V Ljubljani, v soboto 11. avgusta 1923. Poštnina pavlallrana. Leto L „ Posamezna Številka 1 Din. Štev. 162. Izhaja vsak dan zjutraj, fzvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20a— Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljanaa<. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Pomen in svrha Male antante. Svetovna vojna je zadala bivši av-Btro-ogrski monarhiji zadnji udarec in odprla je vrata svobode vsem narodom, ki so ječali v njenih okovih. Ta polom je prišel ob času, ko je prispelo kaotično stanje v Evropi! db vrhunca. Nastala je napetost, o kateri se ni prav yeđdo, kedaj da bo pojenjala v korist pomirienju med narodi. Nove razmere so nalagale malim narodom potrebo in 'dolžnost, iskati medsebojnih stikov, podpirati se vzajemno na vseh področjih gospodarskega in finančnega življenja, to pa je veljalo v prvi vrsti onim narodomj, ki so bili v bivši Avstro-Ogr-ski tesno navezani eden na drugega. Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, češkoslovaški republiki in Romuniji ni preostalo ničesar drugega, kakor da najdejo načine in sredstev, ’da se zavaruje novi red v Srednji Evropi ter da se prepreči vsak poizkus restavracije Habsburžanov. To je bila prva in glavna svrha Male antante. V tistih dnevih, ko se je uprla vzpostavitvi Karla Habsburga na Madžarskem je pridobila Mala antanta silno na ugledu. Velika antanta je začela pozorno motriti razmere v Srednji Evropi in pri tem je pač morala računati s konstruktivnim političnim delovanjem Male antante. Ta prvi korak se zaključuje sedaj z izvolitvijo predstavnika Male antante v Društvo narodov. Takozvana «Petit entente« je postala ravnopravna članica evropskega diplo-matičnega zbora. S tem se je uvedla v evropsko politiko, dobila je novo moč* nove zadeve pa tudi nove nevarnosti. Mala antanta mora predvsem skrbeti za ravnotežje na Balkanu in Srednji Evropi splob, Ali njene oči morajo biti obenem uprte tudi na daljni Vzhod. Na vzhodu Evrope bi se sploh ne smelo rešiti nobenega vprašanja brez privolitve Male antante. Ce bo evropska diplomacija v tem pogledu grešila, se bodo ti grehi, storjeni iz omalovaževanja, maščevali ravnotako, kakor leta 1914. Z Vzhodom bi trebalo intimnega soglasja. Ker tega do danes ni bilo, je izostal v Lausanni politični uspeh in Turčija je postala zopet kontinentalna sila- Evidentna so bila nesoglasja ob priliki bolgarskih dogodkov. Medtem pa se je položaj v Srednji Evropi silno poostril. Angleški zunanji minister je dejal v Spodnji zbornici, da še v Evropi ni bilo niti leta 1914 toliko vojaštva, kakor sedaj. Razmerje med Anglijo in Francijo je negotovo. Nemčija stoji tik pred polomom. Pasivno pričakovanje dogodkov, ki bi nam mogli postati usodepolni, sedaj ni na mestu, ker ss dalekosežnost kaotičnega stanja v Nemčiji trenutno ne da ugotoviti. Restavracija nekdanje militaristične Nemčije mora postati iluzorna. Njena zma-23- bi pomenila izgubo vseh tekovin svetovne vojne. In tudi vidimo jasno: Mala antanta sicer ni velesila, ali po svojem položaju in bistvu je znala igrati ulogo Posredovalca celo med velesilami, torej med onimi, ki iščejo zaslombe na Vzhodu. 1 Konferenca v Sinaji sl je izbrala srečen • datum. Državniki Male antante so razumeli vso tezo trenutne situacije, odtod njihova preciznost v določevanju skupnega stališča. y Mali antanti kot taki prevladuje za enkrat še čisto politični moment. Ali njene naloge so večje, mnogo obsežnejše, kakor bi kdo površno mislil. Ravno državniki Male antante so z odločno gesto preplašili fantom podonavske federacije. Ta utopija je bila plod deloma političnih teženj, ag da se pa utajiti, da je igral pri tem tudi! gospo-dar skl in finčinČni moment nemalo vlo-go. Inicijativa je prešla v roke Male antante. Tega bi se morali državniki srednjeevropskega defenzivnega bloka zavedati in storiti vse, kar bi jim za_ gotovilo ne samo politično, marveč tudi gospodarsko prvenstveno pravo. Trebalo bi carinskih zvez in denarne unije, po vzoru prejšnje latinske unije: 5im obsežnejše je ozemlje, kjer ima katerikoli denar obtok, tem stabilnejši ie njegov tečaj. Posamezni deli Male antante se v gmotnem oziru izpopoi-Sjujejo in podpirajo, kajti industrija Češkoslovaške in poljedelstvo Jugoslavije in Romunije lahko ostaneta dve podjetji enega gospodarstva. Življenske važnosti za Malo antanto je, da nastopijo v njej včlanjene dr-tave ob vsaki priliki solidarno. Na in-Umnetn polju ne sme biti centrifuga!- 1 Stjepan Radić ni pobegnil. Kritične razmere v Nemčiji. Demonstracije in stavke. Zagreb, 10. avgusta. (Z) Današnja »Rije č« objavlja brzojavko z Dunaja, v kateri se pravi: Dunajska državna policija ne potrjuje vesti, da je g. Radić pobegnil na Dunaj; na našem poslanstvu imajo obvestilo, da se je Radić še včeraj nahajal v Zagrebu. Pri tej priliki je »Rijeć« priobčila uvodnik pod naslovom: »Da-li je pobjegao?«, v katerem pravi: Radić ni pobegnil iz naše države in tudi ne bo pobegnil. Za tako početje bi moral biti vsaj za 20 let mlajši, in za milijone, ki jih sedaj poseduje, lažji. Naš dopisnik se je povodom teh vesti informiral pri vodstvu stranke in zvedel, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Radić je včeraj bival v Zagrebu, dočim je danes ponovno odpotovol na letovišče. Beograd. 10. avgusta. (B) V Beograd je prispela delegacija iz sovjetske Rusije. Prihod ruskih sovjetskih zastopnikov je vzbudil velik interes predstavniških krogov. SEJA VODSTVA HRSS. Zagreb, 10. avgusta. (Z)1 Danes popoldne ob 6. uri se je vršila seja vodstva HRSS, na kateri so se reševale tekoča vprašanja. Vodstvo stranke se pripravlja, da izvede dobro svojo organizacijo, ker pričakuje, da bodo na jesen vsekakor razpisane nove volitve. NOVI DOGOVORI V ZAGREBU. Zagreb, 10. avgusta. (Z) Rakor je doznal Vaš dopisnik, se te dni pričakujejo v Zagrebu zastopniki jugosloven-ske muslimanske organizacije, ki bi imeli priti v Zagreb zaradi dogovorov z vodstvom bloka glede sporazuma o daljnji taktiki. Beograd, 10. avgusta. (B) Naš odpravnik poslov v; Moskvi, g. dr. Radoslav Jovanovič, ki je ves čas zastopal g. Spalajkovića, ki je bil dosedaj v Rusiji, je dopotoval v Beograd na poziv naše vlade, da sprejme neke instrukcije. Berlin, '10. avgusta. (K) V večernih urah je izšel »Vorwärts«. List so prodajali po' 10 tisoč mark. Poslovno življenje tekom dopoldneva je popolno^ ma obvladovalo, četudi samo začasno mirovanje tiskarne za bankovce Državne banke. Ko se je okrog 10. dopoldne razširila vest, da Državna banka ne izdaja več bankovcev, je sledil naval na vse banke, ki pa je bil skoraj brez uspeha, ker so bile stare zaloge kmalu izčrpane. Medtem se je na tisoče blagajniških slov nabralo pred Državno banko tako, da je morala varnostna policija peš in na konjih počasi izprazniti ceste. Nato so večji obrati, ki niso razpolagali s potrebnim denarjem za mezde, izdajali zasilni denar in zaprosili trgovce, da ta denar sprejmejo v plačilo. B e r 1 i n s 10. avgusta. (K) Včeraj je izšla zasilna odredba državnega predsednika, ki prepoveduje prodajati marke v inozemstvo. Odslej se smejo izvažati v inozemstvo le še zneski v protivrednosti 10 angleških funtov. (W.) Berlin, 10. avgusta. (K) Obrat Državne tiskarne je bil po nekaj urah delovnega mirovanja zopet v polnem obsegu vzpostavljen. Tiskanje bankovcev ni bilo prav nič ukinjeno. Berlin, 10. avgusta. (K) Veliko pomanjkanje bankovcev je v mnogih mestih v državi dovedlo do demonstracij in delavskih stavk. Posebno se poroča o velikih demonstracijah iz Aachena. Tudi v okolici Berlina je deloma prišlo do stavk. Berlin, 10. avgusta. (K) Kakor poročajo listi, je pri večih velikih tvrdkah berlinske kovinske industrije deloma prišlo do hrupnih scen. Delavstvo je demonstriralo na tovarniških dvoriščih in se 7e upiralo iti na delo, dokler se ne izplačajo predujmi. Berlin, 10. avgusta. (K) Konflikt v berlinski mestni elektrarni je bil včeraj popoldne poravnan. Hamburg, 10. avgusta. (K) V tukajšnjih velikih ladjedelnicah je danes popolnoma počivalo delo. Sovjetska delegacija v Beogradu. Sela ministrskega s¥eta. B e Oi g r a d, 10. avgusta. (B) Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom g. Ve-lizara Jankoviča. Sklenilo se je, da zastopa ministra prosvete g. Trifunoviča rektor zagrebške univerze na pogrebu Vatroslava Jagiča, narodno skupščino bo zastopal g. dr. Radonić. Nato se je govorilo o nabavi vagonov iz inozemstva za prevoz hrane. Končno se je sprožilo vprašanje o znižanju carine na pšenico, toda je bilo prepuščeno eko-nomsko-finančnemu komitetu ministrov. IMENOVANJE PODTAJNIKA V MINISTRSTVU ZA AGRARNO REFORMO. Beograd, 10. avgusta. (Z) Za podsekretarja v ministrstvu za agrarno reformo je postavljen g. Sveta Stankovič, narodni poslanec. On ie eden najsposobnejših poslancev iz Vojvodine. Te dni bo rešeno vprašanje podsekretarja v ministrstvu notranjih del. POŠTNI MINISTER NA POTOVANJU. Beograd, 10. avgusta. (Z) Minister pošt in telegrafa g. Vukičevič je odpotoval včeraj v PiroJ v svoj volilni okraj, da tam prisostvuje nekim konferencam povodom predstoječih občinskih volitev. INDUSTRIJSKA RAZSTAVA V NOVEM SADU. Beograd, 10. avgusta. (Z) Minister trgovine in industrije, g. dr. Kojič je odpotoval sinoči v Novi Sad, da otvori razstavo novosadskih industrijalcevj ki bo trajala nekaj dni. Ureditev položaja državnih uradnikov. Beograd? 10. avgusta. (Z) Uradniški zakon je podpisan in poslan z Bleda v Beograd. V pričakovanju, da bo obelodanjen, se po vseh državnih uradih vrše priprave za klasifikacijo uradnikov, kakor je to predvideno v prehodnih določbah. Ta posel, že sam po sebi kompliciran, bo zelo težek, sodeč po dosedanjih rezultatih. Včeraj se je vršila v ministrstvu financ prva seja komisije za klasifikacijo, za zbiranje materijala in za izdelavo posebne uredbe, s katero se bo uredil položaj državnih uradnikov v smislu novega zakona. Ta uredba ima biti gotovo v roku mesec dni, ker bo takrat zakon objavljen v »Službenih Novinah«. Beograd, 10. avgusta. (B) Tiskovni urad javlja: Cim stopi v veljavo uradniški zakon, prestane veljavnost vseh prejšnjih pravilnikov in uredbe o organizaciji ministrstva zunanjih del, potemtakem tudi pravilnik z dne 9. marca 1922, s katerim je M uveden konkurz za sprejem v diplomatsko hi konzularno službo. Vsled tega se tudi ne bo vršil konkurz, določen za mesec september. NERESNIČNE VESTI. Beograd, 10. avgusta. (B) Tiskovni urad je pooblaščen demantirati vest tujih in naših listov, v kateri se trdi, da je Vatikan poslal naši vladi protestno noto, ki se naj bi nanašala na odvzemanje premoženja katoliške cerkve. Kraljevski vladi ni od Vatikana poslana nikaka nota slične vsebine in tudi ni ' zato razloga. nili tendenq, vsak del pa mora postavljati skupne cilje nad lastne ideale. Tu je razlog, da ni bilo niti korist-ma, niti varno pritegniti v Malo antanto Poljsko in Grško. Grška je pomorska država in njeni interesi se bistveno razlikujejo cd naših. Koristiti nam Grška ne more, kvečjemu je še potrebna podpore. Grška sanja še o bizantinskem imperiju, kar je spričo njene dejanske slabosti precej deplasirano, vsekakor pa naperjeno proti Slovanstvu na Balkanu. Poljska je sicer slovanska država in upati je, da se danes ali jutri še priključi Mali antanti. Za enkrat še ni prišel čas. Njeni interesi gredo v smeri proti Baltiškemu morju, razen tega pa jo mučijo imperijalistične sanje. Rada bi postala velesila, ki bi s pomočjo Francije igrala na severovzhodu ono vlogo, Id jo je igrala svojčas Rusija. Ali ona ni za to ulogo, ker se nahaja njeno gospodarstvo v težki krizi, poljska valuta pa je tako slabotna, da ne notira mnogo višje kot nemška marka. Med Poljsko in Rusijo vidimo danes dozdevno premirje. Toda prej ali slej bo zopet izbruhnila borba, čim se Rusija v nacijoualnem oziru ojači. Mala antanta bi utegnila danes ali jutri Posredovati med obema slovanskima silama, S tem bi napravila Slovanstvu veliko uslugo. Baš radi tega pa je bilo dobro, da še Poljska danes mi v okvirju Male antante. Vse drugače je z Bolgarsko in Madžarsko. D,o tesnega zbližanja med Jugoslavijo i« Bolgarsko pride gotovo. Mali antanti se đosedaj ni posrečilo črtati Bolgarske iz svojih političnih kalkulacij. Ona se diobro zaveda, da bi po zbližanju postala dominujoči faktor na Balkanu. In treba je priznati, da občuti to tudi bolgarski narod. Jugoslovanska zunanja politika bi morala sedaj s pametno potezo krepiti protifer-dinandejsko strujo v Bolgarski in tako polagoma odstraniti s strani Koburža-nov pretečo nevarnost. Tako bi1 se dal pripraviti vstop Bolgarske v Malo antanto'. Težavnejše je z Madžarsko. Madžarska samaposebi ni,manj pomembna od Bolgarske. Njeno ozemlje je obkoljeno od držav, ki so danes že včlanjene v Mali antanti. Brez Madžarske ni mogoče zaokrožiti carinskega sistema. Ali Madžarska nam vedno preti'. Ker pa nima dostopa do morja, bo še prisiljena pristopiti v Malo antanto. Število onih, ki v Budimpešti na to že mislijo, narašča polagoma, a stalno. Politika Male antante mora dovršiti izolacijo Madžarske od germanofilskega vpliva. Postaviti jo je treba kot resnega činitelja novega reda v Srednji Evropi. V Sinaji je bila Mala antanta utrjena. Bilanca te konference je dobra: odgoditev pristopa Poljske in Grške v Malo antanto, prvi korak k olajšanju stališča do Madžarske, dobrohotno stališče napram Bolgarski to brezpogojno sodelovanje pri hranitvi versaillskega miru to so ukrepi, kf se bodo svetili v politični zgodovini Srednje Evrope. N. Jezerskih Separacijski problem. London, 9. avgusta. (Reuterjev urad.) Ministrski svet se je zedinil glede značaja odgovora Franciji in Belgiji. Dobro poučeni krogi so mnenja, da bi angleška vlada le takrat pristala na razpravljanje o razveljavljenju mednarodnih dolgov, ko bi obstojali natančno določeni predlogi glede reparacijskega in poruhrskega vprašanja, o katerih bi se takoj moglo začeti razpravljati. London, 10. avgusta. (K) Kakor izve Reuterjev urad, je angleški kabinetni svet včeraj dopoldne pregledal načrt odgovora Franciji. Za končnove-Ijavno odobritev note pa bi bili potrebni še dve seji kabinetnega sveta. London, 10. avgusta. (K) Lord Curzon bo jutri dospel v Pariz in v soboto odpotoval v Bagnoles (depart. Borne), kjer bo delal kuro. Malo je verjetno, da bi se sestal z ministrskim predsednikom Poincarejem. Reško vprašanje. Beograd, 10. avgusta. (B) Po informaciji, ki jo je vaš dopisnik dobil iz zanesljivega vira, se je na poslednjih sejah paritetne komisije v Rimu definitivno opustila misel glede sestave konzorcija za reško luko. Italijanska delegacija je priznala našo polno suverenost nad Barošem in Delto. Kar se tiče ureditve reške luke, o tem se še ni dosegel definitiven sporazum, vendar pa se je prišlo do principijelnega sporazumnega projekta, ki se pa sedaj še drži tajno. Beograd, 10. avgusta. (B) Vaš dopisnik je zvedel iz zanesljivega vira, da odide g. Zanella, predsednik reške konstituante te dni v Pariz in London. Svečanosti v Spiitu. Beograd, 10. avgusta. (Z) Velikim svečanostim, ki jih priredi prihodnji teden »Jadranska Straža« v Splitu v korist naše vojne mornarice, bo prisostvoval vojni minister g. Pešič. Ministra saobračaja bo zastopal g. Avramovič, a Nj. Vel. kralja dvorni maršal polkovnik g. Jaša Damjanovič. POLJSKI NOVINARJI V BEOGRADU. Beograd, 10. avgusta. (Z) Včeraj so s kongresa naših novinarjev v Ljubljani dopotovali v Beograd predstavniki poljskega tiska. Poljski novinarji bodo gosti tiskovnega urada in beograjske sekcije novinarskega udruženja. PREMESTITEV CETINJSKEGA BOGOSLOVJA. Beograd, 10. avgusta. (Z) »Tribuna« donosi: Ministrski svet je na predlog zastopnika ministra ver odobril potrebni kredit za popravilo takozvane bilarde, kjer je prej živel vladika Rade Petrovič in kjer je nastanjeno cetinjsko bogoslovno učilišče. Za premestitev cetinjskega bogoslovja so preskrbljene potrebne lesene hiše, na račun reparacij, bilarda pa se bo ohranila kot starina in spomin na naše velikane. MEDNARODNI SOCIJALISTlCNI KONGRES. Beograd, 10. avgusta. (Z) V prvi polovici meseca oktobra t 1. se vrši v Rimu III. mednarodni kongres socijali-stične stranke. Ta kongres je razdeljen na več sekcij, od katerih se bo ena bavila z vprašanjem narodnih manjšin v posameznih državah. Anarhija na Kitajskem P a r i z, 10. avgusta. (K) Kakor javlja »Liberte«, je na Kitajskem popolna anarhija. Pričakujejo, da bodo evropske vlade v kitajskih vodah napravile demonstracijo brodovij, za katere bo Franclja poslala dve križarki. liaša delegacija na zasedanju Društva narodov. Beograd, 10. avgusta. (Z) Naša delegacija za septembersko zasedanje Društva narodov je določena tako-Ie: šef in prvi delegat: minister dr. Momčilo Ninčič, druga dva delegata: dr. Laza Markovič, bivši minister pravde in Milutin Jovanovič, naš poslanik v Berlinu. Kot namestniki delegatov in kot strokovnjaki so določeni: Gg. Avramovič, pomočnik ministra za promet, Vaša Jovanovič, narodni poslanec in Milorad Stražnicki, vseučiliški profesor v Zagrebu. Dr. Ninčič bo zapustil Ženevo v sredi zasedanja zato, da bo mogel prisostvovati delu v skupščini. Kot namestnik bo ostal dr. Laza Markovič. DRUŠTVO NARODOV. ^ Beograd, 10. avgusta. (B) Iz Ženeve javljajo: Pri sekretarijatu Društva narodov je vloženih 29 kandidatur za izvolitev enega sodnika v stalnem sodišču namesto Ruja Barboze, ki je umrl. Volitev se bo izvršila od skupščine in od sveta Društva narodov v teku prihodnje sesije v septembru t. 1. Med kandidati se nahajajo med drugimi: Mihajlo Jovanovič, bivši predsednik kasa-cijskega. sodišča v Beogradu, sedaj namestnik sodnika v stalnem sodišču, dr. Herman Potavski, bivši rektor Karlove univerze v Pragi, Papazov, član mešanega arbitražnega sodišča Francije in Bolgarije, Nikola Politis, bivši grški minister zunanjih zadev, Mihael Rostvo-rovski, prof. krakovske univerze, prof. Geza, peštanske univerze itd. Agrarna reforma v Češkoslovaški. Praga, 10. avgusta. (K) Kakor javlja »Prager Presse«, se je med poljedelskim ministrstvom in zemljiščnim uradom sklenil dogovor glede izmenjave 36 tisoč hektarjev zeplenjenih veleposestev, da bi se mogla v pokrajinah, kjer vlada velika potreba za dodelitev posestev malim posestnikom, agrarna reforma izvesti s pomočjo veleposestev, ' VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 10. avgusta. (Uradno.) Danes je ostalo v Avstriji zopet popolnoma jasno in zelo toplo. Temperatura je znašala na Dunaju 32 stopinj, v Inomostu 33 stopinj. Napoved: Lepo vreme še naprej, zelo gorko, v ozemlju pred Alpami morebiti nevihte. Današnje prireditve. V Ljubljani: Kino Matica: ^Čuvajte svoje hčere«. Kino Ideal: »Lepo dekle«. Kino Tivoli: »Lyda Sanin,« Lya Mara. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski pesti in Leustek pri Zmajskem mostu. Hardins - Watren Q. Harding je mrtev in na njegovo mesto stopa g. Coolidge sicer n e kot izvoljeni predsednik, vsekakor pa kot legalni šef Zedinjenih držav. Harding je bil prototip povprečnega Amerikanca. To je pokojni predsednik sam priznal v volilni kampanji, in njegova sila je bila zapopadena ravno v tem, da je tudi navaden državljan lahko sledil njegovim idejam. Ko je Harding prevzel svoje posle, je napovedal — opirajoč se na neki izrek velikega Washingtona — precejšnjo izolacijo Amerike napram zamotanim problemom povojne dobe v Evropi. Prišlo je drugače. Tudi Hardiingu ni bilo dano, držati se striktno smisla napovedanih besed. Kakor mnogi, tako je tudi on okleval. Ali vedno jasneje se je videlo, da se je začel približevati velikopoteznejšemu pojmovanju sve-tovncpolitičnih problemov. Svoj učinek je napravil uspeh demokratske stranke o priliki jesenskih volitev, tako da se je pričel i republikanski predsednik gibati v tej smeri. Trenutna še ni mogoče presoditi silno izgubo, ki je doletela plemeniti ameriški narod. V Washingtonu je Harding pokazal vso jakost ameriške države. Washington-ska konferenca je bila pravzaprav največji in najpomembnejši dogodek za časa njegove vladavine. Angleški listi ne govore o tem, povdarjajo pa, da so rezultati te konference zajamčili prijam teljstvo obeh anglosaških držav za dolgo dobo. Novi predsednik, ki je po ustavi pozvan na čelo Zedinjenih držav, je ro- kriza nemške socijalne demokracije. -V nemški socijalni demokraciji je nastala kriza. Kaotično finančno in gospodarsko stanje v rajhu je povzročila v smeri nečuvene trme orijentirana vlada gospoda Cuna, ki je s svojo politiko pasivnega odpora proti Franciji pahnila nemški narod za nedogledno dobo v obubožanje in propadanje. Današnja vlada se opira na neznatno skupino meščanskih strank. Kakor vedno, tako odloča v Reichstagu združena socija-listična stranka. In danes, ko' ječi nemški narod pod diktatom nemških industrijalnih mogotcev, gospoda Stinnesa in njegovih tovarišev, danes je ta socijalna demokracija brez pravega kurza in si ne upa prevzeti popolne moralne odgovornosti za javne posle nemškega naroda. Prvo dejanje tragedije socijalizma je bilo, da so se levičarske stranke izkazale po premirju kot nesposobne, vladati v državi s pretežnim in jako organiziranim kapitalističnim staležem. »Vorwärts«, ki je v zadnjem času rotil vlado, naj se odpove svoji poruhrski politiki, poudarja, da prinaša sedanji kurz nemškemu narodu le ogromnih materijelnih žrtev in nobenega izgleda do boljše bodočnosti. Te zahteve so odmevale po ostalem socijali-stičnem časopisju in razumljivo je, da končni efekt ni mogel izostati. Nedavno se je vršila v Weimaru konferenca levega krila socijalne demokracije. Kakor znano, delujejo večalimanj divergentne meščanske stranke na oživotvoritvi takozvane »velike« koalicije. Na tej konferenci, — prisotnih je bilo 30 članov Reichs-taga« — se je večina soglasno izrekla proti Čunovi vladi ter proti veliki koaliciji. »Vor-wärtsu« ni bilo mogoče dementirati te vesti. Nasprotno pa jo je potrdil s temi besedami: Zadnjo separatno konferenco članov združene socijalistične stranke beležimo le v toliko, da si lahko ustvarijo somišljeniki svojo sodbo.« In v grenkem tonu je pripomnilo centralno glasilo socijalne demokracije:. »Potlačiti hočemo spomin na dejstvo, da se je cepitev stare socijalne demokracije pričela s separatnimi konferencami Coolidse. jen slučajno -A Julija, torej na dan ameriškega narodnega praznika. To je zaenkrat skoro vse, kar vedo o njem pripovedovati londonski Amerikanci. Predsednik Coodidge je dovršil 51. leto svojega življenja. Mož je redkobeseden in v občevanju plah ter rezerviran. Postal je podpredsednik, ker je vestno in zanesljivo služil svoji — stranki. Razočaranje ni izključena. Coolidge še ni kak Roosevelt, kateri si je prisvojil prvi predsedstvo po smrti svojega prednika. Politična karijera novega predsednika pa vendarle vključuje neki dogodek, ki pokazuje, da je znal v sili modro razsojati. Za svoj ugled v republikanski stranki se ima zahvaliti zato, ker je potlačil 1. 1919 stavko bostonskih policistov. Takratni guverner v Massachusettsu je obvladal težavno situacijo s toliko energijo, da je njegova popularnost pridobila ženim mahom vso ameriško javnost. Njegova izvolitev ni naletela v republikanski konvenciji na nikake težkoče. Od tistega časa se je zadrževal Coolidge tako v ozadju, da nikdo ne more označiti pravega kurza njegove politike. Vsa znamenja kažejo z verjetnostjo, da bo predsednik Coolidge v zunanji politiki še bolj previden, kakor njegov prednik. Na vsak način mora evropska diplomacija računati s tem dejstvom, čeprav ji to ne bi bilo po volji. Le izrecna manifestacija ameriškega naroda bi mogla prisiliti novega predsednika k novemu kurzu ali pa samo k zbližani n z Evropo, kakor si ga je predstavljal Harding. opozicije, in da se je cepitev »Neodvisne socijalistične stranke Nemčije« pripravila na sličen način. Znana »Chemnitzer Volksstimme« je objavila programatičen članek z naslovom: »Za biti ali ne biti.« V tem članku je izražena v smislu welmarske konference zahteva, da Ima socijalna demokracija novi, iz meščanske skupnosti sestavljeni vladi predložiti minimalno zahtevo, nadalje pa izvaja: »Najmanjše zavlačevanje in sabotaža se mora smatrati kot bojna napoved za socijalno demokracijo ter pomeni izvedbo najostrejše borbe z vsemi sredstvi. Z odlaganjem se riziko meščanske vojne z vsemi strašnimi, tudi zunanjepolitičnimi posledicami ne da odstraniti, pač pa poostriti. Situacija je itak akutna. Borbi se ni več mogoče izogniti. Vprašanje je le, kako jo je treba voditi, po katerih strategič-nih načrtih ter ali z močno ali s slabo fronto.« Slično, dasiravno manj bojevito, se izraža voditelj prejšnjih neodvisnih socijali-stov, Arthur Crispien, in sicer v isti številki »Vorwärtsa«, ki se bavi z weimarsko konferenco. Vsekakor odgovarja njihovim sklepom njegova zahteva, da bi se morali socijalistični predlogi ter zahteve glede likvidacije poruhrskega odpora in glede finančnega ter gospodarskega ozdravljenja Nemčije zastopati brezobzirno, s parlamentarnimi in tudi izvenparlamentamiml sredstvi. Crispien gre še dalje: »Sestaviti moramo homogeno socijalistično vlado ta poslati meščansko večino iz parlamenta domov. V volilni borbi za program, ki bi vseboval interese ogromne večine nemškega naroda, nimamo ničesar izgubiti, pač pa mnogo, morda celo vse za dobiti. Konflikt v socijalni demokraciji je jasna slika dekadence, ki je nastala v nemškem političnem življenju. Najmočnejša politična stranka je v razkroju ta milijoni njenih pristašev nimajo vpliva na vodstvo državne banke. Finančna in gospodarska kriza Nemčije je prispela do vrhunca, In Evropa doživlja čuden prizor, da si v deželi, kjer je nekoč disciplina (v zvezi z redom) povsod prvačila, nikdo ne upa prevzeti državnih vajeti. Vlada g. Cuna }e v permanentni krizi, ker je odvisna od milosti soci- jalne demokracije. Sedaj si lahko napravi celo politično indiferenten človek jasno sliko stanja v Nemčiji. K nemškemu kaosu skoro ni vredno pisati obširnih komentar» jev. Zgodovina pa bo prej ali pozneje izre* kla svojo obsodbo nad Markovimi učenci, ki niso znali rešiti svoje domovine v usodnem trenutku. Iz prosvetnega življenja. „Splošna knjižnica'*. Tekom tega meseca začne v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani izhajati * Splošna knjižnica*, ki bo obsegala vse panoge književnosti. V pestri vrsti bodo sledila leposlovna in znanstvena dela vseh strok in struj iz sodobnega in starejšega domačega slovstva. Poleg tega bodo zastopani v »Splošni knjižnici« po možnosti tudi važnejši avtorji ostalih slovanskih narodov in svetovni avtorji sploh. Slovenska javnost bo gotovo upo-števaila resno kulturno stremljenje tega podjetja. Zato je pričakovati, da se temu primemo odzove. Del podrobnega programa objavimo v prihodnjih dneh, ko izidejo prvi zvezki »Splošne knjižnice«. — Slovenski skladatelj Anton Foerster je izročil upravi Narodnega gledališča v Ljubljani orkestralno partituro svoje opere v petih dejanjih »Dom in rod«. Libreto sta po Cimpermanov! prestavi francoske igre »Materin blagoslov« spisala dr. Fran Ooe-stl ta dr. Fran Mohorič. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je sklenila z zastopniki ruskih skladateljev ta avtorjev pogodbo, s katero ima pravico vprizarjati v prihodnjih dveh sezonah opere ruskega skladatelja Nikolaja Rimski-Korsakova. Te opere so: »Carska nevesta«, »Sadko«, Majska noč«, »Mozart in Salieri«, »Zlati petelinček«, »Hovanšči-na« ta »Sneguročka«. — Razstava »Vesne« na Bledo. V sredo je otvoril umetniški klub »Vesna« po kratkem obstoju že svojo drugo umetniško razstavo. Adaptiral je v to svrho elegantne prostore Kazine na Bledu. Otvoritev se je vršila na pri nas neobičajen način z umetniško soarejo, pri kateri so sodelovali pevci-umetnikl, naši dobri znanci Šfiligojeva, Šimenc in Križaj. Vsi trije so bili izvrstno razpoloženi ta njih petje je segalo do srca. Občinstvo kar ni hotelo verjeti, da je že konec, ko je izzvenela zadnja Šimenceva pesem. Njegov sijajni tenor je navduševal, a kaj naj rečemo o žametnem altu gdč. Šfiligojeve? Izbrala si je kot prvo pijeso Brahmsa, za kar ji bodi posebna hvala. Kar se pa tiče gospoda Križaja, je vsaka beseda o njegovem glasu, ki spominja na glas zvona, odveč. Redko je Bled čul v enem večeru toliko umetnosti. Razstavo je otvoril nato minister n. r. g. A. Kristan. Razstavitev slik je zelo ugodna. Posebno Bucikove nove slike privlačujejo občinstvo. Ugajajo tudi Marčičev! motivi z Raba. Šantel je razstavil serijo do sedaj neznanih ilustracij srbskih narodnih pesmi, katere so izšle pred kratkim v založbi srbske akademije v Beogradu. Kopač se je to pot zelo potrudil in vidno napreduje. Smrekarjeva dela so sicer že mnogim posestnikom znana, a vendar najdejo vedno nove občudovalce. Z enim delom je zastopan Porenta, a kot gost je razstavil serijo bakropisov iz Bosne M. Gjurič. Zanimanje za razstavo raste od dne do dne ter je upati, da bo tudi materijalni uspeh dober. Marljivim našim umetnikom, ki so s svojim prvim nastopom na Bledu zelo povzdignili kulturno delo v našem zdravilišču, bi ta vspeh posebno privoščili. Iz bollševiške Rusije. Kupčja z ruskimi dragulji. Nemški poslanik grof Rancon Je svetoval boljleviški vladi, da naj priredi v Berlinu izložbo starinskih ruskih draguljev iz dvorov ta muzejev. Boljševiki so na to ponudbo radi pristali. Vsa akcija je baje le pretveza za izvoz draguljev, da dobe boljševiki tuje valute v državo. Nemški tihotapci bodo v zvezi z nemško vlado pomagali boljševkom pri tej kupčiji. Glavno mesto Turžlje. Carigrad la toliko vreden, kot colo cesarstvo, je dejal Napoleon. S padcem otomanskega cesarstva pa odse-daj naprej ne bo več veljal kot kak vilajet. Tako je sklenila vlada velike narodne skupščine v Turčiji. Po zadnjih vesteh bo ostala Angora glavno mesto nove Turčije. Turki so namreč mnenja, da bo to mesto, ki leži skoraj v sredi Anatolije, vdihnilo kot prestolica novo življenje celi državi. Smirno bodo uredili za veliko luko za izvoz anatolskih proizvodov. Naravno jo bodo favorizirali na račun Carigrada. ki je angorskim voditeljem vse preveč mednaroden. In zares je Carigrad vkljub zadnjim političnim in gospodarskim spremembam ohranil svoje prejšnje lice, čeravno je okoli devetsto grških, armenskih in tujih prodajalen zaprlo svoja vrata in prenehalo z delovanjem v veliki metropoli Turki se seveda še vedno bojijo Grkov in Armencev, čeravno so Mi premagani in podvrženi in se varujejo tujih in židovskih trgovcev. Posebno kar se tiče izraelskih trgovcev, so Turki upravičeno vznemirjeni da ne bi v trgovskem svetu nadomestili Grkov, ki so bili pregnani ravno radi tega, da jih nadomestijo Turki. Skrivno antisemitsko gibanje se je začelo v Smirni, v Brusi in v Drino-polju, kjer vladajo v trgovskem svetu Židje. Vendar Turki dobro vedo, da ne morejo začeti zaenkrat še nobenega resnega gibanja zoper Izraelce in tujce, ker bi drugače popolnoma uničili gospodarsko življenje dežele. Provizorično za enkrat še dopuščajo delovanje obeh narodnosti in upajoi, da si bodo pozneje že sami opomogli. Zelo važni so sklepi, ki jih je napravil zadnji narodni gospodarski kongres V Smirni in M stremijo za tem, da pripade Turčija gospodarska samo Turkom. Vse delo vlade se vrši v tem smislu in z vsemi sredstvi, povsod se daje prednost turškemu trgovcu pred inozemskim. Tako niso smeli oni Grki in Armenci, in nekateri drugi inostranci, ki so lansko leto novembra zapustili Carigrad, vrniti se v mesta Na ta način skušajo uničiti neturško konkurenco. Kot poroča pariška »Opinion«, je pa to imelo zelo slabe posledice. Odhod Grkov iz Anatolije je skoraj onemogočil žetev v tej rodovitni deželL Ker vlada pomanjkanje specijalistov, ni bilo več izbornih vrst olja v Ajvali, Mudaniji in Triliji, ki so tvorile sloves teh krajev. Gojitev sviloprejke v Brusi je skoraj onemogočena, ker ni več tam Armencev. Smirnski in anatolijski preprogar-jV ki so bili skoraj vsi Grki, so zbežali v Grčijo in odnesli seboj skrivnost svoje umetnosti. V mnogih drugih strokah je položaj skoraj isti. Vkljub tem zgledom, ki morajo takoj vsakemu pasti v oči, hodijo Turki po tej poti naprej: hočejo šiloma odstraniti vse. tujce in namestiti povsodi izključno le svojce. Ta tendenca pa že 0'grožuje deželo in jo bo spravila slednjič do gospodarske anarhije. Smešno bi bilo misliti, da se da položaj, ki se je ustvaril tekom več rodov, spreme« niti od danes na jutri. To so nekateri Turki že spoznali, zato skušajo reagirati zoper tujcem sovražno smer, ki bo, če se dosledno izvaja, oropala deželo tujih delavcev in tujega kapitala, kar rabi zelo za gospodarski dvig. Ce Carigrad ne bo ohranil svojega mednarodnega lica, bo polagoma uničen. Poskusi, ki so jih dosedaj delali v Anatoliji, nam to jasno kažejo. —žn— Aretacije v Trbovljah. Trbovlje, 10. avgusta, (t) Danes je aretirala žandarmerija v Trbovljah šest rudarjev, češ da so pretili tistim rudarjem, ki so šli na delo, da bi jih odvrnili od dela in prisilili k stavki. Imena aretiranih so: Salomon, Pristav, Mravljei, Forte, Veber in gospodična CeČova, ki pa je bila že pred temi aretirana, baje zaradi komunističnih brošur, ki so jih našli pri njej. Imenovani rudarji so eksponenti nezavisne delavske stranke in so se pred zakonom o zaščiti države udejstvovali kot komunisti. Glavno tajništvo NRS je danes takoj interveniralo v zadevi aretiranih rudarjev pri velikem županu dr. Lukanu, ki je obljubil, da se bo za zadevo interesira!, ter da bo pazil, da se točno čuva zakon tako napram trboveljski družbi kakor tudi delavstvu, ki se nahaja ž njo v mezdnem sporu. NRS stoji odločno na strani borečega se delavstva, vendar pa mora tudi ona čuvati avtoriteto zakona, ki je temelj vsake države. Organizacija NRS. NRS za pretirano pasivnih krajev. Glavno tajništva NRS sporoča vsem svojim krajevnim organizacijam, da se nahaja 30 vagonov koruze, ki io je preskrbela NRS po g. min. n. r. dr. Županiču ter na urgenco velikega župana dr. Lukana v skladiščih Žitnega zavoda v Ljubljani. Naši somišljeniki naj sporoče pri županstvih svoje občine, koliko koruze da rabijo ter naj izposlujejo, da bodo županstva tozadevne izjave čimprej poslala Žitnemu zavodu ali pa Pokrajinski upravi v Ljub-lajni. Vsaka občina, ki reflektira na koruzo, se mora zavezati, da bo protivrednost za koruzo, pobrala od reilek-tantov najpozneje do 15. oktobra t. L Naročila se bodo takoj izvršila. Za ceno se še ne ve, bo pa na vsak način zelo nizka v primeri s cenami pri trgovcih. Toliko v pojasnilo vsem tistim, članom, ki so se obračali na nas v zadevi koruze. Glavno tajništvo. — Laško. V sredo 15. t. m. se vrši v Laškem redni občni zbor krajevne or» ganizacije NRS in sicer ob 4. uri popoldne v gostilni Drolc v Laškem. Na izrecno željo krajevne organizacije se bo občnega zbora udeležil glavni tajnik NRS g. Emil Stefanovič, ki bo poročal o politični situaciji v državi — Dnevni red je sledeči: i. Poročilo o narodni radikalni stranki, 2. naše go« spodarske zahteve, 3. volitev novega odbora, 4. razni predlogi in nasveti. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeležila R. P.: Izlet na pianine. III. 3. V Valvazorjevi koči. Bilo je okoli desetih zvečer, ko smo odkorakali po široki, beli cesti. Svetiljk nismo potrebovali, ker nam je luna svetila vso pot. Bili smo že precej daleč zunaj vasi, ko je opazil Šiškar št. 2, ki je ro jen na Gorenjskem, ki pa ima kraško ime in krasne kodraste lase, da je pozabil pelerino pri Trebušniku. Kaj smo hoteli? Pozabljivec je letel nazaii, mi smo pa čakali, dokler se ni vrnil. Nato smo nadaljevali pot skozi bajno razsvetljeno noč. Pod mostom smo krenili na desno in kmalu smo se začeli dvigati vedno više in više. Nikoli ne pozabil te nebeško lepe poti, vodeče ob šumečem potočku, preko Prostornih, samevajočih trat, mimo zaspanih grmičev, skozi plakajoči gozd ob ječečem drevju bajno razsvetljenem, mogočnem in veličastnem, tajinstveno šepetajočem, poti, ki sem jo hodil tisto noč prvikrat. Nekateri so leteli kar naprej in kot čarobna nočna pesem so odmevali njih koraM in udarci gorskih palic po samotnem gozdu. Mi smo šli za njimi in kmalu smo se dodobra segreli. Tisti mali so hodili najbolje. Vzadi je sopihal skromni in ponižni Ribničan, ki menda še nikoli ni bil na nobeni gori in ki rnu je bilo že skoro žat da ni ostal doma. Težko je prestavljal noge in najrajši bi se bil vle-gd ob poti in malo zadremal. Jaz pa sem veselo zavriskal in zapel; kajti noge so mi bile lahke in mo-jd srce je bik» polno sreče! Tam gori v daljavi so zalajali psi. Zaslutili so nas in nas začeli pozdravljati po svoje. »Koča, koča!« so zavpili sprednji, čeprav zaradi gostega in visokega drevja koče še niso mogli videti. Stopili smo hitro za prvimi, ki pa so Mi odšli malo preveč na desno. Poklicali smo jih nazaj, zavili na levo — in že smo stali pred Valvazorjevo kočo, lepo zgradbo sredi prostorne jase, obdane okoli in okoli od gozda. Profesor nam je že med potjo pripovedoval, da je bil med vojno par-krat tukaj s svojo stotnijo in da je moral nekoč s silo vdreti v kočo, ker so se bojazljive ženske, ki so stanovale v njej, prestrašile njegovih bosanskih velikanov in jim pred nosom zaprle vsa okna in vrata. V koči je bilo vse mirno. Sli smo okoli hiše in na drugem koncu je profesor potrkal na okno in poklical. Zaslišali smo nejevoljen glas: »Počakajte, če hočete!« Spogledali smo se — bilo je svetlo kot podnevi — in molče čakali. V tem je zagorela luč v koči in kmalu nato nam je starejša ženska odprla vrata. Oskrbnica, ki je bila to pot še precej Prijazna, kot je ugotovil gospod profesor, je že vedela, da pridemo. To ji je namreč sporočilo Slovensko planinsko društvo, pri katerem je posredoval naš voditelj zaradi znižane vstopnine in prenočnine, in ji naročilo, naj nas gostoljubno sprejme pod svojo streho. V koči je bilo vse razmetano, ker so jo ravno prezidavah. Na skupnem ležišču, ki je bilo določeno za nas, so smrčali zitfarji, tesarji in drugi delavci; zato so nam odkazaii kar spodnje pro- store. Oskrbnica je skuhala velik lonec čaja in gospod profesor ga nam je delil po dvakrat, trikrat, kolikor je pač kdo poželel in kolikor mu je dopuščala njegova zaloga sladkorja. Posedli smo okoli miz, po posteljah in po tleh, odprli polne nahrbtnike in jih začeli prazniti kot bi šlo za stavo. Vsakdo je mirno sedel na svojem prostoru in skušal «tolažiti kruleči želodec. V vsej koči ni bilo slišati drugega kot rezanje, trganje, pokanje, hrustanje, mlaskanje, odvijanje in zavijanje, vmes pa srebrni smeh vesele in srečne mladine. Toda kmalu je tudi vse to utihnilo in angel miru nas je zazibal v sladko spanje. ♦ * * 4. Na Stolu. Na vse zgodaj nas je poklical gospod proiesor. Jaz bi M še tako rad malo podremal in tudi več mojim tovarišem se je zdela ura prezgodnja, toda vse je moralo iti po natančno določenem načrtu. Hitro smo se oblekli, tiho in po prstih lezli iz koče, pred katero je priden tesar že obdelaval svojo smreko, in se zbirali; pri dolgem, z mrzlo vodo napolnjenem koritu ob gozdu Pod kočo. Jutranji planinski zrak in hladna gorska, voda sta kaj kmalu pregnala zaspance z naših obrazov. Veselo smo zapeli in zažvižgali v probujajoče se jutro in ptički v bukovju so nam začeli odgovarjati. Vsi smo bili Židane volje, samo profesor je dela! kisel obraz in se jezil, da mu je žena že zopet pozabila dati brisi jo v nahrbtnik, pa je le ni mogel najti, kot se je pozneje izkazalo. Zleteli smo po ozki gozdni poti kot rulade srne prek zelene trate. Pred pastirsko kočo na Žirovniški planini je stal starejši možakar! ki nas Je začu- deno gledal. Toliko turistov skupaj menda še ni videl v svojem življenju. Pa tako mladih, navdušenih in pogumnih! Pokazal nam je bližnjico in sedaj smo se postavili v vrsto. Spredaj gospod profesor, za njim njegov sinček in ostali drugošolčki, za temi garda naše kvinte in prav zadaj jaz in oba Šiškar ja, ki smo kot največ ji in najmočnejši tvorili zadnjo stražo in ki smo morali paziti, da nihče ne zaostane. Tako je odredil naš voditelj in njegovim ukazom se ni upal nihče ustavljati. Pot nas je peljala po majhnih serpentinah naravnost navzgor. Počasi smo stopali, a pogumno in odločno, vedno naprej. Tam gori v rebri so nas pozdravljale prve pomladne cvetke, Id so se kopale v blagodejni jutranji rosi in kojih sestrice doli v dolini so že davno, davno odcvetele. Zavili smo okoli skalnatega roba in dospeli na prostorno golo trato sredi skalovja. Tu smo se malo ustavili in gledali naprej in gledali nazaj. Tam doli pod nami, prijazna dolina, zavita v gosto sivo meglo, kot da se koplje v morju, kot da si je nadela srebrno krono na glavo! Tam gori pred nami divji grebeni, jasni in čisti, ki so jih začeli poljubljati prvi solnčni žarki in nad njimi božje nebo brez meglice, brez oblačka! Tja gori gre naša pot — tja gori, k solncu in svetlobi! Zagledali smo divjo kozo, ki smo jo preplašili iz jutranjega spanja. Plaho je brzela pred nami preko peščene grive, čez skalovje in nato po strmem robu navzgor. Vrhu roba, daleč pred nami se je ustavila in pogledala nazaj, kot bi nas hotela vprašati: »Kdo ste, ki me preganjate? Kaj sem vam naredila žalega, da raa ne pustite na mi- ru?« Njena mati pa ii je zaklicala o sta ga spisala brata Edmond In Jules de Goncourt. Roman je velezanimiv In slika francosko družbo pred kakimi sedemdesetimi leti, ne da bi hotel kaj drugega kot točno zabelježiti resnico. To je eden velikih francoskih realističnih romanov, ki so imeli globok vpliv na vse bodoče generacije slovstva pri vseh narodih. V napetosti in zanimivosti pa ne zaostaja za nobenim sodobnih romanov in bo nudil našim čitate Ijem prav poseben užitek. cijalnega mesteca v veliko mesto. Vsekakor smo radovedni kako se bo komedija končala in bomo čisto gotovo o tem poročali, — Naša Savinja je v teh vročih dneh k^kor živa. Bregovi so polni očrnelih bitij lepih Celjank in Celjanov, ki izpostavljajo svoja lepa telesa vročim solnčnmi žarkom. — Toliko bi vam imel poročati za danes, upajmo pa, da se bodo »vremena kmalu nam zjasnila«, da bomo imeli tudi kaj zanimivejšega poročati. — Skoro sem še nekaj pozabil. Pasji dnevi menda neprijetno učinkujejo tudi na najboljši slovenski dnevnik, ki je že parkrat prišel v Celje mesto zjutraj, šele proti poldnevu. One varnostne napra ve, o katerih sem vam svoj čas poročal, katere so za take dni v Celju predvidene, so brezhibno funkcijonirale in so bile vse ev. nesreče preprečene, tako da se kuharicam ni bilo treba opoldne bati svojih »gospodov«, ki lista niso našli »pri kosilu na mizi«. — Sedaj bom pa odšel v bistre savinjske valove, ker se vendarle trojim, da bi se mi v zatohli sobi pri pisalni mizi ne skisali možgani od vročine, katera je baš danes precej huda. — Mariborske novosti. Na sestanku tukajšnjih gospodarskih krogov, ki se je vršil v četrtek zvečer, se je razpravljalo o stališču gospodarskih krogov in o korakih, ki naj bi se uvedli za čimprejšnjo in pravično rešitev uradniškega vprašanja v korist uradništva In države. Sklenilo se je, zavzeti stališče proti korupciji in proti favoriziranju posameznih strank ter zahtevati, da se pri redukciji ohrani kvalificirano uradništvo, odstrani pa nesposob-not da se na ta način dvigne točnost in ugled državne uprave. — Glede na Izredno nemarno izpraznjevanje greznic in slabo stanje sodov s fekalijami objavlja mestni magistrat, da bo v primeru zadevnih prestopkov uvedeno proti krivcem kazensko postopanje. — Policijski komisarljat objavlja, da so za izvoščke določena nastopna stojišča; Glavni trg, Grajski trg, Aleksandrova cesta nasproti frančiškanske cerkve in prostor pred glavnim kolodvorom, za avtotakse pa prostor pred Jadransko banko na Aleksandrovi cesti na oglu Prešernove ulice in pred glavnim kolodvorom. Dovoz na glavni kolodvor je dovoljen le z južne strani. Prestopki teh predpisov se bodo policijsko kaznovali. — Ptujske novosti. Prihodnje predavanje akademskega društva se bo vršilo v torek, dne 14. avg. t. I. ob 8. uri zvečer v spodnji dvorani Narodnega doma. Predaval bo zopet društveni tajnik cand. juriš Kasper in sicer o temi »Zgodovina in pomen borze«. Ker je inštitucija borze v današnjem gospodarskem kakor tudi političnem oziru ogromnega pomena in ker smo vsled tega naziranja, da bi vsak omikan človek vsaj nekaj moral vedeti o tej velevažni Instituciji, nadejamo se, da se bo 'občinstvo radevolje odzvalo vabilu akademskega društva. — V noči od srede na četrtek so do-sedaj še neznani zlikovci hoteli vlomiti v bolnico, kar se jim hvala Bogu ni posrečilo. Da pa se ne bi morali posloviti praznih rok, so odnesli iz mrtvašnice vrata in eno okno. Dobro, da takrat v mrtvašnici ni bilo inriiča, kajti ob današnjih razmerah se ne bi preveč čudili, ako bi mu vzeli pokrivalo in event. obleko ali perilo. — Nahajamo se sredi najhujših pasjih dni. Taka vročina vlada in toliko prahu imamo, da Je boljše, ako je človek čez dan doma pod streho ali pod kakim košatim drevesom. Več ljudi je opustilo celo že kopanje, t. j. sicer ob normalni temperaturi najboljše zdravilo zoper vročino, ker niso več v stanu prenašati to izvanredno visoko temperaturo pod milim nebom. Kmetje so momentalno zadovoljni z vremenom, ker jim je dana možnost, da dobijo lepo otavo; v splošnem se trdi, da je letos izredno mnogo krme in pričakovati je radi tega še nadaljnega padca v cenah. Če bo še nekaj časa ostalo pri sedanjem vremenu, potem bodo tudi vinogradniki prišli na svoj račun; gotovo bo manj vina, kakor lansko leto, pač pa bo mnogo boljše kvalitete. Seveda ne smemo hvaliti dneva pred večerom, toda upamo, da nam bo prizanesel bog vremena s svojim usodnim bičem. — Po vseh javnih lokalih se je pričelo veselo in živahno življenje, ker se je preklicala prepoved prepevanja. Od strani politične oblasti se namreč pričakuje, da bo ponehalo popevanje po ulicah, ako se bo dopuščalo prepevanje po javnih lokalih. Dvomimo, da bi imel ta korak zaželjenega uspeha. Prepričani smo celo lahko, da se bo sedaj v največ slučajih nadaljevalo prepevanje zunaj javnih lokalov in da bomo dobili na ta način še več kalilcev nočnega miru! — Prvorezrednl modemi brzopisalni stroj »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Selenburgova ulica 6/L Šolstvo. Pričetek šolskega leta. Šolsko leto na osnovni šoli v celi Sloveniji, kakor tudi po vsej državi prične 1. septembra. Ta dan se vrši upisovanie, 3. septembra so šolske maše in 4. se prične z rednim Šolskim poukom. Na srednjih šolah prične šolsko leto dne 10. septembra. — Imenovanja v učiteljski službi na Kranjskem. Za nadučitelje so imenovani: Na Vačah Ivan Gabrovšek, v Železnikih Hinko Kavora, v Št. Vidu nad Cerknico Anton Vodopivec, v Planini pri Rakeku Valentin VI. Požar, v Rovtah Ivan Stegovec, v Fari vasi, Martin Marinc, v Radečah pri Zidanem mostu Jos. Arnič, v Koprivniku Vinko Ljubič, v Št. Lovrencu Anton Pregelj, v Gor. Sušl-cah Fran Zupančič, v Rakitni Viktor Engels-berger, v Štrekljevcu Albin Razpotnik, v Palčjem vrhu Albin Čebular. Za učitelje, odnosno učiteljico so imenovani: v Višnji gori Ivan Turnher, v Toplicah pri Zagorju Irma Groharjeva, v Kovorju pri Tržiču Elizabeta Brtoncelj-Kren, v Zalem logu nad Železniki Zora Planecki, na Trati nad Škofjo Loko Gabrijela Pipanova in Henr. Patemost, v Šenčurju pri Kranju Katar. Megličeva, v Poljanah nad Škofjo Loko Lavrencija Perkova in Janko Kokalj, na deški osnovni šoli v Škofji Loki Albert Debeljak, v Selcih nad Škofjo Loko Valerija Ivančeva, v Trebnjem Julija Berlanova, pri Sv. Duhu nad Blokami Marija Steblaj-Sirnikova, na Rakeku Ernestina Gospodaričeva-Likar, Jožica Kobalova, v Starem trgu pri Ložu Marija Tomčeva, pri Sv. Trojici nad Blokami Viktorija Trostova, v Begunjah nad Cerknico Mar. Selanova, v Planini pri Rakeku Pavla Riba-rič-Krištofič, v Cerknici Jos. Šušteršč, na Uncu pri Rakeku Ana Meliva, v Žireh Franja Miklavčičeva, Cecila Kržišnikova, v Ribnici Avgust Lulik, v Stari Cerkvi Franja Ekartova, v Gotenici Alojzij Tscherne, v Sori Erbežnik Avgusta, v Radečah pri Zidanem mostu Alojzija Razpotnik-Severjeva, v Žužemberku Vida Dereani-Krašovčeva, v Koprivniku Ana Piškurjeva, v Becincih Julija Mlakarjeva, Josipina Vebrova, v Murski Soboti Gustav Čižek, Leopoldina Justinova, v Tomišlju Amošt Adamič, za učitelja-voditelja, na Jezeru pri Preserju Štefan Schein, v Kopanju Fran Čuk, za učiteljico v Podlipi Julija Špieer, v Preski Andrej Bensa, v Št. Jurju pri Grosupljem Ivanka Pirje-vec-Mozetlč, v Tomišlju Justina Kramar-jeva, v Dragatušu Vincencija Bučar-Anto-nič, v Tribučah Aleš Šoštarič, na Vinici Stana Kantetova, v Talčjem vrhu Antonija Pavlinova, v Vrčicah Marija Judnič, — Imenovanja v učiteljski službi na Štajerskem. Za nadučitelje se imenovani: v Brežicah Ignacij Supan, v Ljubnem Rainer, v Šmartnem ob Dreti Jos. Poberaj, na Bregu pri Ptuju Burja, v Sv. Vidu niže Ptuju Ljudevit Musek, v Libeličah Ivo Močnik. Za učitelje, odnosno učiteljice so imenovani: v Kapelah (Brežicah) Marija Pečnik-Kuglič, v Marenbergu Maks Pivc, v Pobrežju pri Mariboru Milica Jurkovič-Lukman, pri Sv. Vidu niže Ptuja Antonija Musek-Šerbec, v Zavrču Draga Čepičeva in Marjeta Lubečo-va, v Sevnici Vilma Kladnik-Vrstovšek, v Št. liju pod Turjakom Pavla Rogina, v Pristavi Marija Fišer-Plhak, v Kotljah Antonija Sokol-Zaplotnik. — Imenovanja na meščanskih šolah. Ravnateljska služba na meščanski šoli v Krškem se dodeli Jos. Vutkoviču, učiteljsko mesto istotam Jos. Žabkarju, ravnateljska služba na meščanski šoli v Ormožu Josipu Prijatelju. — Vprašanje meščanskih šol. Višji šolski svet je sklenil na svoji žadnji seji, da se otvori prvi razred meščanske šole le tam, kjer se priglasi najmanj 20 učencev, 4. razred (nastavni) pa le tam, kjer se priglasi vsaj 15 učencev. Nove meščanske šole se bodo odslej ustanavljale äe v onih krajih, kjer bodo na razpolago potrebni prostori za šolo in za učiteljska stanovanja. Meščanska šola v Žalcu se ukine, če ne bo do konca šolskega leta 1924-25 zajamčeno popolno kritje za vse šolske potrebščine. Na Jesenicah pa dobita meščanski šoli 4. (nastavni) razred. — Razširjenje šoL V petrazrednice se razširijo šole v Kranjski gori, Bohinjski Bistrici in v Grahovem. Vasi Svetje in Goriše pa se prestavite v šolski okoliš Preska. Novosti iz Primorske. — Občni zbor tržaške »Glasbene Matice«. Dne 2. avgusta se je vršil ob lepi udeležbi članov deseti občni zbor »Glasbene Matice« v Trstu. Zborovanje je otvorll društveni predsednik dr. Slavik, ki je omenjal velike težave, s katerimi se mora boriti to naše prosvetno društvo. Tajnik Vouk orisal delovanje društva, ki je bilo kljub vsem velikim oviram zelo plodonosno. Blagajnik Pertot je poročal o društvenih financah, ki so precej pasivne. Po poročilu ravnatelja prof Šonca o delovanju Glasbene šole . je bil Izvoljen novi odbor. Za predsednika je bil Izvoljen dr. Slavik, za odbornike pa dr. Miček Cok, Mirko Logar, Hinko Per-tot, Jože Ribičič, Albert širok. Jakov Soklič, Ernst Volarič, Ivan Vouk In Janko Vouk. Za revizorja sta bila izvoljena Drago Dekleva In Fran Venturini. Predsednik je nato po kratki zahvali za udeležbo in s po. zivom k vztrajnemu delu za »Glasbeno Ma. tlco« zaključil občni zbor, Sokolski vestnik. ŽUPNI ZLET V TRBOVLJE. Sokolska župa v Celju priredi v nedeljo dne 12. avgusta VIII, župni zlet v Trbovlje. Društva dospejo z jutranjimi vlaki in sicer iz Zidanega mosta v Trbovlje ob 8.57, iz Ljubljane ob 9.17. Po prihodu vlakov odidejo društva takoj na zbirališče pred rudniški gasilski dom, kjer se formira povorka in Id je za Člane in članice v kroju brez izjeme obvezna. Po povorki se vrše skušnje za popoldanski nastop. Popoldne ob 3. uri se vrši javni nastop s sledečim sporedom: 1. Člani župne proste vaje. 2. Ženska deca praporci. 3. Orodna telovadba članov in članic. 4. Moški naraščaj proste vaje. 5. Članice vaje s kiji. 6. Gostje. 7. Moška deca proste vaje, 8. Moški naraščaj orodna telovadba. 9. Zenski naraščaj proste vaje. 10. Vzorna vrsta. Odhod iz Trbovelj z večernimi vlaki. Vlak na Zidan most odhaja s postaje ob 19. uri 3 min., v Ljubljano ob 20. uri 24 min. Trboveljsko društvo je poskrbelo, da bodo cene obedom enotne. Vsako društvo naj določi enega člana, ki bode pobral med vožnjo za obed 10 Din ter za kovinski zlet-ni znak, ki opravičuje vstop na telovadišče 3 Din. Vožnja v Trbovlje In nazaj je polovična. Društvom, včlanjenim v župi je razposlala izkaznice župa, zunanjim je razposlalo društvo v Trbovljah. KoneČno opozarja predsedstvo Sokolske župe, da je zlet obvezen za vsa v župi včlanjena društva. Je to letni župni obra. čun, Icaterega se ne sme Izogniti nobeno društvo, Pp udeležbi posameznih društev bodemo presojali njih vrednost in delo med letom. Trbovlje je pa tudi važen industrijski kraj, tamošnje društvo Ima mnogo nasprotnikov ter težak boj ž njim!. Zasluži v polni meri, da ga izdatno podpremo. Vsled tega se upravičeno nadejamo, da bode vse narodno čuteče občinstvo ta dan z veseljem pohitelo v Trbovlje. Predsedstvo Sokolske župe v Celju. — Zlet župe Ljubljana na Vrhniko, to nedeljo, je obvezen za vsa župna društva. Odhod iz Domžal zjutraj ob 6.04, iz Ljubljane 7.45. Zvečer pelje z Vrhnike redni vlak ob 8.40, posebni 11.30. — Bratje — sestre! V nedeljo 12. avgusta javna telovadba obmejnega društva Sokola v Cerknici (pri Rakeku), na praznik 15, avgusta pa se vrši okrožni zlet v Ribnici za ribniško sokolsko okrožje. Zdravo! — V Št. Vid torej. Z vlakom, ko so zveze tako ugodne, ali peš, ker je pot za železnico mehlca in brez prahu — kakor kdo izbere. Za zadovoljnost je na senčnem Cirmanovem vrtu v odlični meri poskrbljeno. Godba železničarjev, lep plesni oder, pestrost dobitkov morajo vsakogar privabiti, če le količkaj življenja čuti v sebi. Doma gotovo nihče ne ostane. — Ljubljansko okrožje II je končalo priprave za I. okrožni zlet v Št. Vidu dne 12. avgusta. Telovadne enote prispo z opoldanskimi vlaki, ravnotako godba. Društva naj se točno drže danih navodil. Ob 13. so skušnje, nato slavnostni obhod, ob 16. telovadba. Posebne točke so prijavili Sokol II in domači odsek. Zdravo! Sport in turistika. — Klub kolesarjev In motociklistov »Ilirija« v Ljubljani sklicuje za danes soboto dne 11. t. m. zvečer ob 8. url na vrtu restavracije »Novi Svet« obvezni sestanek vslh članov kluba. Radi Jubilejne medklubske dirke, katera se vrši v sredo dne 15. t. ra. je udeležba vsih članov nujno potrebna. Odbor. — Slov. Plan. Društvo javlja, da je pot na Greben (2224 m) deloma na novo nadelana, deloma popravljena; opasnejše točke so zavarovane z žično vrvjo in železnimi klini. Markacija je izpopolnjena In obnovljena. Najlepše izhodišče iz Cojzove koče na Kokrskem sedlu je sedaj preko Grebena in Krvavca v Kamnik. Greben slovi po lepem razgledu. — Žrelo nad Češko kočo je popravljeno in očiščeno ter je zopet vsakomur prehodno. Češka koča na Ravneh slovi po slikoviti legi in lični opremi ter dobri postrežbi! Narodno zdravstvo. — Ambulanca za venerične bolezni Ministrstvo narodnega zdravja bo v najkrajšem Času omogočilo ambulančno zdravljenje veneričnih bolezni pri vseh okrožnih in srezkih bolnišnicah. Ambulančno zdravljenje bo brezplačno, da se na ta način prepreči razširjanje veneričnih bolezni. Borzna poročila. Beograd, 10. avgusta. Devize: Berlin 0.0019—0.0021, Dunaj 0.1316—0.13175, Budimpešta, ponudba 0.55, Bukarešta 45—•' 45.90, Ženeva 1715—1720, London 429.50— 429.75, Milan 403—403.25, New York 93.75 —93.90, Pariz 536—538, Praga 276.50—277, Solun, povpraševanje 160. Valute: Dolarji, ponudba 92.50, francoski franki 536—> 538, češkoslovaške krone 276—278. Zagreb, 10. avgusta. Devize: Dunaj 0.13175—0.13275, Berlin 0.003—0.0035, Budimpešta 0.50—0.55, Bukarešta 44—46, Italija 403.50—406, London 420—430.50, New York kabel 94.24—94.75, ček 93.50—94.50, Pariz 532.50—537.50, Praga 275—277, Praga ček 375—276, Sofija 80—0, Švica 1722.50— 1730. Valute: Dolarji 92.50—93.25, češkoslovaške krone 273—274, francoski franki 532.50—540, italijanske lire 400—402. Praga, 10. avgusta. Dunaj 4.60, Berlin 0.00925, Rim 146.25, avstr, krone 4.60, italijanske Ure 146.28, Budimpešta 18, Pariz 195, London 155.375, New York 34.05, Cu-rih 62.675, Beograd 36.75. Curih, 10. avgusta. Berlin 0.00016, New York 549, Pariz 31.30, Milan 23.35, Praga 16.05, Budimpešta 0.035, Bukarešta 2.75, Beograd 5.85, Sofija 5, Varšava 0.0025, Dunaj 0.0076875, avstrijske krone 0.00775. Dunaj, 10. avgusta. Devize: Beograd 768—772, Berlin 0.017—0.019, Budimpešta 3.75—3.85, Bukarešta 341—343, London 323.800-324.800, Milan 3014—3026, New York 70.935—71.185. Pariz 4022— 4038, Praga 2080—2090, Sofija 638—642, Curih 12.935—12.985. Valute: Dolarji 70.560 —70.960, levi 614—624, nemške marke 0.024 —0.026, angleški funti 322.000—323.600, francoski franki 3975—4005, Italijan, lire 2990— 3010, jugoslovanski dinarji 750—765, romunski leji 332—336, švicarski franki 12.820— 12.900, češkoslovaške krone 2062—2078, madžarske krone 2.10—2.30. Berlin, 10. avgusta. Dunaj 5586, Milan 167.580, Praga 117.206, Pariz 223.440, London 17,955.000, New York 3,890.250, Curih 718.200, Beograd 41.895. najsigurnejsa, najbolj ■poznana higijenska gumi sedanjosti. Strokovnjaško pregledana in zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z uajvečjo diskrecijo s povzetjem URAN • PARFUMERIJA, Uubljana, Mestni trs št. 11. Vremensko poročilo. „Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 10. avgusta 1923. Kraj Cas I Zračni tlak Zračna temper. Vetei 1 Oblažno 0—10 Padavine 1 mm Ljubljana 7 767-0 18-8 brazv. del. obi. Ljubljana 14 764-4 31-3 jug. vzh. Ljubljana 21 764-5 25-5 vzhod M Zagreb 7 766-8 23-0 jug. zap. M Beograd ........ 7 766-8 22-0 obl. Dunaj 7 765-8 17-0 zap. jas. Praga 7 765-3 17-0 vzhod obl. Inomost 7 768-8 15-0 brezv. t» B&rasMter; fltijj! Temperatur»! vtftju Gospodarstvo Otvoritev vzorčne izložbe v Mariboru. Dne 15. avgusta t. 1. se otvori v Marl-boru Industrijskoobrtna vzorčna izložba, združena z vrtnarsko, vinarsko, gradbeno in umetniško razstavo, ki bo trajala do vključno 26. avgusta. Ta razstava ni le lokalnega pomena, ampak je velevažna za vse naše narodno gospodarstvo. Naša država je po veliki večini agrarna, industrijska le v onih delih, kjer je gorata. Agrarna država brez razvite industrije pa se nikoli ne more osamosvojiti od inozemstva. Iz tega vidika je vsako prizadevanje, da se povzdigne in izpolni našo domačo obrt in Industrijo, kar najtopleje pozdravljati. Že Po svoji upravni legi je Slovenija najbolj industrijska pokrajina v naš državi. Žalibog pa se pri nas domač pridelek še vedno ne vpošteva tako, kakor bi bilo za naše narodno gospodarstvo potrebno in koristno. V nasprotju z velesejmi, ki so nekako mednarodno tržišče, si je stavila Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru za cilj, da upozna konzumenta z domačimi izdelki in je za to ta razstava eminentnega državnega pomena. Maribor, najsevernejše mesto naše države, ki se je že ponovno postavil s svojim obrtništvom in svojo industrijo, je za prireditev take razstave najprimernejše mesto. Kot važno prometno križišče ima zveze na vse strani. Mesto je bilo do preobrata popolnoma v nemškem uplivu. Avstrijska vlada je naseljevala tukaj le nemške obrtnike ter povsod izpodrivala slovenski živelj. S težkim bojem in veliko požrtvovalnostjo se je tekom zadnjih let posrečilo uveljaviti domačo industrijo in obrt. Da ta domača pridobitev zopet ne propade, je nujno potrebno, da jo v boju s tujo konkurenco v ysakem oziru podpiramo in jačamo. — Industrijsko-obrtna Vzorčna izložba, ki bo nekaka slika naše industrije in obrti, bo vseskozi poučna in zanimiva. Poleg industrijskih in obrtniških izdelkov bo zastopano tudi vrtnarstvo, k je v našem narodnem gospodarstvu važna panoga, ki pa je potrebna šele nadaljnega razvoja. Na tej razstavi bo razstavila največja tvrdka v naši državi »Vrt« (Džamonja in drugovi), ki je znana po svojih pridelkih široma naše države in ki zalaga s cvetlicami vsa naša mesta, kakor Beograd, Zagreb itd. in je v pretežni večini že izpodrinila tujo, pred Vsem Italjansko konkurenco, ki se je doslej šopirila na naših tržiščih. Poleg vrtnarskih pridelkov bo zastopana tudi sadje- reja, predvsem vzgoja drevesc, kar je za naše sadjarstvo in poljedelstvo zelo važno. Nič manj važna je gradbena razstava, prva v naši državi. Splošna stanovanjska beda nujno zahteva, da se čim več gradi. Vsled splošne draginje pa je gradbeno gibanje skoraj popolnoma zastalo. Gradbena razstava bo predvsem upoznala občinstvo z modernim načinom gradbe, ki je najcenejši in za današnjo dobo najpripravnejši. Zastopani bodo v tem oddelku vsi najnovejši vzorci in načrti zgradb. Vsem, ki nameravajo graditi, priporočamo, da si to razstavo ogledajo in si dajo predložiti proračune. Za vinorejce najvažnejša pa bo vinska razstava, ki jo priredi vinarski oddelek kmetijske družbe. Vinski trg je pri nas zelo slab. Razstavni odbor s prizadeva, da privabi čim več kupcev ter tako opomore vinski krizi, ki vlada v naši državi. Umetniško razstavo prired umetniški klub »Grohar«, ki je razstavil tudi že v Beogradu in drugih mestih naše države. Za obiskovalce naše razstave je vsestransko poskrbljeno. Na vseh progah naše države uživajo posetniki naše razstave 50 odstotni popust, če se izkažejo z legitimacijo, ki se dobe pri vseh denarnih zavodih in obrtnih društvih in zadrugah za ceno 20 dinarjev. Legitimacija velja kot permanentna vstopnica. Vsakemu obiskovalcu je na razpolago stanovanje, ki mu ga nakaže stanovanjski odsek proti zmerni odškodnini, tako, da je vsako izkoriščanje onemogočeno. Priporočamo našim čitateljem, da si to razstavo zanesljivo ogledajo. Zlasti je obisk razstave priporočljiv za uvozničarje, ker jim bo na razstavi dana prilika, da stopijo v zvezo z domačimi producenti in si s tem prihranijo mnogo stroškov in dvignejo svojo konkurenčno zmožnost. Vsa pojasnila o razstavi daje uprava razstave, Maribor, Cankarjeva ulica 5, tel. interur-ban 325. TRGOVINA. _ X Četrtletna bilanca trgovine med Laško in Češkoslovaško. Agencija Volta avlja podatke o izvozni In uvozni trgovini med Lahi in Čehoslovaki. V prvih treh mesecih letošnjega leta je uvozila Laška iz Češkoslovaške za 30 milijonov lir blaga, izvozila pa ga je v Češkoslovaško za 11 milijonov, tako, da izkazuje bilanca za Laha 19 milijonov lir izgube. — Ta neuspeh laške inozemske trgovine Je vsekako tudi posledica politike, ki jo uganjajo Lahi proti naši državi. Čehi predobro vedo, kako Lah na vse mogoče načine rovari proti Jugoslaviji. In spričo teh dejstev se Lah Cehom zaman sladka, zakaj krivice, ki nam ih prizadeva polentar, bole tudi nase severne brate, saj kri ni voda. INDUSTRIJA. X Nova delniška družba v Beogradu. Beograd, 8. avgusta. (Z) Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo ustanovitev nove delniške družbe v Beogradu, ki se bo bavila z železniškimi in industrijskimi podjetji. Obratni kapital znaša 2 milijona dinarjev. X Komisija za poravnavo rudarskih sporov na Češkem. Praga, 8. avgusta. (K) Po neki vesti lista »Prager Presse« bo v Moravski Ostravi 12. t. m. konferenca rudarjev, kjer se bodo glede mezdnih sporov napravili odločilni sklepi. Če bi ta pomirjevalna pogajanja ne uspela, se 13. t. m. začne stavka. X Omejitev industrije volne v Franciji. Tovarne volne v Franciji so sklenile, da bodo omejile vsled velike depresije v trgovini z volno, svojo produkcijo za 25 do 50 odstotkov. KMETIJSTVO. X Projekt zakona o šumah. Beograd, 8. avgusta. (Z) V ministrstvu šum in rud dela komisija za proučevanje in izdelovanje projekta zakona o šumah na do-vršitvi tega posla in sicer v smislu opazk zainteresiranih institucij. Ta projekt mora biti pripravljen do sestanka narodne skupščine in takoj biti postavljen na dnevni red. X Dež in toča od 20. julija do 1. avgusta v naši državi. Na teritoriju Srbije je bilo v tem času dosti dežja; v nekaterih okrožjih je padlo tudi nekaj toče. — V Hrvatski in Slavoniji je deževalo le v nekaterih županijah. toča je padla le v zagrebški županiji. V Sloveniji je padala toča v ptujskem, krškem, litijskem in radovljiškem okraju. V Vojvodini je bilo dovolj dežja, brez toče. — V Bosni in Hercegovini je padal dež v okolici Sarajeva, toča okrog Mostara. — V Dalmaciji so bili viharji in toča v enem samem okrožju, dočim je padlo dosti dežja v treh srezih. X Poljski državni gozdovi. Državni gozdovi poljske republike zavzemajo 2,884.697 ha ter predstavljajo vrednost 3.785.485.000 zlatih frankov. Vrednost lesa, ki se ga vsako leto eksploatira, znaša 72,451.000 zlatih frankov. X Prirod grozdja je znašal na celem svetu leta 1850 5 milijonov ton, leta 1870 že 12 milijonov ton, in leta 1900 40 milijonov. Višek je dosegla svetovna produkcija leta 1913 z 78 milijoni ton. Vojna je produkcijo grozdja precej skrčila, potem pa se Je produkcija zopet dvignila. Leta 1921 je znašala 40 milijonov, leta 1922 že zopet 51 milijonov. Največ grozdja pridela Amerika, 27 milijonov, kar znači več ko polovico celokupne svetovne produkcije. Nemčija ga proizvaja na leto 7 milijonov ton, Franclja In Anglija po 5 in Belgija okrog 2 milijona ton. DENARSTVO. ^ X Vračevanje dolgov upravi fondov. Državna hipotekarna banka (uprava fondov) poziva svoje predvojne in povojne dolžnike, d_a takoj poravnajo svoje dolžne anuitete. Netočni dolžniki bodo morali plačati poleg svojega dolga tudi velike sodne stroške, ker se bodo napram njim uporabile stroge zakonske odredbe. X Obtok bankovcev. Po izkazu Narodne banke z dne 31. julija je bilo v obtoku za 5.579,928.610 dinarjev bankovcev, torej za 30,016.390 dinarjev več, kakor po prejšnjem izkazu. Kovinska podlaga je znašala 431,474.009.55 Din., za 68,721.362.79 dinarjev več kakor po zadnjem izkazu. X Dovoljenja za nabavo deviz. Finančni minister je odredil, da smejo izdajati finančni delegati v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu in finančna direkcija v Novem Sadu pooblaščenim trgovcem in obrtnikom pooblastila za nabavo deviz do 10.000 francoskih frankov za potovanje v inozemstvo v svrho prepotovanja tržišč. Pooblastila se bodo izdajala na podlagi prošenj, ki morajo biti potrjene od pristojnih trgovskih in obrtnih zbornic. Prošnji treba priložiti kolek 10 Din za rešitev. Pooblastila se bodo izdajala izključno za lastne potrebe pri potovanju y inozemstvo. RAZNO. X Prehrana pasivnih krajev. Posamezne občine se obračajo na razne oblasti radi pojasnila, kaj je z dobavo koruze iz prehranjevalne akcije ministrstva za socijalno politiko. Da bodo vse občine o tej akciji na jasnem, sporočamo, da se nahaja koruza za pasivne občine v skladiščih Žitnega zavoda v Ljubljani, ter jo more dobiti vsaka občina takoj, ko pošlje zavodu izjavo, da se obveže koruzo razdeliti med občane in pobrati protivrednost od njih najkasneje do 15. oktobra t. 1. in sicer po ceni, kakor jo bo vlada določila. Ker namerava vlada likvidirati prehrambeno akcijo, je v interesu občin, da pošljejo omenjene izjave takoj Žitnemu zavodu ali pa pokrajinski upravi v Ljubljani. Naročila se bodo izvršila takoj, dokler ni zaloga izčrpana. X štedenje v državo! upravi lo redukcija. Z redukcijo se je prihranilo na plačah in dokladah pri posameznih pokrajinskih upravah, kakor sledi: v Sarajevu 70.037.10 Din., v Zagrebu 486.231 Din., in v Ljubljani 337.999 Din. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Poslano.*) Neverjetno. Že dve leti iščem v Ljubljani kot do, mačin stanovanje in sem zato žrtvoval ne^ šteto in nešteto potov. Dejstvo, da kot zdravnik v Ljubljani ne morem dobiti stanovanja, nakazanega mi od stanovanjske oblasti, je ne samo zvezano z ogromnimi stroški, kar tangira že mojo eksistenco, temveč je tudi karakteristično, da se mene kot zdravnika in to domačina ne vpošteva. Poizkušajoč vse, da dobim stanovanje, sem končno prišel na lo, da se ima g. dr. Černe izseliti v palačo Mestne hranilnice, ali da izgleda, da on tega ni hotel storiti, temveč, da je svojemu sorodniku, g. dr. Kreču, prepustil pod roko to stanovanje. Da to nepravilno postopanje preprečim, sem se v »Poslanem« obrnil na celokupno javnost in tudi dosegel, da se je g. dr. Černe moral izseliti. V dobri nadi, da dobim sedaj jaz, ki kot zdravnik že 2 leti nimam primernega in nakazanega stanovanja, to stanovanje, že v smislu starega principa, ki bi moral veljati tudi pri nas, ius prioris, sem na svoje veliko razočaranje zvedel, da je bilo stanovanje g. dr. Černeta v tistem momentu, Iro sem ga napravil spornega za gg. dr. Černeta in dr. Kreča, že po priporočilu dveh višjih funkci-jonarjev dodeljeno ravnatelju pošte g. Gre-, goriču. To nezaslišano dejstvo me privaja k temu, da se ponovno obračam na celokupno javnost in odločno protestiram proti takemu sistemu, ki je danes rak-rana stanovanjskega vprašanja. V slučaju, da se v predmetni zadevi ne bodo vpoštevali točno zakon in predpisi, bodem prisiljen, čeravno nerad, iznesti ime. na kakor tudi vso korespondenco dotičnih funkcijonarjev v javnost. In Vi, g. predsednik stanovanjske oblasti I. stopnje, povejte vendar enkrat na glas, zakaj prizivi za stanovanje g. dr. Černeta po 16 tih dneh še vedno niso prišli do stanovanjske oblasti II. stopnje? Je-li je to v zvezi z namenom dotičnih dveh višjih funkcijonarjev? Ljubljana, dne 10. avgusta 1923. Dr. Rudolf P. Zaletel. S *) Za vsebino odgovarja uredništvo le v kolikor določa zakon. Ali ste že obnovili naročnino za Jutranje Novosti? ŠPIRIT IZ ARKOVE TOVARME Vseh vrst žganje . iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimi Mirovi — rafinirani 96-7 %, najfinejil brez vonja, vedno na skladišču po najnižjih cenah — Gorljivi Ljubljana ❖ „VINEA“ o Hudnik Telefon 5—-18 dražba k o. z. Telefon 5—18 Generalno zastopstvo tovarne „ARKO“ Zagreb Cognac medicina!! Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka etc. liqueur Triple Sec! mfILI OGLAS Cena oglasom do 20 besed Din 5‘—; vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred. aas lin ia norska drava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike! ISSBES svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25. na Teznu Maribor z hišo (takoj stanovanje) z gospodarskim poslopjem, 5 oralov polja, s pridelki vred, skupaj ali deljeno ja prodaj. Ponudbe s priloženo mamko za odgovorpod „Tezno“ na Mar-Stan Maribor, Rotovški trg 1. iifojoi iii. Veliko industrijsko podjetje isce za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in železnih konštrukcijah, ki ima dobri odnošaj na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nemščine popolnoma vešč. Ponudbe pod „Strojni inženir“, na upravo lista. inteligenten za posredovalnico, katera namerava izdati list podjetništva z politiko, se išče s kapitalom Din 50.000. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Mi 1 za dva gospoda se takoj odda v Streliški ul. 10/1. oženjen, izučen strojni ključavničar z večletno prakso, posebno pri delu na štancah, zanesljiv in trezen išče primerne službe. Ponudbe na zvezo delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani. Posestuo66 oralov vse kul' konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Cena delu damskih in moških oblek 30— 4O0/o ceneje in prvovrstno špeci-jelno delo. ‘ Brata Srunskoie, Ljubljana, Židovska ul. 5. tajilo 0.000 Din so išče na novo-grajeno vilo. - Ponudbe pod igurno«, na upravo lista. ture, 2 uri od postaje krasen gozd in cel živ in mrtev inventar. Oilfl enostanovanjsii:a' 5 sob, MiiU parket, elektrika, park, Maribor, 2,000.000 K. SOlaK Pnesjsta od ^ do 175 ora-iUuuuiytl lov tudi z grajščino in polnojarmenikom. Brajičiaa L!“™ ^ sobno za industrijo. Antfilnp hiše’ vila z p°‘ UiiaililSb, sestvom proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska 3. 2 žimnici, 1 posteljo, 1 otroško posteljo, 50 parov namiznega orodja, 50 vrčkov, umivalni servis, kompletno krstno opravo in 120 let star namizni prt. Belgijska vojašnica I. Objekt Burger. Pnini takoj gostilno na račun v mestu, dam 10.000'— Din kavcije. Ponudbe pod „Kavcija“ na upravo lista. stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. išče dela za popoldneve. Ponudbe pod »Nujno«, na upravo lista. za težo 300 — 400 kg, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod »Voziček«, na upravo lista. Pst! s prakso in stavbni risar se sprejmeta. Ponudbe pod »Točnost« na upravo lista. že rabljen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe pod «Stroj« na upravo lista. 10.11'-- H nart kdor mi preskrbi v novi hiši mesto hišnice. Naslov v upravi lista. Higijenične gume, irigatorje in trajna srebrna sredstva za dame vrzite med staro šaro, ter naročite najnovejše gotovo in trajno sredstvo, katero Vas ob enem zavaruje pred boleznimi. Nov, majhen, ekonomičen in praktičen izum za gospode in dame, tudi za potovanje, Tajnost pošiljatve strogo zajamčena. Naročila s 35 din. v koiekih vnaprej pod šifro. „Brez vsake skrbi na upravo lista.“ meblovano, veliko, s tremi posteljami iščem s 1. septembrom. Plača postranska stvar. Naslov v upravi lista. Stavbenik Rud. Ručali v Trbovljah Izvršuje vsa stavbna dela. „MOJMIR“ Kreditna iu stavbena zadrega Maribor, Rotovški trg štev. 1 rabi stavbišča, stavbni materijal in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana. Preselitev trgovine. Naznanjamo uljudno, da smo preselili svojo trgovino z železnino z 25. julijem 1.1. iz Cankarjevega nabrežja št. 1 v svojo lastno hišo v Stritarje?© ulico št. 7, (prejšnji lokal A. Schuster) kjer bodemo trgovino znatno razširili. Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Breznik & Fritsch, trgovina z železnino. Hajpopolnejši pisalni stroj sedanjosti! Šentjanški premog vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo Šentjanšlii prereogavnili 9ND. MIL, m, Dolenjsko. Prodajni urad v Ljubljani, Krekov trs 10. Nafstarejša špedicifska tvrdka v Sloveniji M* MANZINGEM, Ljubljana - Jesenice špedlcljska pisarna Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstnjo. Podjetje za prevažanje pohištva. - Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: RANZIGER. Interurban telefon 60. 'TL; Tudi na obroke I le Rex Go., Ljubljanu Teif. 268 int. Gradišče 10. Ustanovljeno 1906. Zahtevajte ponudbe. ,ADRI3A“ Mednarodna Transportna in komisijska družba z o. z. □UBIJANA, Dunajska cesta 31. % Maribor.^ Naslov za brzojavke: jt"" ■ ■" “a. _______ Adrijasped. ^ Jesenke. P Tekoči račun „Zadružna banka». — Telefon 721. Mednarodni transporti. 1 Carinsko posredništvo, revoz vsakovrstne robe. 1 Transportno osiguranje. Vskladiščenje robe. JL Zbirni promet na vse strani , Komisija. Prekomorski transporti. Zastopstva In zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu- in Inozemstva. ^Zaloga klavirjev ia pianinov