvi pomoči pri nesrečah Brežice so se med 14. in 19. januarjem mudili v Kranjski Gori na petdnevni zimski šoli v naravi, katere se je udeležilo 74 učencev, spremljali pa so jih pedagoški vodja Vera Samo-hod, Nataša Klavs, Henrik Omer-zu, Branko Slakonja ter zunanji sodelavci Milan in Ivan Jamnik, Angelca Poček in Nataša Jur-kas. Brežiški petošolci so v Kranjski Gori opravili smučarski tečaj oz. šolo alpskega smučanja z zaključnim tekmovanjem v veleslalomu, izvedeli so nekaj o vzdrževanju smučarske opreme, nošenju in vzpenjanju s smučmi, pravilih smučanja ob žičnici, utiranju gazi, nevarnostih plazov in višinskega sonca na snegu. Ob vseh aktivnostih so našli tudi čas za učne vsebine in kulturno dejavnost. Za 46 učencev, ki so ostali doma zaradi bolezni, poškodb ali finančnih težav, je šola pripravila planinski izlet na Gore ali pohod Brežice — stari most — za Krko do Krške vasi — Brežice, kopanje v Termah Čatež, v petek pa so v šolski telovadnici potekale športne igre. Poudariti velja, da občina Brežice pri izvedbi zimske šole v naravi ni prispevala ničesar, na zunanje sponzorje pa tako ni moč več računati. Stroške učiteljev in vaditeljev je pokrila šola iz materialnih stroškov, za prevoz in bivanje v Kranjski Gori pa so morali poskrbeti starši. (Galex) Sevnica C. na grad 29 a 0608/41 - 290 TURISTtfNA AGENCUA ¦ jo»n Kriko Kolodvorska 2 0608/21-110 int. 562 26.1.95 nakupovalni itiet na MADŽARSKO, 28.1.95 Leibnuz 2.2.95 nakupovalni izlet v PORTOGRUARO Italija 4.2. nakupovalni Izlat v TR HIŽ Organiziran prevoz skupin na smučanje (Roglo in Kranjsko goro) ter nakup kart Poštna torba Odgovor Obrtne zbornice Krško novinarjem »Našega glasa« in g. Jožetu Kosu, direktorju »IR« inženiringa Krško, ob objavi članka »Krški sejem je vendarle uspel V prvi številki časopisa »NAŠ GLAS«, ki je izšla 11.1.1995, je bil objavljen članek z naslovom »Krški sejem je vendarle uspel«. V njegovem besedilu je omenjena tudi Obrtna zbornica Krško, ki naj bi »sklenila«, da pri organizaciji novoletnega sejma ne bo sodelovala! Prav tako smo v članku prebrali izjavo direktorja »IR« INŽENIRINGA Krško, g. Kosa, v kateri pravi, »da zlasti obrtne zbornice doslej niso pokazale interesa za sodelovanje pri organizaciji in promociji posavskega drobnega gospodarstva«. Našim občanom je znano, da smo ob praznovanju 25. obletnice ustanovitve zbornice lani junija organizirali vrsto odmevnih posvetov in prireditev, med katerimi je bila tudi RAZSTAVA OBRTI IN PODJETNIŠTVA V OBČINI KRŠKO. Obiskovalci in strokovnjaki (med njimi tudi iz Ministrstva za gospodarske dejavnosti in iz Obrtne zbornice Slovenije) so jo po organizacijski plati in po tem, kar je pokazala, ocenili z najvišjimi možnimi ocenami! Prav zaradi tega smo se že takrat pogovarjali, da bi se ponovno predstavili tudi v okviru novoletnega sejma. Našo zamisel so uresničili »IR« INŽENIRING Krško, Kulturni dom Krško in STILL INGENEERING iz Ljubljane. Naše zbornice v priprave za ta sejem niso vključili oziroma za sodelovanje kot soorganizatorji nismo prejeli nobenega vabila. Izv/šni organ « naše zbornice o morebitnem sodelovanju tako sploh ni razpravljal in ne more držati, da bi do sejma zavzeli negativno stališče. Naj pa našo javnost spomnimo tudi na to, da je Obrtna zbornica Krško leto poprej že organizirala novoletni sejem (v sodelovanju s pristojnim občinskim organom oziroma organizacijskim odborom), vendar je bil uspeh, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer, saj so bila razstavno-prodajna mesta na prostem, zanemarljiv. Za lanski novoletni sejem smo tako izvedeli šele iz vabila, ki je bilo namenjeno razstavljalcem. Takoj za tem smo o sodelovanju razpravljali tudi na zborih sekcije za trgovino in sekcije tekstilcev pri Obrtni zbornici Krško. Sodelovanje na sejmu smo svojim članom sicer priporočili, a so ti menili, da so najemnine za prodajni prostor previsoke, kar je ob poprejšnjih slabih izkušnjah marsikaterega trgovca ali tekstilca odvrnilo od nastopa na sejmu. Ker je prevladal izključno poslovni interes, zbornica na njihove odločitve in na mnenje o višini najemnine za stojnice ni mogla vplivati. Odgovor na članek pošiljamo zaradi tega, da javnost o našem delu in poslanstvu ne bi bila napačno obveščena. Obrtna zbornica Krško > AtfHZ Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo doklor nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mad 5.30 in 24.00 uro. vsakdan ob 19. in ob 21. uri NOVKE vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV 10 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 3, 25. JANUARJA 1995 Rokomet Karate klub Sevnica Najuspešnejše sezona doslej RK AFP Dobova : RK Kodeljevo 23:20(13:10) Prvenstveno tekmo dveh enakovrednih nasprotnikov so bolje začeli domači in povedli z rezultatom 2 : 0. Potem pa so začeli zadevati tudi igralci Kodeljevega in po trinajstih minutah srečanja rezultat prvič in zadnjič izenačili. Z odlično igro Mi-jačinoviča in Oapa so domači dobili prvi del tekme. V drugem delu je bila igra izenačena in igralci Kodeljevega so se dvakrat približali le na gol razlike. Ob koncu tekme so bili uspešnejši Dobovčani, ki so naredili manj napak in zasluženo zmagali. RK AFP Dobova: Marcola, Oapo 5, Češnovar 1, Mijačinovič 8, Voglar 1, Žibert, Glaser 2, Krani<- rw»i* i 4 Deržič S., Stojakovič 2, Denič. (Jože » Arh) Rokometa« Interierja se pripravljajo V okviru priprav na srečanje četr-finala pokala RZS s slovenjegraškim Preventom so igralci Interierja odigrali nekaj prijateljskih srečanj s slovenskimi prvoligaši. Odigrali so dve srečanji z Inlesom, zabeležili pa so eno zmago in en poraz. V torek so gostovali v Ajdovščini in izgubili z Fructalom 39 : 35. Srečanje je potekalo trikrat po 25 minut. Izkazal se je le vratar Imperl, ki je pokazal zanesljivo igro kljub razmeroma velikem številu zadetkov, ki jih je ekipa Interierja prejela. (Jože Arh) KOŠARKA KK Interier: KK Loka kava 67:57(37:31) Igralci Interierja so že na začetku povedli z 18:9, kar je kazalo na lahko zmago. Igralci iz Škofje Loke so z borbeno igro izenačili in celo povedli z rezultatom 28 : 26. V drugem delu so domači zaigrali boljše in si prigrali 17 košev prednosti. Gostje so poskusili vse, da bi preobrnili potek srečanja, vendar jim ni uspelo. Ob dobri igri Zaturovskega, Kraljeviča in Bordeliusa je zmaga domačih popolnoma zaslužena. KK Interier: Bordelius 16, Zaturov-ski 13, Ademi 5, Šantelj 8, Kraljevič 16. Samar9. (Jože Arh) KK Brežice: KK Novo mesto 69:79 (28:37) Derbi drugoligaških ekip je popolnoma izpolnil pričakovanja, kajti to je bila borba za vsako žogo. Začetek je pripadel gostom, ki so do polčasa povedli za 9 točk. V drugem delu so domači zaigrali bolje v obrambi in počasi zmanjševali razliko ter v 33. minuti celo povedli s točko razlike. V zadnjih minutah srečanja so gostje vodili s štirimi točkami razlike, zato so Brežičani poskušali s trojkami in osebnimi napakami sprevrniti rezultat v svojo korist. Gostje so odlično zadevali proste mete in zasluženo zmagali. KK Brežice: Rozman 10, Pinoza, Antolovič 17, Horžen, Jalovec, Kri-vokapič 5, Strgar, Rostohar 3, Sal-mič, Marčetič 20, Krošelj 14, Kajba. (Jože Arh) Strelianie Uspešen nastop Županca, Grabnarjeve in Kranjca Leto, ki je za nami, je ponovno globoko zarezalo v sredstva, namenjena športu. Razmere, v katerih se je znašel sevniški karate danes, so vse prej kot ugodne. Z domiselnostjo in iznajdljivostjo ter organiziranim delom vodstva je klub kljub oviram premostil določene težave in osvojil najvišjo lovoriko doslej — naslov državnih prvakov v kategoriji dečkov. Vendar pa ta rezultat obvezuje, da se v prihodnje ne sme spati na doseženih lovorikah. Pot b Evropo in svet je odprta, toda brez finančne pomoči sponzorjev in športne zveze ne bo mogoče realizirati zadanih ciljev na mednarodni sceni. V preteklih letih je šport iz ljubiteljske dejavnosti postal sestavni del kakovosti življenja na eni strani ter prestižna, medijsko odmevna dejavnost na drugi strani. V klubu trenira 46 članov, od tega 20 članov selekcije aktivnih tekmovalcev, 11 članov nadaljevalne sekcije in 15 članov začetne sekcije. V klubu poleg karateja delujeta še dve sekciji, ki ju vodita trenerja Jurij Orač in Miran Gru-benšek. Člani kluba se poleg karateja učijo še veščine juda in jiu-jitsa. Sevniški karateisti so po doseženih rezultatih v nenehnem vzponu, kar nedvoumno tudi dokazuje, da so na mednarodnih in domačih tekmovanjih v letu 1994 osvojili častitljivih 55 medalj. Lansko tekmovalno sezono ocenjujejo kot najuspešnejšo doslej. V letu 1992 so sevniški karateisti na DP osvojili dve medalji, v letu 1993 pet medalj, v lanskem letu pa so po odličjih posegli kar desetkrat. Skupno so na turnirjih. DP, SP in na mednarodnih tekmovanjih osvojili 55 medalj, od tega 20 zlatih, 20 srebrnih in 15 bronastih. Na SP so osvojili eno 5. mesto, na DP pa so lani osvojili 10 medalj, od tega 4 zlate, 3 srebrne in 3 bronaste. Osvojili so lovoriko najboljših tekmovalcev v konkurenci mlajših in starejših dečkov na prvenstvu štajerske in osvojili naslov državnih prvakov ter bili proglašeni za najboljši slovenski klub na 22. mednarodnem turnirju v Trbovljah v kategoriji mlajših in starejših dečkov, kjer so osvojili 4 medalje v konkurenci 588 tekmovalcev iz šestih držav. Od sevniških karateistov so bo bili v letu 1994 najuspešnejši naslednji tekmovalci, ki so na DP in na mednarodnih tekmovanjih osvojili naslednje število medalj: Denis Orač — 6 medalj (4 zlate, 1 srebrna, 1 bronasta) ter 5. mesto na svetovnem pokalu v borbah; Marko Stopar — 5 medalj (2,2,1); Rok Črepinšek — 3 medalje (3,0,0); Danilo Lisec — 3 medalje (1,0,2) in 9. mesto na svetovnem pokalu v borbah; Iztok Busar, Silvo Kozel), Sašo Vaš in Dejan Uranjek s po dvema medaljama ter Besim Dautbegovič in Aleš Škrabar z eno medaljo. (Galex) Ruše, 22. januarja — Mednarodnega strelskega tekmovanja Ruše '95 so se udeležili tudi tekmovalci SD Leskovec in ekipa Kruna Brežice. V konkurenci članov s puško je zmagal Avstrijec VVaibel pred Debevcem, na 18. mesto pa se je uvrstil Dejan Župane. Pri članicah pa je zmagala hrvaška tekmovalka Francki, Tina Grabnar pa je pristala na 28. mestu, tako da selektor reprezentance resno računa na njen nastop v mladin- ski reprezentanci. Na tekmovanju je nastopil tudi tekmovalec s pištolo Brežičan Igor Kranjec, ki je zasedel 10. mesto, klubski kolega Ferenčak pa 35. mesto. Dejan Župane in Robert Kranjc bosta konec tedna sodelovala na treh tekmah v Nemčiji, kjer bosta poskušala izpolniti normo za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo konec februarja na Finskem. (Jože Arh) Starman na rallvju MonteCarlo Rajko Starman iz Sevnice, star 24 let, študent stomatološke fakultete v Ljubljani, bo kot sovoznik avtomobilistič-nega dirkača Aleša Černivca nastopil na 63. rallvju Monte Carlo. Vozila bosta lancio HF integrale in upata, da bosta med prvimi Slovenci, ki jima je uspelo končati znameniti ral-ly. O poteku dirke vam bomo poročali. (Galex) Kostcmjeviški jamarji so ves čas aktivni O pripadnikih kostanjeviš-kega jamarskega kluba ni veliko slišati, neposvečeni bi si lahko celo mislil, da je vse skupaj »bolj tako«. Vendar ves čas zavzeto delajo — počasi, a vztrajno, svoje delo pa so takoj v začetku leta kronali z odprtjem še nedotaknjenih nedrij jame. Pogled v delo kluba nam je omogočil jamarski predsednik Brane Čuk. V preteklem letu so v Kostanjevici slavili štiridesetlenico organiziranega jamarstva, zato so se člani kluba lotili nekaterih večjih nalog — ena od njih je bila tudi organizacija srečanja slovenskih jamarjev. Zadeva se je odvijala poleti (prišlo je več kot pol slovenskih klubov, kar je do sedaj menda rekord), s srečanjem , ki so ga med drugim sponzorirali tudi krška zavarovalnica Trigla, NEK in Kostak, pa so si finančno toliko opomogli, da so v celoti obnovili električno napeljavo v jami, to pa je zanje kar velik zalogaj. Morda bo kaj sredstev ostalo še za ločilni transtformator, ki bi povečal varnost pri vzdrževalnih delih, pa tudi za obiskovalce. Zanj naj bi poskrbeli pri Elektru Krško. Srečanje jamarjev je trajalo le tri dni, bilo pa je nabito z dogajanjem—jamarski pripravniki so opravljali izpite, svečano so jih sprejeli medse, tudi s krstom, podeljevali so priznanja slovenske jamarske zveze za najbolje urejeno dokumentacijo, imeli so posvete in delovne obiske jam, za katere skrbijo kostanjeviški jamarji; nabolj zanimivo pa je bilo verjetno tekmovanje v hitrostnem plezanju, ki je na našem koncu še kolikor toliko novo. Druga večja stvar, ki so se je lani lotili naši jamarji, je bil novembrski začetek raziskovalnih posegov v jami (omenili smo že, da so se takoj v začetku leta izkazali za uspešne). Pristopili so tudi h Gospodarskemu interesnemu združenju upravljalcev turističnih jam Slovenije — pristpno izjavo so podpisali na božični petek, lotili pa se bodo tudi projekta celostne predstavitve jamarskega delovanja na tem področju. Jame in brezna na področju Gorjancev bodo fotografsko dokumentirali, spravili v obliko diapozitivov in s predavanjem napravili zaokroženo predstavitev našega kraškega bogastva, s katero se bodo lahko predstavili po različnih krajih in zlasti po šolah. To bo tudi velika vzpodbuda za mlade, da se jim bodo pridružili. Spomladi pa nameravajo spet začeti z delom s šolsko mladino — v krožku. Njihove želje za naprej niso velike, želijo si odptrih možnosti za delo; bolj materialne potrebe imajo le, kar se tiče opreme, manjkajo jim pred- vsem vrvi, prav bi jim prišlo še nekaj opreme za podmladek, diaprojektor in fotografska oprema. Sprotne potrebe si v sezoni že krijejo s prihodki od jame, za bolj konkretne stvari pa bi jim prav prišel še kak sponzor. Morda bo šlo na bolje — nova jamska lepotica veliko obeta! (nic) SUPER PONUDBA!!! SMUČANJE NA ZELENICI — LJUBELJ od 21.1 do 5.2.95 Polpenzion: 28 DEM (otroci do 5 let: 30% popusta) Celodnevna smučarska vozovnica: 900 SIT otroci: 600 SIT Cena vključuje: — NAMESTITEV V PENZIONU »Panorama« na Ljubelju, oddaljenost od smučišča 200 metrov — RUSKI ZAJTRK, OBILNA VEČERJA Po želji tudi: — ZAČETNA ŠOLA SMUČANJA — TEKMOVANJA; VELESLALOM, SMUČ. SKOKI, KEGLJANJE — DRUŽABNI VEČERI — SEVERNA AFRIKA; POTOPIS Z DIAPOSNETKI Rezervacije in prijave: Turistična agencija KARANTANIJA Tel.: 0608/75-461 (med 7.00 in 10.00 ter 15.00 in 18.00 uro) Jure Rovan v ZDA Brežiški atlet oz. skakalec ob palici Jure Rovan, otmi na svetovnem mladinskem prvenstvu v Lizboni, je dobil ponudbo s strani ameriških atletskih strokovnjakov za študij na eni od univerz v ZDA. Po dogovoru z vodstvom AK Fit Brežice in ljubljansko fakulteto za šport je Jure Rovan že odpotoval na univerzo lowa v ZDA, kjer se bo mudil pet mesecev in te izpopolnjeval v atletskem znanju. Ostali tekači in skakalci so opravili 10-dnevne priprave v Budimpešti na Madžarskem. V Medulinu pri Pulju pa so se končale štirinajstdnevne priprave najboljših slovenskih metalcev krogle in kladiva, katerih se je udeležil tudi najboljši metalec kladiva Vlado Kevo, ki je dosegel rekordni rezultat 69,86 m in je za 2,5 m izboljšal svoj rekord. Ker pa je bilo tekmovanje neuradno, rezultat ne bo priznan. (Galex) Sekoraitja igra za Bizeljsko V prejšnji številki je prišlo do napake, kajti zapisal sem, da Matej Šekoranja igra za Krško. Informacija je seveda napačna, kajti Matej igra za Bizeljsko. Pardon! (B.C.) Sevnica, 15. januarja — Na prvem letošnjem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milana Majcna iz Sevnice je zmagal Grilc pred Mesojedcem. Grilc in Mesojedec sta zbrala enako število točk (13,5), vendar je o zmagovalcu odločil medsebojni dvoboj. Sledijo Smerdel (13), Kranjec (11,5) in Kuzmič (10). (Galex) Smučišče na Planini Četrto leto obratovanja Smučišče na Planini je zelo obiskano, predvsem ob koncu tedna. Veliko obiskovalcev je iz Posavja, Šentjerneja in Skocjana. 22 voditeljev, 2 učitelja, 3 voditelji — pripravniki in 2 trenerja alpskega smučanja strokovno sodelujejo pri izvedbi tečajev, izletov ter tekmovanj. Predsednik smučarskega kluba Mirko Kužnik je povedal, Smučišče Planina — Gorjanci nudi smučanje, smučarske teke in rekreacijo. Vlečnica Planina 1 je dolga 520 m, višinska razlika je 120 m, kapaciteta je 900 oseb na uro. Vlečnica Planina 2 pa je dolga 230 m, višinska razlika je 70 m, kapaciteta pa 700 oseb na uro. Obratovalni čas v času ugodnih snežnih razmer je od ponedeljka do petka od 12.30 da z obratovanjem ne morejo pokriti vseh stroškov (vzdrževanje vlečnic, prog, inšpekcijskih pregledov...) in da iz športne zveze ne dobivajo nobenih dotacij. Vse, kar so naredili, je zahvaliti prostovoljnim prispevkom in delu občanov, delno so pripomogli tudi sponzorji. Veliko jim pomagata tudi Cestno podjetje in Kostak. »Za zagotovitev snega bi bilo potrebno zgraditi akomula-cijo vode in tri do štiri snežne topove, pa tudi prenočišča s 30 do 40 ležišči. To bi bilo potrebno, saj se vse več šol odloča za šole v naravi,« je dejal Kužnik. do 16.15 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 16.15 ure. Za organizirane skupine nad 15 oseb s predhodno najavo pa je čas obratovanja tudi med tednom od 10.00 do 16.15 ure. Cena celodnevne vozovnice za odrasle znaša 800 SIT, za otroke pa 500 SIT. Poldnevna vozovnica za odrasle je 600 SIT, za otroke pa 400 SIT. Sezonska vozovnica za odrasle stane 10.000 SIT in za otroke 8.000 SIT. Tekaške proge dolžine 1,5 km in 3 km so primerne za vse starostne skupine. Tekaške smuči pa si je možno tudi sposoditi. (Lea Colarič) Smučarski klub Krško vabi Pristop k tekmovalni šoli alpskega smučanja za otroke od 6 do 10 let S soglasjem staršev se lahko otroci včlanijo v SK Krško kot pripravniki za tekmovalce. Starši plačajo letno članarino, trenerja, prevoz na smučišče in letno karto. Cene za posameznika so sledeče: članarina 1.000 SIT, ura trenerja 100 SIT, prevoz (cena avtobusa ali lasten prevoz), letna karta 5.000 SIT (potrebna slika). Članarina in letna karta se plačata ob pristopu, ostalo pa mesečno glede na število in vrsto treningov po urniku. Treningi so vsako soboto in nedeljo na smučišču Planina (po dogovoru tudi med tednom popoldne). V primeru pomanjkanja snega na smučišču bo enkrat med vikendom organiziran trening na ostalih smučiščih v Sloveniji. Termin treninga je od 11 h do 15h. Pripravniki — tekmovalci morajo imeti popolno in urejeno smučarsko opremo Prijavite se lahko vsak ponedeljek in četrtek od 19h do 20h v prostorih SK Krško (dom mladih pri tržnici na Vidmu). Dodatne informacije pa dobite na telefonski številki 34-757 ali 31-390. (Lea) NAŠ GLAS 3, 25. JANUARJA 1995 OBVESTILA — REKLAME 11 OBČINA KRŠKO Cesta krških žrtev 14 ŽUPAN POZIV VSEM KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, DRUŠTVOM, KLUBOM IN ORGANIZACIJAM V OBČINI KRŠKO Za leto 1995 moramo izdelati program in proračun, v katerem bodo opredeljene naloge, ki se bodo izvajale v tem letu, tako po vsebini kot tudi finančno. Hkrati želimo izdelati katalog prireditev na vseh področjih dejavnosti v občini Krško (kultura, šport, ohranjanje ljudskih običajev, mednarodna srečanja ipd.). Glede na to, da se bo v letošnjem letu odvijalo več prireditev, ki bodo posvečene raznim jubilejem, kulturnim in športnim prireditvam ter drugem obeležjem posameznih dogodkov kot tudi srečanjem na medkrajevnih in mednarodnih nivojih, pri katerih predvidevate kakršno koli sodelovanje občine, Vas pozivam, da nas o tem obvestite pravočasno, tako da bomo lahko Vaše potrebe upoštevali tudi pri izdelavi programa za letošnje leto in jih vnesli v katalog prireditev za leto 1995. V ta namen nam posredujte naslednje podatke: - vrsto prireditve oziroma aktivnosti (opisno); - kraj in čas izvajanja aktivnosti; - finančno konstrukcijo izvedbe (višina sredstev in viri financiranja). Hkrati Vas obveščamo, da obstaja možnost, da določene aktivnostilahko izpeljete preko javnih del, za katere lahko kandidira Občina Krško. V vsakem primeru nam morate posredovati program, kjer bodo aktivnosti opredeljene in tudi finančno ovrednotene. Tako pripravljene programe posredujte na Občino Krško najkasneje do 10/2-1995. Vse dodatne informacije dobite na tel.št.: 22-771 int. 295. Le tako bomo lahko s skupnimi močmi in v obojestransko zadovoljstvo realizirali vrsto nalog. Danilo SITER župan OBČINA KRŠKO Cesta krških žrtev 14 ŽUPAN OBVESTILO O IZVAJANJU JAVNIH DEL V LETU 1995 Znano je, da so javna dela kot ena od oblik izvajanja aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji že štiri leta inštrument države za blažitev socialnih posledic odkrite brezposelnosti. Značilnosti sodobnih javnih del so zlasti družbena koristnost, neprofitna in nekonkurenčna naravnanost, selektivnost, časovna omejenost ter poudarjena socializacijska in humanizacijska funkcija, v letu 1995, ko je evropsko leto varstva narave, želimo programe javnih del usmeriti na področje urejanja okolja in turizma. Programi javnih del se izvajajo selektivno za ciljne skupine brezposelnih, ki nimajo nobene druge možnosti in zaposlitev že dolgo iščejo. Na tem področju so na osnovi dosedanjih izkušenj možna naslednja javna dela: urejanje parkov in drugih javnih površin, urejanje turističnih objektov splošnega pomena, urejanje trimstez, kolesarskih stez in turističnih pešpoti, pomoč pri razvijanju kmečkega turizma, priložnostna popotniška tržnica za tranzitne goste, vodniška služba, odstranjevanje divjih odlagališč odpadkov, čiščenje obrežij in strug potokov ter hudournikov, urejanje brežin in odvodnjavanje na lokalnih cestah, urejanje zelenih površin, čiščenje naselij, izdelava hortikulturnega katastra, popis objektov za počitek in rekreacijo, rušitvena in pripravljalna dela za družbene objekte, preurejanje stanovanjskih objektov, gradnja športnih objektov, popravila starih poslopij in rušenje, gradnja lokalnih cest, vzdrževanje cest. Sem sodijo tudi kulturni programi, urejanje kulturnih objektov, restavratorska dela, arheološka dela itd. Programi naj zajemajo tisto, kar je za turizem in okolje v naši občini najvažnejše. Pravočasna priprava programov javnih del, namenjenih turizmu in okolju v najširšem pomenu, je potrebna tudi zato, da bi pravočasno zagotovili finančna sredstva zanje, za nekatera javna dela pa angažirali tudi sponzorje. Prosimo, da nas o vaših namerah, katera dela bi se izvajala preko javnih del, obvestite najkasneje do 10/2-1995. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 22-771 int. 292. Danilo SITER župan »IR« — kotiček stanovanjskega upravnika Sneg, hrup in prilaščanje pravic Stopili smo v četrto leto po uveljavitvi stanovanjskega zakona, zakona, ki je eden prvih bistveno prispeval k spremembi lastninske strukture v naši državi. Vsa stanovanja so dobila znanega lastnika, velika večina stanovanj pa je postala last posameznih državljanov. Ta sprememba je v veliki meri razbremenila sedanje občinske in državne proračune ter stroške gospodarskih organizacij, kar je nedvomno dobro, v veliki meri pa obremenila sedanje lastnike stanovanj, še posebej v primerjavi z najemniki, saj so praviloma stroški vzdrževanja stanovanj bistveno večji kot stroški najemnine. Zato se lastniki stanovanj upravičeno jezijo, ker vlada še vedno neupravičeno zadržuje neprofitne najemnine in s tem posredno ustvarja sloj privilegiranih državljanov, ki se — pogojno rečeno — bogatijo na račun davkoplačevalcev in kapitala gospodarskih družb. To razmišljanje pa seveda ni namenjeno samo gornjim ugotovitvam, ampak predvsem drugi posledici privatizacije, ki je po mojem mnenju še usodnejša — slabšajo se odnosi med stanovalci. Ta posledica pa je lahko katastrofalna, saj so dobri odnosi pogoj za znosno bivanje v več-stanovanjskih objektih. Dobri odnosi s sosedi temeljijo predvsem na spoštovanju njihovih potreb in na principu enakopravnosti. Ta princip je vpeljal tudi stanovanjski zakon, vendar ga nekateri uporabniki stanovanj kršijo iz dneva v dan. Naj navedem nekaj najpogostejših primerov: — Zadnji dve leti je v zimskem obdobju tudi v Krškem več snega kot v bližnji preteklosti. Ker večino uporabnikov stanovanj mučijo finančni problemi in se ubadajo z vprašanjem, kako speljati mesec z razpoložljivimi dohodki, se niso odločili za organiziran način izvajanja zimske službe (čiščenje snega s skupnih površin), ampak v večini primerov to stori na parkirišču vsak zase, v nekaj redkih primerih pa stanovalci tudi organizirano sami očistijo sneg. Seveda se zelo redko zgodi, da vsi stanovalci očistijo svoje parkirne površine aji sodelujejo na takih akcijah. Žal pa se pogosto zgodi, da tisti, ki ne očistijo nobenega parkirišča, z velikim veseljem parkirajo na očiščenih površinah, še več, zgodilo se je, da je stanovalec, ki je parkirišče očistil, le-tega npr. označil s trikotnikom kot rezerviranega, ko se je odpeljal po opravkih, pa je bilo zasedeno, ko se je vrnil domov. Nekajkrat je v posledici takih dejanj prišlo skoraj do pretepov. Ali menite, da je takšno rav- Prodam nerabljen trajno žarečo peč za polovično ceno. Tel.: 70—469. SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. nanje potrebno, da je vredno pokvariti odnose s sosedom zaradi nekaj lopat snega, ki bi jih lahko vsak sam odme-tal, ob tem pa s sosedom izmenjal tudi nekaj besed, kar bi nedvomno prispevalo k pri-stnejšim odnosom? Stanovalci Cankarjeve in Gubčeve ulice pa tudi drugih naselij, kjer se srečujete s takšnimi problemi, razmislite o tem ali pa se odločite, da se parkirni prostori označijo na ustrezen način, kjer je to le mogoče! — Parkiranje tovornjakov v naseljih, predvsem na Gubče-vi ulici, po možnosti celo tako, da je na izvozih iz parkirišč odvzeta vsaka preglednost, je postal že skorajda intenzivno »gojen« šport v Krškem. Kaj res ni jasno, da ta parkirišča niso namenjena tovornim vozilom? Kaj ni resnično zrak v Krškem že dovolj onesnažen, da morajo stanovalci vdihova-ti zgodaj zjutraj izpušne pline tovornjakov, da o hrupu ne govorim? In to ob vsem tem, da imamo v Krškem dovolj parkirišč za tovorna vozila! Ali občina res ni v stanju že deset let, kar ta problem postaja pereč, z odlokom urediti tega vprašanja? Predlagamo, da vsaj lastniki tovornajkov sami izboljšate odnos do stanovalcev in parkirate tovornjake z Gubčeve pred stadion, saj je tam za vas dovolj prostora, če je parkirišče v IC Žadovinek predaleč, in tako tudi vi prispevate k boljšim medsebojnim odnosom in prijetnejšemu počutju sostanovalcev. — Pozne večerne ure, sploh po deseti zvečer, so izgleda izredno primerne za pogoste ponavljajoče se hrupne zabave v stanovanjih nekaterih stanovanjskih objektov. Vsak ali pa vsaj večina stanovalcev razume, da se kdaj pa kdaj poveselimo v hrupnejši družbi, še posebej če jih predhodno s tem seznanimo in poprosimo za razumevanje. Težko pa je razumeti, če se to stalno in pogosto ponavlja, še posebej, če so nosilci takšnih srečanj mladoletniki, njihovi starši pa ne ukrepajo. Še težje je razumeti, četi isti otroci kljub opozorilu, da je za takšna dejanja potrebno pisno soglasje vseh lastnikov, zasedejo del skupnih prostorov, npr. podstrešja, naredijo razne pregrade s požarno nevarnimi materiali, po možnosti še odkrijejo streho, da je podnevi svetleje, saj ni važno kakšne bodo posledice ob dežju ali sneženju, starši pa ne ukrepajo, češ, otroci se morajo nekje zadrževati. Strinjam se, da morajo tudi otroci imeti svoj prostor pod soncem, vendar se sprašujem, zakaj se ne bi mogli sestati s prijatelji v stanovanju, če ni skupnega prostora v objektu ali zakaj, kjer je ta možnost podana, starši ne stopijo skupaj in se soglasno dogovorijo, kateri del skupnih prostorov bodo namenili otrokom in ga tudi v skladu s predpisi uredili za njihovo druženje. Nikakor pa ne moremo dovoliti samovolje, morda zakona močnejšega itd. Ne moremo dovoliti nevarnih improvizacij in ne smemo dovoliti, da se takšna prilaščanja sploh lahko zgodijo, saj je v takšnih primerih potrebno v celoti spoštovati zakon. Tudi takšne primere smo zaznali pred časom na Aškerčevi in Gubčevi ulici ter Titovi 110 na Senovem. Verjetno pa so takšni problemi tudi drugje,, pa zaenkrat še niso prišli do^ nas. Spisek nepravilnosti, ki kvarno vplivajo na medsebojne odnose, s tem še ni zaključen, vendar naj bo_ kljub temu za tokrat dovolj. Želimo, daj vsak stanovalec ravna po rračelu NE DELAJ TAKO, KOT NE ŽELIŠ, DA V ODNOSU DO TEBE POČNEJO DRUGI, pa bo problemov manj, odnosi pa neprimerno boljši. (Jože) (SLekttacna