XXVII. tečaj V. zuezeh. CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za naše verno ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. Vsebina 4. zvezka. ^retjerednikom Avstrije ..........................................................97 Oljenje sv. Roze Viterbske, device lil. reda sv. Frančiška 3. Sv. Roza živi spokorno v samoti (1243-1247)............................. 99 tolažila sv. vere. Upanje .......................................................104 Jakob, Zaderčan, sp. 1. reda.................................................‘09 Bernardin Feljterski. III. Poglavje. Bogoslovec v Benetkah. — Učitelj redovni mladini. - Apostoljska priprava ..................................111 ^ Kitajskega. Misijonska poročila p. Petra Baptista.......................... 114 ^aŠa Kostanjevica. Zgodovina cerkve in samostana. 6. P. Klar Vaskotti. — VI. P. Klar ko pisatelj.............................120 *z ljubljanske ženske skupščine III. reda....................................• 122 Zatičine.....................................................................124 Sporočilo v molitev..............................................................126 Zahvala za vslišano molitev......................................................127 J kitajski misijon...............................................................127 kinisko-frančiškanski koledar za leto 1910. Mesec aprilj.......................128 v GORICI Narodna Tiskarna 1910. Izhaja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov); 1 50 h. Naslov za naročila: ..Cvetje" frančiškanski samostan v (gorici Razne jezikovne novosti. Od več dobro nam želečih strani se poprašuje, kako je z našo „evlalijo“ in kako z našo tahigrafijo" — tahipantografijo“ ali „pan-tahigrafijo“ — „vseberzopisom“, ali kaker bi se ta reč najbolje mogla imenovati. Nekoliko odgovora na tem mestu morda bo komu ljubo. Kaker je znano, se je prav te dni esperanto začel širiti tudi po našem Slovenskem in stara po Gabeisbergerjevi posneta slovenska stenografija se nam ponuja v novi boljši izdaji. Natorno! Kaker skuša Zanienhof in njegova šola pod svojo zeleno zastavo zbrati in ohraniti vse, kar hrepeni po jeziku, ki bi se ga lehko mogel naučiti ves svet, tako skušajo Gabeisbergerjevi zvesti učenci na Nemškem in pri nas vzderžati svojo več ali menj svojim namenom vstrezajočo staro stenografijo. Ali čas hiti naprej. Dobro staro se mora vmikati novemu boljšemu. Čast Gabelsbergerju in njegovi iznajdbi, čast tudi Schleyerju in njegovemu volapiiku, Zamenhofu in njegovemu esperantu ! Ali kaker se je moral volaplik vmekniti esperantu, tako se bo moral esperanto kaj boljšemu, tako se bo tudi Gabelsbergerjeva težka pisava morala sčasoma vmekniti kaj lažjemu in boljšemu, tako na Nemškem in prav tako pri nas. Res jo Stolze-Schreyeva „zedinjenščina (Eini-gungssystem) malodane že dohaja. Po naših krajih je sicer ta še malo znana, vender je zdaj pri' krojena tudi že za našo slovenščino. ..Strokovna priloga nemškega berzopisca" (Fach-Beilage zum Deutschen Stenographen. Herausgege-ben von H. Steffenhagen, Berlin C. 2. Breiterstr. 21. II.) je prinesla meseca oktobra in novembra lanskega leta za nas znaineniten spisek „SlovenischeStenographie Obertragung des Einigungssy-stems Stolze Schrey auf die slovenische Sprache von Franz Skobl“. Pisavec govori najprej prav na kratko o zgodovini našega slovstva iu našega knjižnega jezika; nadalje o pervem (Bezenšekovein) prenosu Gabelsbergerjevega sestava na našo slovenščino in o svojem „OsnoV-nem pregledu", ki je pisan večinoma slovenski. Ta pregled obsega: „1. Znamenja II. Izražanje samoglasnikov in simbolični „j“. HI-Kratice. IV. Zveza. Vzorec pisave. Vergleicliende Schriftprobe der slo-venischen Obertragungen — nach Stolze Schrey — nach Gabelsber-ger". Na koncu spisa stoji: „Anmerkung. Denjenigen Schriftgenossem die der slovenischen Schriftsprache machtig sind, diene zur KenntniSi dass Herr Franz Skobi, Triest, Via del Boschetto 5, Unterrichtsafl' meldungen entgegennimint". — Ali je bila ta naša nova stenografija že v keterem domačem listu naznanjena in ocenjena, meni ni znano. Kaj hočem reči jaz 0 M CVETJE z vertov sv. Frančiška. P n & XXVII. tečaj V Boriti, 1910. V. zvezek. Trefjerednikom Avstrije. Ko je bil 17. listopada 1907 pervi avstrijski tretjeredni dan na Dunaju sklenjen, seje povsod po avstrijskih deželah tretji frančiškanski red začel zbujati iz svojega smertnega spanja. Tako potrebna organizacija redovnih občin se je začela prijemati, misel na vkupno delo na družabnem in dobrodelnem polju je začela vstopati v duhovno življenje tretjerednikov. Z °Pravičenim ponosom pravimo: sadovi pervega avstrij-skega t r e tj e r e d n e g a dne so bili jako dobri. Cve-toče redovne občine na jugu in na severu našega cesarstva Pričajo o novem duhu, ki poživlja tretji red. Slepilu pa bi se vdajali, ke bi hoteli prezirati, da je treba dosti več storiti. Pred vsem nam manjka enotnost, zavestno P°ganjanje proti skupnemu cilju in koncu, proti keteremu mo-rajo biti obernjena vsa naša velika dela. Splošna organi-Zacijska postava, ki bi od vseh redovnih občin zahtevala red in vrejeno vodstvo opravkov, centralizacija vodstva s Predstojništvom za vso deržavo na čelu, to so odločne zahteve Prihodnosti, da to, kar se je že doseglo, zopet k nič ne pride in tretji red kmalu spet mogočna terdnjava vzorov kerščanskih Ilarodov avstrijskih postane. Da se pa te potrebne zahteve dosežejo, skl*' cuje podpisani odbordrugi avstrijski tretjeredni dan za sredo kimavca v z g o r am i o v enč a no g lavno mesto tiroljske dežele. Drugi shod avstrijskih tretjeredni* kov se ima sniti v okviru VII. splošnega avstrijskega katoliškega dne, ki bo kaker znano 1. in 2. tjeden meseca kimavca v' Inzbruku. Velike in težke naloge nas čakajo, že denes bi prosili ^ podporo vse kroge, ki se zajemljejo za nje. Po koncu, avstrijski tretjeredniki, na drugi avstrijski tre* tjeredni dan ! Ta shod ima biti mejnik v zgodovini tretjega reda v Av* striji. Že denes prosimo vse tretjerednike, naj bodo aposteljn’ velikega dela, ki smo se ga lotili, ne sebi v slavo, temuč W sveto reč tretjega frančiškanskega reda. Mi moramo priti k za' vesti svojih moči, da smo največe katoliško združenje svetov* nih ljudi, da imamo govoriti mogočno besedo in jo bomo ob pravem času tudi govorili. Natančniši načert zborovanja se bo objavil v katoliški*1 dnevnih časnikih in v tretjerednih listih vseh jezikov. Vzemimo si v zgled zborovanja italijanskih in francoskih tretjerednikov poslednjih let in delajmo že zdaj, da bo drug1 shod avstrijskih tretjerednikov kerščanskim narodom v bla* goslov. Tretjeredniki, prikažite se v. množicah k II. avstrijskem0 tretjerednemu dnevu! Inzbruk, meseca svečana 1910. P r i p r av lj a v n i odbor: Častno predsedništvo: P. Gebhard Spiegel r. m. b., provincijalj severno-*1' roljske frančiškanske okrajine. P. Angelj S tu m mer r. m. kap., provincijalj severu0' tiroljske kapucinske okrajine. Predsednik: Janez Mennel, vodja deželne denarnice. I. namestni predsednik: P. Peter Pa v el j Ebner, r. 1,1 b. vodja III. reda. II. namestni predsednik: P. Gavdencij Koch, r. fll' kap. vodja III. reda. I. zapisnikar: P. Ambrož Thaler, r. m. b. urejevavec- II. zapisnikar: E m i 1 j K a 11 ing er, c. kr. officijant. De-narničar: Vigilj Kofler. Svetovavci: Jožef Poč k a, c. kr. okrajni predstojnik v P, Dr. Frančišek Reinisch, c. kr. finančni komisar, Dr. Phil. Alojzij VVaibl, Vincencij Murr, tergovec, P. Ce-■erin Thaler, r. m. kap., Fr a n či š e k L u n, tergovec, Frančišek Hohenrieder, pekovski mojster. (Vsi dopisi, ki se tičejo tretjerednega dne naj se pošiljajo na I. zapisnikarja odbora: Redakteur P. Ambros Thaler O. F. M. in Innsbruck). Življenje sv. Roze Viterbske, device III. reda sv. Frančiška. (P. E. P.) 3. Sv. Roza živi spokorno v samoti 1243 — 1247. Za napredek v dobrem je samotno in skrito življenje neprecenljive vrednosti. Tako življenje združuje dušo tesno z Bogom, očiščuje serce, uterjuje voljo in dela duše junaške. Na-vadno so se duše, ketere je Bog za velike reči odločil, pripravljale v samoti na svoj poklic. Poglejmo Gospoda samega, čreden začne svoje javno življenje, se skrije v samotno puščavo, da se tamkaj pripravi na svoj poklic. — Dvanajststo let pozneje se sv. Frančišek umakne posvetnemu hrupu v tihi herlog, kjer premišljuje, joka, moli ter se tako pripravlja na trnjevo pot vboštva in evangelijskega oznanjevanja. Tudi sv. Ignacij se pogumno loti boja zoper greh in krivo vero, potem k° se je na to pripravil sč skritim življenjem v Manrezi. Takih in podobnih zgledov nam ponuja zgodovina svetnikov vseh krajev in vseh časov. Tudi našo svetnico je Bog spopolnil v samoti, kjer ji je Jasno razodel njen poklic, jo vterdil za boj, jo oborožil za Smago. Že delj časa je čutila sv. Roza v sebi prav posebno močno Ilagnenje k molitvi in neki notranji glas jo je nagovarjal, naj P°polnoma zapusti svet. Neketeri pisavci terdijo, da je takrat v Pervič prosila redovnice sv. Marije, naj jo sprejmejo v sa- mostan, toda te je radi njene mladosti — deklica je bila stara šele osem let — niso hotele sprejeti. To sporočilo pisateljev sicer ni neverjetno, vender pa gotovih dokazov za to nimamo. Pač pa je gotovo to, da je kot osemletna deklica sklenila, da bo v svoji domači hiši strogo samostansko, — da, puščavni--ško — živela. Za zveršitev tega njenega naklepa so nastopile ob koncu 1. 1243. prav ugodne razmere. Mesto Viterbo se je bilo srečno otreslo terde vlade Friderikove in je uživalo pod milo papeževo vlado mir, ki seveda ni dolgo trajal. Svetnica si zbere v domači hiši boren in temen kotiček za svojo celico. Priče, ki so bile pozneje zaslišane, nam to celico takole popisujejo. „Ta celica je bila jako tesna in ječi podobna. Bila je deset pedi dolga in štiri in pol pedi široka". (P° naši meri je bila tedaj 41/2 m dolga in 2 m široka). Edino okence te celice je bilo tako majhino, da bi bil mogel komaj otrok skozi. Pohištvo v njej je bila le borna postelja in maj-hin aljtarček. V svojo prostovoljno ječo zaperta se Roza prepusti svoji goreči ljubezni do križanega Jezusa. Ničeser druzega ne želi> po ničemer ne hrepeni^ kaker le po posnemanju svojega božjega Odrešenika in po njegovem dopadajenju. Nepopisljivo ostro in spokorno je bilo tedaj njeno življenje; todg. pri vsej svoji strogosti je občutila Roza vsled združenja s svojim nebeškim ženinom rajsko veselje v svojem sercu. Njeno pokorje-nje je bilo toliko, da se niti popisati ne da. Omenim le, da je na golem telesu nosila spokorno, bodečo srajco. Vsak dan se je bičala po večkrat s ,toliko silo, da je pogosto nezavestna padla na tla, s kervjo pokropljena. Dostikrat se je zderžala po več dni vsake hrane; pa tudi navadno je zaužila le toliko kruha, da je bil sploh čudež, da je mogla živeti. Mnogokrat je bedela do jutra — in ako jo je spanje premagalo, se je kmalu zopet vspela kvišku, da se je terpinčila z novimi pokorili. Skerbni stariši, ki so iskreno ljubili svojo hčerko, so se silno strašili, ko so videli Rozino spokorno življenje. Vse s o storili, da bi jo odvernili od njene prevelike ostrosti. Nekega dne ji je rekel oče: „Lase ti populim, ako ne opustiš, kar počneš". Svetnica mu pa odgovori: „Za svojega Gospoda Je' zusa Kristusa sem pripravljena vse preterpeti. Saj je tudi on preterpel toliko bolečin in sramote za nas. Tudi njemu so bi- riči pulili brado in lase". — Oče nadaljuje: „Ako ne odnehaš, te z vervmi privežem". Ona pa reče: „Ko so bičali mojega Zveličarja, so ga privezali na steber. Ne bojim se torej iz ljubezni do njega nositi vezi. Oče nikar me ne odvračajte od od mojih pokoril! Ako me pustite delati, kar hočem, tedaj vas bo Bog blagoslovil in dal vam bo v nebesih pri svojih angeljih sedež. Ako se boste upirali božji volji, pa bo vaš trud zastonj. Ne morem vas slušati; Bog sam mi veli tako živeti . Hčerine besede so genile očeta in ves solzan ji je rekel: »Stori v božjem imenu to, kar Gospod od tebe zahteva!" Sedemindvajset let poprej je stal tudi sv. Frančišek pred svojim očetom in se je upiral volji, ki ga je ovirala v njegovem poklicu. Toda bogati meščan in tergovec asiški ni bil tako velikodušen, kaker priprosti mož iz ljudstva ubogi dninar vi-terbski. Frančiškov oče je ostal v svoji termi in preklel celo svojega sinu. Dragi bravec, glej razloček in spoznaj, da je bogastvo breme, ki pritiska na zemljo naše serce in nam ne da razumeti potov Gospodovih. Nikar se tedaj ne čudi, da je toliko bogatinov gluhih za vse navdihe milosti in da je toliko-izobraženih slepih za vse dokaze božje previdnosti. Čistost življenja združena s križem, keterega veselo sprejmemo, da, goreče iščemo, to je kraljeva pot, ki vodi k Bogu. Ni se torej čuditi, da je naša svetnica, ki nikedar ni zgubila svoje kerstne nedolžnosti, vsaki dan pa rastla v ljubezni do terpljenja in zatajevanja, tako naglo dospela do najviših stopenj duhovnega življenja. V Boga zatopljena je preživela celi dan in večo polovico noči. Iz te zatopljenosti je noben posveten šum ni mogel prebuditi. Tu in tam so njeni stariši, ali drugi znanci tiho odperli vrata, da bi uživali pogled na to nebeško zatopljenost, in našli so jo večinoma kaker bi bila mertva ali nezavestna. Njeno telo je bilo neobčutljivo; zdramila se je še le čez več ur. Svetnica je menila, da se je svetu popolnoma in za vselej odtegnila, zato ni hotela imeti nikakega stika ž njim. Vender svetu ni ostala neznana. Večkrat se je kar terlo ljudstva krog njene celice. Vse se ji je hotelo priporočiti v molitev ali slišati par spodbudljivih besed iz njenih ust. Njeni opomini so dobre poterjevali v dobrem in dramili grešnike k pokori. Opominjala je k spolnjevanju božjih in cerkvenih zapovedi, k pokorščini do sv. cerkve in vdanosti do njenega poglavarja. Bog se pa od nikoger ne da prekositi v svoji radodarnosti in velikodušnosti. On poverne stotero vsako našo žertev. Tako je tudi nepretergano Rozino molitev poplačal z izrednim' milostmi in čudežnimi razodevenji. Bog ji je v prikaznih večkrat pokazal žalostno stanje narodov in njih grozne pregrehe. Svetnica je videla, kako padajo grešniki v pekel kaker snežinke po zimi na zemljo. Peklensko brezdno se je odperlo pred njo in smela je gledati in premišljevati njega strašne kazni. Pogubljene je videla ogernjene v ogenj, videla je, kako se zvijajo v plamenu, ki nikedar ne ugasne. Poslušala je v serce segajoče vzdihe duš, keterih največa nesreča je, da ne morejo več ljubiti. Pogled na te martre jo je napolnil s tolikim strahom in tolikim sočutjem, da bi bila tisočkrat rada umerla, ke bi bila mogla le eno dušo obvarovati pekla. V drugih zamaknjenjih je bila zopet — kaker nekedaj sv. Pavel, v nebesa povzdignjena. Okusila je nekoliko veselje zveličanih; videla je njih blaženost in udeleževala se je njih sreče. Mnogo ranjkih se ji je po smerti prikazalo in čisto natančno je spoznala njih stanje v večnosti. Tako je večkrat videla ljudi, keterih ni nikedar poznala, keteri so po dvajset let pred njenim rojstvom umerli; povedala je njih ime, stan ifl njih domovino. Vedela je za njih grehe in njih čednosti. ReS čudovito jo je Bog razsvetljeval beržkone z ozirom na to, kar jo je čakalo v prihodnosti. Treba je bilo devico ojunačiti z" vse poskušnje, keterim je šla nasproti, užgati v nji gorečnost ' in ji dati poguma z deloma strašnimi, deloma tolažljivimi pri' kaznimi. Kaj tacega pri svetnikih ni nič nenavadnega. Tudi marternike je Bog pokrepčal pred njih terpljenjem z razodetji) ki so merile na večnost. Dve leti in pol je živela Roza v samoti v najstrožim p°' korjenju. Tedaj se je loti huda in nevarna bolezen. Nepreter-gani njeni posti, dolgo njeno bedenje, ostro bičanje in pa bivanje v tesni in vlažni celici je tako oslabilo njene telesne moči, da se je je lotila jetika. Petnajst mesecev je ležala devica v postelji in strašno jo je trapila bolezen. Pa tudi tedaj je ostala zbrana in nepopisljivo poterpežljiva. Nikedar se m čulo zdihovanje iz njenih ust; ako je povzdignila glas, se je to zgodilo le zato, da je slavila Boga. Samo eno je bilo, kar je žalilo njeno dušo. Žalovala je, da se ni mogla več tako ojstro pokoriti. Večkrat je prosil" svoje stariše ali pa prijateljice, naj jo neusmiljeno z bičem prelepo, da bi mogla vsaj nekaj terpeti za svojega Zveličarja. Ker je pa ta njena prošnja seveda neuslišana ostala, se je obernila do Boga; se solzami je prosila, naj pomnoži njeno terpljenje, naj terpinči njeno telo z najhujšimi bolečinami. Ako pa ni vredna, da bi jo Bog v tem uslišal, tedaj prosi, naj jo vzame k sebi in jo reši pregnanstva. Svetnica je imela življenje brez trpljenja pa največo kazen. Kaker pozneje sv. Terezija, tako je tudi sv. Roza vedno ponavljala se vso gorečnostjo in pri-serčnostjo besede: „Ali terpeti ali pa vmreti". Leta 1247. meseca junija se ji je bolezen tolikanj shujšala, da so bili vsi prepričani, da niti prihodnjega dneva ne bo dočakala. To je bila m a, ko je odvzel Gospod zagrinjalo, kije Pokrivalo prihodnost, izpred njenih oči ter jo poklical k novemu življenju. Prišel je čas, da stopi Roza iz samote, se pokaže svetu ter ga, kaker nekedej preroki, kaker Debora in Judita, navduši za boj zoper sovražnike, zatiravce sv. cerkve. Na predvečer sv. Janeza Kerstnika jo napade tolika slabost, da so vsi mislili, da nastopi zadnji boj. Hitro se raznese ta novica po mestu in kmalu je bilo v njeni celici vse polno deklet in pobožnih žen, ki so hotele pričujoče biti v tej važni uri in družiti svoje molitve z molitvami svetnice. Že se skoraj ni več čutilo, da ji še bije žila in dihanje je tako ponehalo, da so okoli stoječi mislili, da je deklica že vmerla. Kar odpre Roza oči in na njenem obrazu se zopet bere življenje. Polna zdravja se vzdigne takorekoč popolnoma spremenjena iz postelje ter zakliče: „0 vi vsi, ki ste tukaj, zakaj ne pozdravite kraljice angelov in svetnikov ? Ali je vidite, kako se nam bliža ? Hitimo ji naproti in pokleknimo pred njo !“ Pri teh besedah pade Roza na tla, ostane z razproster-timi rokami dolgo časa zamaknjena in premišljuje z očmi in dušo vsa vtopljena nadnaravno lepoto. Prečista Devica Marija se je takrat res prikazala svetnici. Tako je pozneje večkrat sama pripovedovala. To njeno lastno sporočilo se je nepokvarjeno ohranilo. Mati božja, tako je rekla, je bila oblečena v sneženo belo obleko. Na glavi je imela zlato z dragocenimi kameni olepšano krono. Na njenem obličju Je bila razlita nepopisljiva lepota in čudovita miloba. Z veličastvom kraljice se je družila ljubeznivost matere. Luč, bolj svitla kaker sonce, jo je obdajala. Okrog Marije pa je bilo vse polno svetnic. Milo je pogledala Marija dekle in ji ljubeznivo rekla: „Jaz sem roža brez madeža; jaz sem vedno dišeča cvetlica, jaz sem vsled božje moči rodovitna z najlepšo in naj čistejšo lilijo kronana mladika. Ljuba hči, ti me vidiš denes kaker nevesto velikega kralja olepšano z draginjami in obdano od čistih devic, ki so moje častno spremstvo. Obleci se tudi ti praznično in pojdi v cerkev sv. Janeza Kerstnika in v eerkev predragega mojega služabnika, ubožnega in ponižnega Frančiška ! Potem pa pojdi v spremstvu pobožnih žen v moje svetišče, v cerkev sv. Marije na hribu! Tam ti bodo po maši odstrigli lase, odložila boš posvetno obleko in oblekla spokorna oblačila tretjega reda! Za pas pa ti bodi vervca tvojega oslička". Ko se boš tako skrivnostno poročila z mojim sinom p°' slavi se zahvalno pesmijo svojega neumerljivega ženina; verni se potem v svojo celico in pričakuj tam v molitvi uro Gospo-spodovo. Ivo pride ta ura, tedaj prehodi oblečena v tretjeredni-ško oblačilo mestne ulice. Z neutrudljivo gorečnostjo oznanjuj vsim brez izjeme pokoro, zavračaj z nevklonljivim zaupanjem in pogumom krivoverce in vojskuj se zoper sovražnika sv-cerkve! Ako te zadene za tvoje delo zaničevanje, zasramovanje in preganjanje, prenašaj poterpežljivo! Vedi, da je za te terp-ljenje vir velikih zaslug in večnega plačila. Blagoslovljeni bodo vsi, Jri bodo tvoje delo podpirali in tebe poslušali. Gorje pa njim, ki bodo imeli za tvoje opomine gluha ušesa; grozne kazni jih čakajo!“ — Po teh besedah je zginila prikazen. Za dušo manj vterjeno v čednostih bi bila taka milost morda nevarna, ker bi se v njo lehko vgnezdil napuh ali ne-čimernost. — V tistih časih je bilo mnogo učenih, zgovornih mož, mnogo hrabrih in slavnih vojskovodij, toda Bog ni iz' volil njih, da bi se bojevali zoper zmote in branili pravice sv. cerkve. Izvolil je vbožno, nevedno deklico. (Konec tega poglavja prih.) Tolažila sv. vere. P. A. M. Upanje. »Pridite k meni vsi, keteri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil«. Mat. 11, 28. »V upanju bodite vekeli«. Rim. 12, 12. Upanje je eno najslajših tolažil sv. vere. Ono stori, da ritiolknejo tožbe najbolj potertega in zapuščenega serca. Ono dela ko hladivni baljzam; ono je svitli žarek v noči, cvetlica, ki cvete sredi razvalin. Ako popotnik, ki je v daljnih ptujih krajih v puščavi zašel, naenkrat na obzorju zagleda verhe gora, k> se mu zde znani, ga napolni zopet upanje in on se potolaži; Prešine ga nova serčnost; naprej hiti in doseže svoj cilj. — ^ko mornar, ki ga je vihar v temni noči na razburjenem morju Sem ter tja premetaval, nenadoma zagleda na nebu zvezdo, ali °a bregu luč svetilnika, ki mu kaže pot v rešivno pristanišče, kako ga to potolaži in z veselim upanjem napolni! Da, ako se le sidro, ki ga je kermar spustil v globočino in se ni moglo 'Prijeti na skalnatem dnu morja, slednjič vender kje zatakne in 0btiči, da dobi ladija od viharja sem ter tja metana vsaj ne-k°Hko počitka, mornar upa in se tolaži. — Ako se je ladja na m°r.iu razbila, je vesel, kedor se more prijeti kake deske, da Se obderži nad vodo in morebiti pride do obrežja; vse moči napne, da doseže svoj cilj. Kako tolaživno in oserčevavno je torej upanje za človeško serce ob času bridkosti! Življenje je podobno popotovanju skozi puščavo, vožnji razburjenem morju, da, pogostokrat pogubnemu ladjelomu. ‘°veka obdajajo vsakoverstne nevarnosti, terpljenje in boji. ^°rje mu, ako nima v sili in stiski upanja za vodnika, za *vezdo in rešilno desko, in sicer upanja, ki človeka ne goljufa, je obernjeno na večnost! Kje pa najdemo to vzvišeno čednost, ki nas vzderžuje v Vsakem položaju življenja? Ona je hči kerščanske vere in neki Pisatelj pravi, da vera, ketera je upanje k čednosti povzdignila, m°re biti ko od Boga. Da, ona je božja; ker nas obvaruje v^akeršnega zla, ker zamaši brezno obupnosti; ker nas priga-QJa k vsemu dobremu, k zvesti vaji v vseh čednostih, ker nam kot plačilo obeta nebesa. Tisti, ki nimajo upanja, tavajo v strašni temi, v smertni senci; kaker bi prebivali v od Boga prekleti deželi, enaki brezdnu, o keterem pravd pesnik: „PU' stite, naj vam zgine upanje, vsi, ki semkaj vstopite". Le vera Jezusa Kristusa more vliti človeku upanje v serce. Drugi nimajo upanja in ga ne morejo imeti. Kerščansko upanje pride tedaj od Boga. On sam ga je položil v naša serca, ko je našim pervim starišem, ko so padli v greh in bili izgnani iz raja obljubil, da pride Odrešenik, da bo enkrat žena peklenski kači glavo steila. Ta odrešenik je Kristus Gospod, in ona čudovita žena je naša milosti polna mati Marija. Zdrava, ti naše upanje, zdrava, mati sv. upanja! Naš namen je, pokazati, kako nas upanje tolaži v vsakem terpljenju. l)a to spoznamo, je dosti, da pobožno molimo djanj® upanja, kaker nas uči sv. cerkev: „Upam in terdno pričakujem, o Bog, da mi boš po zasluženju Jezusa Kristusa dal večno zveličanje, ki si ga obljubil vsem, keteri spolnujejo tvoje zapovedi' Zato tudi upam od tebe odpuščenja svojih grehov in vseh drugih milosti, keterih potrebujem, da si zaslužim večno zveli°a' nje. Vse to upam od tebe, ker si vsemogočen, neskončno dobrotljiv, vsmiljen in zvest, in torej moreš in hočeš izpolnit’’ kar si obljubil. V tem upanju hočem živeti in vmreti. O Bog, uterdi moje upanje!" V tej molitvi razločujemo to dvoje: I. predmet upanja, to je, milosti, ketere morejo in moraj0 upati vsi ljudje; II. Nagib k tej čednosti, to je, podlaga te čednosti in m> sklepamo, da se mora vsak človek v vsakem položaju življenj® tolažiti in mora tudi upati. I. Kedorkoli si in kakeršenkoli križ te teži, Bog, Vsem0' gočni in Najdobrotljiviši, ti vkazuje, upati in sicer tukaj v tem življenju na njegovo milost in tam gori večno zveličanje. Pridite k meni vsi! • Obernem se najprej k tebi, dragi bravec. Ti tožiš in m* sliš morebiti ne brez vzroka, da si najnesrečniši človek °® svetu. Morebiti si vboga sirota, zapuščena vdova, žalujoča mah Razumem tvojo britkost in žalost; neusmiljena smert te Je vsega oropala, raztergala je vse vezi nežne ljubezni. Nobe*1® serce ne govori več k tvojemu sercu; nobena podpora ti ostala; okrog tebe je le samota, zapuščenost, grozna prazno1®' vtolaži se! Grob, na keterem žaluješ, se ni za vselej zaperl. Sv. upanje nam pove, da tisti, ki nam jih je smert vzela, niso tukaj v grobu, temuč gori v nebesih. Naši ranjki nas vidijo ; °ni nas slišijo; oni nam kličejo in kmalu jih bomo zopet videli ; zakaj v nebesih se zopet vsi najdejo, da se z večno ljubeznijo ljubijo in nikedar več ne ločijo. Zatorej ne jokajte, ka-ker tisti, ki upanja nimajo. Glejte, Gospod vas krepča v tem življenju se svojo milostjo; on vam daje zdaj moč in poter-Pežljivost v terpljenju in vas bo enkrat sprejel v večno nebeško veselje. Zaupajte vanj in potolažite se! Kar je bilo rečeno siroti, vdovi, žalujoči materi, to velja vsem. Upajte! Upajte v poskušnji! Upajte v boju! Upajte, ako s° vas vaši prijateli zapustili ali vas izdali! In ke bi vam bila tesreča vse pobrala, ke bi vas bil zlobni izdajavec pehnil v največo revščino, vender pravim : Upajte ! Kličem tistim, ketere ie obiskala huda bolezen in jih plaši strah pred smertjo, o uPajte na božje vsmiljenje; Gospod je blizu vas! On vas bo Podpiral in, ako boste vdano prenašali svoje bolečine, vas bo vzel v nebesa in vas kronal z nezvenljivo krono. Celo tistim, b' zdihujejo pod težo greha, ki jih grize nemirna vest, da sko-raj obupujejo nad svojim zveličanjem, kličem: Upajte! upajte Qa Boga neskončno vsmiljenega, ki noče smerti grešnika. On Vas bo, ako ga le odkritoserčno iščete, zopet sprejel v svojo lju-tazen in vam enkrat podelil nebeško veselje. To ni prazna °bljuba, temuč obljuba večne resnice in mi moramo to verovati. Obudite torej vsi, ki vas teže križi in nadloge, prav pogostokrat djanje kerščanskega upanja, pomislite, da je konec Vftta bridkosti in konec terpljenja vsih, ketere ljubite, večna s*ava, nebeško veselje. Kmalu ga boste posedli. Tako se tonite in veselite v tem upanju! II. Ali pa sme človek vedno upati? Gotovo, on sme in tudi mora vedno upati. To se spozna iz nagibov, na ketere se ta čednost opira. Zakaj upamo ? Kaj je podlaga kerščanskega uPanja? Ali niso to nespremenljive lastnosti božje? Njegova tabrotljivost, njegova vsemogočnost, njegova zvestoba? Ti upaš, er veruješ, da te Bog rešiti more, in da te rešiti hoče, ker te ■*ubi. An nima vedno moči za to ? Ali noče tega vsaki čas ? more kedaj prenehati, te ljubiti? Ali more kedaj svojim °*5*jubam nezvest postati ? O, poprej bi mati pozabila na svo- jega lastnega otroka, kaker bi on na te pozabil, to je sam razodel. Ako si dober kristjan in te vender nadloge obiskujejo, upaj v njegovo ljubezen. Bog sam je, ki te skuša, kaker je ne-kedaj skušal Abrahama, Joba, Tobijo, Davida, svoje najzvestejše služabnike in najboljše prijatele. Govori, kaker so govorili ti poterpežljivi možje, ki so upali zoper vse upanje. „Ako bi me tudi vmoril, bom vanj zaupal". Job. 13. 15. »Gospod, skerbi za me; moj pomočnik in moj varih si ti; moj Bog, ne mudi se". Ps. 39. 18. „Zakaj si žalostna moja duša in zakaj me motiš? Zaupaj v Boga“. Ps. 14. 6. „V te, Gospod, zaupam, ne bom osramočen vekomaj". Ps. 30. 2. Bodite potolaženi, vi pravični, zakaj Gospod je z vami, in ke bi bil cel svet zopei' vas, nič se ne bojte; on je vaš varih, vaša moč, vaše plačilo-Ako si pa grešnik, upaj, upaj brez prenehanja. Saj veš, da Bog noče smerti grešnika, temuč, da se spokori in živi; onje pripravljen, odpustiti ti. Na ternjevem potu kazni in poskušnjc te hoče nazaj k sebi pripeljati in le zato ti je poslal bridkosti in nadloge, da bi te rešil. Tako je nekedaj genil serce grešnega Davida; tako je pripeljal zgubljenega sinu nazaj v očetovo hišo. Ne obupaj, vbogi grešnik, Bog bo tudi tebi odpustil. Naj nihče ne pravi: »Zgubljen sem ! Preveč sem grešil"-Vsi smejo in vsi morajo zaupati v božje vsmiljenje in tolažit' se v tem upanju. K sklepu se zo{£et obernimo se sočutnim sercem do ne' vernikov, ki nimajo upanja. Kaj naj pa upajo v neizogibni!1 stiskah in nadlogah življenja ? O, marisiketeri izmej njih bi se imel za srečnega, ke bi mogel vsaj to upati, da se bo kedaj zopet v nič pogreznil, pa „njih upanje bo gnjusoba duši". J°b' 11. 20. Kje bo iskal tolažbe brezbožnež, ako ga vse naenkrat zapusti, ako zgubi svoje premoženje, ako mu smert p°' bere ženo, otroke, vse, kar je ljubil; ako ga bolezen in bole* čine opominjajo, da se mu bliža konec, da ga bo zdaj smeft poklicala iz življenja? Vprašam še enkrat, kje bo našel tolažb0 brezverec, ako zanj ni več nobenega upanja? — Vender to & ni konec. Smert še ne konča vsega. Tudi brezbožneži čutij0’ da jih smert ne more popolnoma vničiti. In potem? Kaj upaj0 potem, kaj smejo upati? — Imejte sočutje ž njimi in m°l'te za nje; pa nikar ne posnemajte njih zgleda. Ti dobri in zvesti kristjan, bodi serčan in zaupaj! in Bog se te bo vsmilil; upaj do konca in ne boš osramočc0. Dva grobna napisa nam vse to, kar smo premišljevali o Spanju, prav lepo pojasnujeta. V Londonu je v neki cerkvi, ketera je pa bolj pokopališču podobna, ker je mnogo inertvih v nji pokopanih, na nekem grobnem spominiku zapisano: »Miserrimus", to je: „Tukaj leži najnesrečniši!“ Serce se človeku kerči, ko ta spominik ogleduje, mimo gre, kaker mimo kake ječe in še ne vpraša, kedo je tukaj pokopan; prav groza je človeka pri tem pogledu. Na nekem drugem pokopališču na slavno znanem „Campo Santo" v Pizi na Laškem je krasen spominik iz belega marmorja in na njem je se zlatimi čerkami zapisana le beseda: »Jaz upam". (Io spero). Na verhu je znamenje sv. križa. Pri Pogledu tega spominika se serce vmiri, kerščansko upanje mu kliče: „Zopet se bomo videli". Zato vi otroci božji, vi otroci luči, pomilujte tiste, ki nimajo nobenega upanja; svoje upanje pa ohranite, naj vedno ostane v vašem sercu, vas tolaži v vseh britkostih, kaker je tolažilo pobožnega terpina Joba. »Najnesrečniši" in »Jaz upam" — kolika razlika! BI. Jakob, Zaderčan, sp, 1. reda. *) V frančiškanskem redu je več bratov lajikov, ki so v delavnici ali v kuhinji sveto živeli in si nebesa zaslužili; mej nJimi je tudi bi. Jakob Ilirski (t. j. Slovenski) ali Biteški, tako 'menovan, da ga ločimo od drugih blaženih in svetih Jakobov frančiškanskega reda. Njegovo rojstno mesto je Zader, zdaj glavno mesto Daljmacije; tu je bil rojen okoli leta 1484. Njegovi verni in spoštovani stariši so ga vzgojili v strahu božjem. mladenič je stopil v Zadru v frančiškanski red. V samo-stanu je ko brat lajik po svetem vodilu tako živel, da je bil mladim in starim lep zgled pravega redovnika. Predstojnik *) Leggendario francescano 27 Aprile. L’ Aureola serafica 27 Aprile. Winkes, Seraphischer Tugendspiegel, 27. April. Lectiones II. Nocturni in Breviario Romano-Seraphico sub die 27. Aprilis. daljmatinske, ali kaker so jo takrat v redu sploh imenovali slovenske pokrajine, ga je seboj vzel ko spremljevavca v Italijo, ko je šel tja na generaljni zbor ali kapitelj. Takrat so imeli bosanski frančiškani v južni Italiji svojo redovno pokrajino, imenovano barsko sv. Nikolaja. Jakob prosi predstojnika te pokrajine, da bi ga sprejel mej svoje brate, ker je hotel nepoznan in zato manj moten Bogu služiti. Tu so ga predstojniki pošiljali v razne samostane, kaker v Kasano (Cassano)f Konversano (Conversano) in Biteto (Bitetto), kjer so redovniki vestno spolnjevali sveto vodilo. Povsod je svojim sobratom dajal lep zgled v veliki ponižnosti, v natančni pokorščini in v sveti čistosti. Ljubil je molčanje; svoje telo je mertvil s kratkim spanjem, bičanjem in postom. Svojo službo je vestno opravljal, dasiravno je veliko molil in rad premišljeval Kristusovo terpljenje. Premišljevanju je bil tako vdan, da je lehko pre* mišljeval ne samo v cerkvi, temuč tudi v kuhinji pri ognjUi ki ga je spominjal večnega ognja v peklu. Ta ogenj ga je spodbujal, da naj Boga še bolj ljubi. Bil je tudi velik častivec Matere božje brez madeža spočete in je rad molil rožni venec njenega sedmerega veselja ali frančiškanski rožni venec, kaker ga zdaj imenujemo. Mej mnogimi milostmi mu je Bog dajal tudi milost in 'dar prerokovanja in čudeže delati. Zadnja svoja leta je preživel v Bitetu, kjer je sveto vmerl 27. aprilja leta 1545; zato mu pravijo tudi Biteški. *) Ljudstvo ga je zmirom ko svetnika častilo in to nepretergano češčenje je poterdil papež Inocencij XII. V frančiškanskem redu se opravljajo molitve in sveta maša njemu v čast 27. aprilja. Glej, dragi bravec, v vsakem kraju, v vsaki pošteni službi se moreš zveličati, le po zgledu bi. Jakoba vestno spolnjuj božje in cerkvene zapovedi ter dolžnosti svojega stanu M* svoje službe. Rad moli in pridno delaj! P. A. F. *) Neketeri pišejo, da je vmerl okoli leta 1490, drugi pa leta 1545. BI. Bernardin Feljferski. P. B. III. Poglavje. Bogoslovec v Benetkah.— Učitelj redovni mladini. —Apostoljska priprava. 1457 — 1468. Po letu poskušnje je Bernardin napravil slovesne redovne °bljube. Štel je osemnajst let. Berž potem so ga poslali v Mantovo v samostan sv. Duha, majhin in vbožen kaker novicijatni. bližnje močvirje ga je poverhu delalo še nezdravega. Da bi Mantovo vterdili ter zavarovali pred sovražnimi •topadi, ki so se tako pogosto ponavljali v tisti dobi, je prišlo Meščanom na misel skopati okrog mesta velike jarke in v nje Speljati vodo iz reke Minčija. Nastala so tako tri jezera, ki s° tam še do današnjega dne. Imenujejo se Gorenje, Srednje 'n Spodnje jezero. Mesto v sredi je od teh jezer obdano v podobi podkve. Naj so nekedaj mestu res služila v obrambo, zdravju pa niso in niso bila na korist nikoli. Kedor prebiva sPodaj v bližini teh jezer, je zelo izpostavljen nevarnosti, da se loti merzlica. Ta žalostna usoda je čakala tudi Bernardina. Ni bilo dolgo in zbolel je. Zapadel je bolezni tem hitreje, ^er je prišel v Mantovo ob času največe vročine, ker je bil do-s*ej vajen le gorskega čistega zraka, in ker je bil slabotne po-stave. Zdravniki so menili bolezen pregnati z močnimi zdravili; VsPeh pa je bil, da ga je hudo glava bolela in so mu celo lasje Začeli izpadati. K sreči pride okrajinski vikarij, pater Pavel Veronski, ki najde Bernardina v jako poinilovavnem stanju, da se je bilo ^ati za njegovo življenje. In zato berž veli, da se naj bolnik nemudoma preseli v Verono. Veronsko podnebje je slično feljterskemu. Zato je tudi ^ernardinu prijalo, tako da se mu je zdravje polagoma jelo Vračati. Zdaj je hotel berž zveršiti naročilo, ketero mu je dal krajinski vikarij pri odhodu iz Mantove. Rekel mu je bil nam-re^: „Ako vam Bog da zdravje, porabite svoje perve moči v Poitalijančenje kakšnega spisa sv. očetov v korist vernih". Po tem naročilu je Bernardin prestavil nekaj pisem sv. Jeronima (n. pr. Demetrijadi, Evstohiji) in razprave sv. Bazilija o de-vištvu. Izvolil je te reči po nasvetu nekega patra, spovednika nekih redovnic, ki je želel za nje tega berila. Daši so se do-tične prestave pisem sv. Jeronima zgubile, ni vender dvojbe, da jih je bil Bernardin spisal. O tem priča sam. V neki pri' digi, ki jo je govoril 1. 1488 benediktinkam v Florenciji, je namreč rekel: „0 tem predmetu (o pokorščini) razpravlja sv-Jeronim v svojih lepih spisih za Pavlo in Evstohijo. Aj! žele* bi, da bi imele ve te knjižice. Zelo koristne so. V njih je spisal svetnik navodilo za pravo duhovno življenje svojima dragima hčerama. Dobrih trideset let je, kar so mi prišle v roke-Tedaj sem bil naprošen, da jih iz latinščine prestavim v domači jezik. Ako bi še imel to prestavo, bi vam jo dal“. Ko je Bernardin okreval popolnoma, ga je čakala nova selitev. Okrajinski očetje so na kapiteljnu določili, da naj gre v Benetke, bogoslovja se učit. V bogoslovnih tečajih v Benetkah je poslušal nekega slovečega profesorja pariškega vseučilišča. To je bil manjši brat, ki je tedaj živel pri observantih, ki so ga bili poklicali tje, da si je bil konventualjec. V tisti dobi je bil red sv. Frančiška še jedna družina pod vlado le jednega verhovnega predstojnika. Preosnova, ketero so širili sv. Bernardin Sijenski in njegovi učenci, sv. Janez Kapistranski, sv. Jakob Marški in drugi svetniki, je vstanovila posebne samostane, v keterih se je ostro spolnjevalo vodilo, zlasti glede vboštva. Zato so te frančiškane imenovali observante, to je spolnjevavce. Enotnosti reda pa to tedaj ni škodovalo. Posamezni observantje so neketere krati prebivali v konventualjskih samostanih. In narobe, v obser-vantskem samostanu posamezni konventualjci. Do ločitve uprave in vlade mej observanti in konventualjci je prišlo še le pod papežem Leonom X. Bogoslovna šola tega pariškega vseučiliškega profesorja ni bila odperta samo redovnikom; bila je javna. In sloves učitelja je privabil mnogo, slušateljev, celo mož zrele dobe. Tako ga je n. pr.^pridno hodil poslušat sloveč pridigar, frančiškan pater Mihael Milanski. Predstojniki so pustili le dve leti Bernardina v Benetkah-Menili so menda pač, da bo potem poduku pri svoji na- ^rjenosti in marljivosti sam lehko nadaljeval bogoslovsko učenje. Iz Benetek je bil Bernardin spet poslan v Mantovo, pa ne v’eŽ v mali, nezdravi samostanček sv. Duha, kjer je bil dobil Mrzlico, ampak v veliki samostan sv. Frančiška, kjer se je nahajalo lepo število mladih redovnikov. Bernardin jim je bil P°slan ko učitelj. V času redovnega življenja Bernardinovega s° bila ta leta v Mantovi zanj najprijetniša. Preživel jih je v družbi svetnika, patra Siksta Milanskega, ki mu je postal spo-Vednik in prijatel. Pater Sikst je bil šestnajstleten vstopil v frančiškanski red. Ob lepi uri ga je bila pridobila za red beseda sv. Bernardina Sijenskega. Vmerl je 1. 1486 v Mantovi blizu osemdeset star. Cerkev ga ni slovesno razglasila za svetnika. Neketeri Pisatelji pa mu dajejo kljub temu naslov blaženi, neketeri celo Svetnik. Da je bil svet mož, nihče ne dvoji. Mnogi čudeži so sPričevali njegovo svetost. Skoraj vsa svoja leta je preživel v fantovi. Večkrat je bil samostanski predstojnik, ali pa njegov namestnik. Cenili so ga redovniki in verniki. Pervi kaker drugi s° si ga radi izbirali za spovednika. Mnogo iskan ko voditelj “uš je le redko kedaj zapustil samostan. Občevanje s patrom Sikstom je na Bernardina zelo blagovno vplivalo. „Pod vodstvom blaženega patra Siksta Milan-^ga, učitelja in voditelja, je Bernardin močno napredoval. V ^atkem času je postal mož visoke čednosti in doveršene po-P°lnosti“. Tako piše škof Frančišek Goncaga, prabratič patra Vdovika Goncage, observantskega provincijala, keterega to-'ariš je Bernardin bil. Ta Goncaga je bil, preden je postal škof, PeQeralj manjših bratov. Zato je njegovo spričevanje — nave-Vie besede je zapisal v svoj letopis o začetku serafinskega reda "" velike veljave. — Modri pater Sikst, h keteremu se je Ber-nardin v dobi sedmih let lehko ob vsakem času zatekel po SVet> je berzdal gorečnost njegovo, da ni prestopila mej. Tudi sv. Jakob Marški je na svojih potovanjih neketere ^ti obiskal samostan sv. Frančiška v Mantovi. Veselil se je t'ad čednostniin napredkom redovnika, keterega je on pridobil. L. 1463, v petindvajsetem letu starosti je Bernardin bil P°Svečen v mašnika. S tem pa se ni skoraj nič spremenilo nJegovo življenje. Mej pobožnimi vajami, učenjem in poduče- vanjem redovne mladine mu je tekel čas. V prostih urah se je učil zlasti cerkvenega prava. Čudoviten spomin mu je pri tem dobro služil. Temeljito poznanje cerkvenega prava mu je bilo pozneje neprecenljive vrednosti. Kljub samotnemu življenju se je priljubil Bernardin man-tovčanom. Neka tamkajšnja navada je k temu pripomogla, navada pogrebnih govorov. Vsaka družina mantovska, imenitna ali neimenitna, si je želela pogrebnega govora, ako ji je smert pograbila kakega drazega iz hiše. Spregovoriti je bilo v ta namen nekaj besed v spomin pokojne osebe, za moške v latinščini, za ženske v domačem jeziku. Prijateli in dobrotniki so ob takih prilikah radi prihajali v samostan. „Treba potolažiti družino", so dejali. Nemogoče je bilo odbiti tako prošnjo. Pater gvardijan je zahteval podatke o ranjkem, ki jih je izročal p°' tem Bernardinu. V teku sedmih let je imel Bernardin okoli tri sto p°" grebnih govorov. To število se nam ne bo Zdelo preveliko, ako pomislimo, da je štela tedaj Mantova šestdeset tisoč prebiva'" cev, in da je vsaka družina želela na ta način svoje mertv® počastiti. Ni je bilo skoraj družine, keteri ne bi bil Bernardin obrisal solz se svojim pogrebnim govorom. S temi na videz malenkostnimi uslugami si je pridobil serca mantovčanov. K*' kega pomena je to bilo, bomo še videli. S Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem p. Petra Baptista Turka. X. Velecenjeni dobrotniki, blage dobrotnice! Zopet je poteklo leto in — kedo bi verjel — že osm°-Prišel je skrajni čas, da Vam napišem in pošljem dolžno letno poročilo. Pretečeno leto se je za me prav slabo začelo, pa, hvain Bogu, dobro izteklo. Zaradi obširnosti misijonskega delokrog3 mi ni bilo mogoče zadostiti potrebam in željam posamezni*1 misijonskih občin, keterih imam ravno 20, in sicer 11 v okrni11 Kvan-či in 9 v okraju Či-švej. Po naših misijonskih pravilih *oram vsako leto dvakrat ali vsaj enkrat obiskati vse misijonske občine, da imajo tako verni priliko opraviti letno spo-Ved in prejeti sv. obhajilo. S pomočjo Vaših milodarov mi je bilo mogoče, da sem tudi v pretečenem letu vzderževal redno šolo v mestu U-šije in v tergu Šia-pa-ho ter moški in ženski tatehumenat v okrajnem mestu Či-švej. Ker je zadnje mesece lanskega leta zelo naraslo število tatehumenov v bližnji okolici mesta Či-švej, zato sem se takoj v začetku novega leta še posebno zavzel za vzgojo in vspešni razvoj te mlade misijonske občine. Dal sem, ko sem se bil po božičnih praznikih povernil iz mesta U-šije, ondotni misijonski ^om in oratorij očediti in olepšati. Moja želja in moj namen ie bil, da ondi po kitajskem novem letu meseca februarija, ta-koj, ko se povernem od duhovnih vaj, podvojim skerb za vse katehumene sploh ter vsem, moškim in ženskim, poskerbim Potrebnega poduka. To sem tem bolj želel, ker sem se prebičal, da katehumeni tem gotoviše vstrajajo, čim preje se jih Poduči o resničnosti, lepoti in o dobrotah naše sv. vere. Ali to ni šlo tako gladko: peklenskemu sovražniku gotovo ni bilo 'šeč, da v tem važnem središču tega okraja postavimo zma-Sojočo terdnjavo božjo — misijonsko postajo, zato jo je skušal uoičiti. Kako se je to godilo, tega Vam ne poročam rad. Ali ker je ta žalostni dogodek posebno značiven za razumevanje naših razmer, zato naj sledi tukaj v glavnih potezah. Dne 11. januaija sem se bil napravil na pot h duhovnim va-Jam. Varstvo misijonske postaje sem izročil našemu kuharju, n°vemu kristijanu Hua-lien-haj, da jo čuva s pomočjo bližnjih kr*stijanov. Tisti dan sem dospel do postaje Lou-sen-kan, od k°der sem naslednji dan nadaljeval potovanje in sicer s čolnom P° narasli reki do terga Lan-či. Radi neenakomerne globokosti čoln večkrat zašel na plitvo in tako obtičal v pesku, od ko-^er so ga veslači le s težavo naprej spravili. Od postaje Lou-sen-kan do Lan-či bi bil lehko popotoval *udi po suhem, ali ker je vodna pot cenejša in navadno tudi k'tfiša od pešpoti, zato, kjer le morem, popotujem s čolnom. a to pot sem bil slabo naletel: za razdaljo 20 li, za ketero b' bilo treba 2 uri pešpoti, s čolnom pa samo eno, smo ven-<*er potrebovali celih 5 ur. Ko torej dospem na postajo Lan-či, -pričakuje me ondi kristijan Hua-lien-haj, keteremu sem bil izročil postajo v me-stu Či-švej v varstvo. Njegov resen in bled obraz mi je pričal da njegov prihod nič dobrega ne pomeni. Prinesel mi je tudi res prav žalostno novico, da so namreč pretečeno noČ tatje vlomili v misijonsko postajo in jo okradli. Spodrinili so zadnj2 vertna vrata, napravili v ilovnato hišno steno veliko votlin0 ter preko nje prišli v pervo prazno izbo in iz te v drugo, koder so odnesli mojim strežnikom dve skrinji obleke, ne da bi bil kedo kaj čutil, ako ravno so tisto noč trije ondi spali- Takoj sem odposlal strežnika Cen-ho-čin z mojo vizitnic0’ da bi pri okrajnem mandarinu vložil pritožbo o tem. Jaz Pa sem s čolnom nadaljeval potovanje v Huan-se-kan in odtod s parobrodom v Han-kov, kar je bilo pa z velikimi težavam' zvezano, ker se je bila reka Jan-ce-čian zelo znižala. Radi omenjene tatvine sem bil precej vznemirjen in sem težko pričakoval poročil. Strežnik Cen-ho-čin se je povernil >z mesta Či-švej ravno sredi duhovnih vaj. Da se preveč ne vzne’ mirim, sem še le po končanih duhovnih vajah poprašal, kak° in kaj. Zvedel sem samo neprijetne reči. Poslušajte! Moj strežnik je vložil pritožbo pri mandarinu. Ta se Je ravnal po kitajski postavi in je tatvino najprej naznanil niest nim načelnikom tatov in roparjev. O teh načelnikih pa bodi mimogrede povedano, da s° povsod v tesni zvezi s tatovi in včasi celo z roparji. Po imenU so jim znani vsi tatovi njih tatinskega delokroga, ker se P° strogem pravilu mora vsak osebno pri njih zglasiti, preden se loti lepe tatinske oberti. Od vsake srečno izveršene tatvine Pa dobe tudi svoj delež. To je ljudstvu znano in zato navada0 zahtevajo od njih odškodnino, ako so okradeni, ali to le redk° dobe, še menj pa vkradene reči same. Načelniki navadno k® žejo navidezno pomilovanje, pa se ob enem izgovarjajo, ^ tatov ne morejo zaslediti. Kedor torej hoče kaj doseči, ta mora resno prijeti in jim zagroziti s tožbo. Ali če grozi ub° žec, se ti načelniki malo menijo za to, ker vedo, da nima čim poravnati pravdnih stroškov. O ubogo ljudstvo! koliko škode in bede mu prizadevaj0 tatovi, keterih je tukaj povsod dosti, to pa ravno zato, ker s° jim preveč prizanaša. Navadna kazen je le, da dajo nekal0 odškodnino za ukradene reči; če jih pa tudi v ječo veržejo, se te kazni celo vesele: imajo namreč v prostosti tovariše, ki za nje kradejo in jih zalagajo se vsem potrebnim. Podporo pa imajo te tatinske družbe tudi v neke verste dobrodelnih zavodih, ki se imenujejo z latinskim imenom „mon-*es pietatis" in imajo pervotno res tudi dober namen, tukaj pa So pravi tatinski magazini. Ustanovljeni so po vseh večih me-st>h. Ondi more dobiti denarnega posojila vsakedo, ki da v zabavo kakeršno koli premekljivo blago. Ako je tista reč ukra-dena, po tem ne vprašajo, in ako jo hoče pravi lastnik imeti nazaj, mora poravnati zastavnino, ki so jo izplačali tatu, za Peterega ime mu pa ne povedo — naj ga išče sam. Tudi mojo ^pno uro je že doletela ta usoda; odnesel mi jo je nekedo, ^ je delal v moji izbi. V omenjene zavode torej tatovi prosto in varno znašajo ukradene stvari, in jih je zato tem težje zaslediti. Po preteku zastavne dobe prejdejo stvari v last zavoda, ki jih razproda, Pa ne v lastnem kraju, temuč oddaljeni zavodi so mej sebo v 2yezi in si stvari zamenjavajo, da se tako izognejo nadlegovala radi ukradenega blaga. Pri tatvini v naši misijonski postaji se je pokazala še po-sebna prekanjenost. Izveršili so namreč tatvino ravno na dan, k° je mandarin radi bližajočega se kitajskega novega leta sodno dedovanje zaključil. Menda so upali, da tako ne bomo mogli u*°žiti pritožbe, ki jo je pa izjemoma mandarin takoj sprejel. ^ nji smo zvračali glavno krivdo na načelnike tatov, ki so v ^estu Či-švej trije, namreč Jan, Cun in Tun. Tem je torej mandarin dal strog ukaz, da kar najhitreje Poiščejo tatove, ketere so res hitro zasledili. Toda kje? V ječi! Neverjetno sicer, pa vender res! Mandarin jih da pripeljati Pred se. Izkazalo se je, da je jetniški čuvaj v tisti noči izpuhi iz ječe štiri tatove, da bi na naši misijonski postaji kaj odkradli za novoletne dni. Mandarin je čuvaja in tatove prav °*3čutno kaznoval: vsakemu je dal namlatiti na členke nad ti-s°o udarcev in jim tako členke v hudih bolečinah podrobil. To je najhujša in najsuroviša kazen za tatove; vender pa kljubu občutni kazni niso teli priznati krivde, dasiravno je bilo terdno dokazano, da so bili v oni noči zunaj ječe. Radi tega ■^e bilo pri mandarinu vse zelo razdraženo. Za take prestopke namreč, kaker je izpuščanje iz ječe v tatinske namene, je določena stroga kazen, ne samo za čuvaje ječe, ampak je za vse odgovoren tudi mandarin, ki je zato kar naenkrat spremenil svoje mnenje. Zato da zopet vse poklicati pred sodbo, tudi mojega strežnika Cen-ho-čina in kuharja Hua-lien-haja in one tri načelnike tatov. Le ti so mandarinu pokazali dve obleki, ki so se našle pri obtoženih tatovih in o keterih se je spričalo, da so lastnina mojih strežnikov. Kljubu temu je mandarin ter-dil, da je obtožba izmišljena in je zapretil načelnikom tatov s kaznijo. Ti so se začeli z mandarinom nedostojno prepira1* ter so naposled, kar je nedopustljivo, samovoljno zapustili sodno dvorano. Zdaj veli mandarin svojim strežajem, naj ugrabijo nepokorne načelnike. Ti beže proti naši postaji, strežaji pa za njimi. Pomislite, kakšen sad je rodila ta kitajska razburjenost! Pri našem oratoriju so bila polomljena vrata in okna in stertih tudi nekaj notranjih stvari. Ivedo je to storil? Oni trije načelniki so terdili, da mandarinovi služabniki, ta pa je to odločno tajil in terdil v svojem poročilu na me, da njegov* služabniki niso prestopili praga misijonske postaje. Načelniki tatov, zviti lisjaki kaker so, so me tudi prosili, naj jih sprejmem v število naših katehumenov. Hoteli so se na ta način rešiti vseh sitnosti, ker so upali, da jih bom potem jaz branil-Jaz jim seveda nisem šel na led. Da to sitno zadevo prej končam, sem prosil sveta in P°' moči višjega misijonarju p. Ivasijana, ker ima po večletni de' lavnosti več skušnje za take stvari in pa tudi več ugleda Pr* mandarinih. Tako sva prišla oba 13. februarija na tisto he' srečno postajo v Ci-švej ter sva začela pozvedovati, kedo nain je napravil toliko škodo. Pozvedovanje je bilo težavno, ker za pričo ne gre nihče rad. Slednjič sva pa vender dognala, da so bili oni načelnik* tatov največ krivi, ki so ko znoreli našuntali pagane in nekaj katehumenov, da so nam napravili tako občutno škodo, °** enem pa so začeli razsajati in kričati ter vso krivdo zvračat* na mandarinove služabnike, ki pa do postaje niti prišli nis°-Načelniki so imeli menda celo namen našo postajo s petrole-jem zažgati, ako bi se ondi prikazali mandarinovi služabnik*- Ko sva s p. Kasijanom, koliker se je dalo, pozvedela, sva šla k mandarinu in mu vse povedala. Zahtevala sva o& nJega 100 ligatur odškodnine za tatvino, ketere nama je v par dneh izplačal. Škodo pri oratoriju pa so morali poravnati tisti, ki so jo napravili, vsak po 10 ligatur. Sedem katehumenov, ki s° bili tudi obdolženi, da so pri tem gerdem delu pomagali, Sem izključil in tri izmej njih izročil mandarinu, da jih vtakne v ječo in nekoliko pretepe drugim v strah in zgled. Mojega strežnika Cen-ho-čina sem odslovil, ker je pri sodnijski obrav-navi se surovimi besedami hudo razžalil mandarina in je se svojim neprevidnim postopanjem veliko zakrivil, da se je ta nesreča zgodila. Razžaljeni mandarin je bil s tem nepristranskim postopanjem tako zadovoljen, da naju je povabil na kosilo ter tudi obisk drage volje vernil. Treba mi je le še povedati, kaj se je zgodilo z načelniki tatov. Ker so od mandarina samega nastavljeni za ta posel, dolžni so mu spoštovanje in pokorščino, zoper ketero so se pa Se svojim gerdim dejanjem hudo pregrešili, zlasti pa še, ker So tudi izdelali krivo tožbo zoper lastnega mandarina. Zdaj so s® seveda v velikem strahu skrili daleč od mesta. Ali to skri-Vanje ni dosti pomagalo: Tun in Cun sta že v ječi, zadnji je obsojen na celih 15 let. Jan, keterega čaka najhujša kazen, ni še Prišel pravici v roke. On bo obglavljen ali pa izgnan, ker So našli v njegovem stanovanju pervotni rokopis krive obtožnice zoper mandarina, ketero je on sestavil. Tako se torej nam misijonarjem godi! Kaker Gospodu: na cvetno nedeljo so ga peljali v slovesnem sprevodu v Jeru-Zalem, na veliki petek so ga pa sramotno umorili. Tudi nas Sprejemajo na mnogih krajih z velikimi slovesnostmi in ka-eJ° prav izredno navdušenost za kerščansko vero. Ali to mine 'n pokaže se hladnost, mejsebojna zavist, napuh itd,, kaker bi Sam škrat vteknil vmes svoj okuženi rep. Zastonj se trudi misijonar, da bi vkrotil malenkostne prepirače in pravdarje. Ne-kaJ je pa vender dobrega pri tem! Na ta način spoznamo, kedo ima v resnici resno voljo postati dober kristijan, keterih -ie Pa> žal, le malo. Po mojih okrajih od vsakih 10 katehume-n°v komaj rešim po enega. To pa me ne dela brezupnega : kaker je prišla za velikim petkom velika noč — slovesno vsta-JenJe> tako se zanašajmo, da bo po mnogih poskušnjah kato-bških misijonarjev prišlo tudi za nesrečno Kitajsko slovesno Vstajenje, ko bo nauk Kristusov napolnil in prevzel vsa serca, ko bodo po milosti sv. kersta prerojeni vstali in se oklenil' pravega Boga vsi, ki zdaj še zaslepljeni sede v temi in smertn' senci. Bog daj svoji Cerkvi, da bi mogla kmalu prepevati Al®' lujo zmage kerščanstva nad Kitajsko. (Dalje prih.) Naša Kostanjevica. Zgodovina cerkve in samostana. 6. P. Klar Vaskotti. VI. P. Klar ko pisatelj. Ko pisatelj je nastopil p. Klar najprej z neketerimi knji' žicami iz francoščine prevedenimi v italijanščino. Leta 1838 je izišla v Gorici pri Paternolliju majhina knjižica z naslovom L’ora santa (Sveta ura), ki je imela namen pospeševati enO' urno molitev pred polnočjo vsakega četertka v spomin molitve Kristusove na Oljiski gori. Obsega 102 strani v 12°; ime frafl' coskega pisavca in italijanskega prestavljavca se ni natisnil0’ pač pa je poslednje na izvodu, ki je v paši knjižici, z rok° zapisano. Prav tistega leta 1838 je bil natisnjen pri Bragolinu v Be' netkah p. Klara prevod poročila francoskega grofa Montbela ° poslednji dobi zgodovine kralja Karla X. V naši knjižici °a' tisnjene knjižice ni, pač pa čedno vezan rokopis p. Klara. Leta 1839 je izišel v Vidmu „Nauk o Sercu Jezusovem z nekoliko pobožnostmi in molitvami k Sercema Jezusovemu i° Marijinemu*. V naši knjižnici te knjižice tudi ni, pač pa je druga knjižica o Jezusovem sercu, ki je bila tudi v Vidmu °a' tisnjena leta 1844: Mesec presvetega Serca Jezusovega (M e se del Sacro Cuoredi Gesii). Ta knjižica, ki šteje 160 straniv mali osmerki, je označena ko prevod iz francoščine (Tradu-zione dal francese) z rokopnisnim dostavkom prestavljavčevim’ „Del P. Chiaro Vascotti*. Izvirne kratke spise večinoma iz domače cerkvene zg°' dovine je priobčeval p. Klar v že omenjenem časopisu „L’Istria“ od leta 1846 do 1851. Podpisoval se je P. C., pa v našem izv°Ju je v neketerih primerih ostale čerke svojega imena z roko pripisi’ V I. letniku (1846) stoji v 9. št. „Majhino popotovanje Tersta do Rovinja" (Viaggetto da Trieste a Rovigno). Iz *ega spisa, ki obsega blizu tri strani četverne oblike časopisa, v'dimo, da je p. Klar francoščino ne le razumel, temuč tudi govoril. Popisuje namreč nekemu sopotniku, ki se mu je reklo, 4a le francosko govori, v prijaznem pogovoru mala isterska mesta, ki se mimo njih vozita po morju. Drugi njegov spis v tem letniku je življenje slovečega našega patra Frančiška Glaviniča: „Biografia del pad. France-Sco Glavinich istriano v št. 24—25, z dostavkom urejevavstva 4 strani. Tretji je življenje že znanega nam njegovega učitelja Antonija Pesara : „Biografia di monsi gnor Antonio Pesaro Cano-nico titolare" str. 43/4 v št. 33—34. Naposled opisuje v št. 47 "48 in 49—50 Istrijana Petra Krušiča („Pietro Crussich") gospoda v Lupoglavi in poveljnika v terdnjavi Klisu v Daljmaciji, ^ je živel v 16. stoletju ter dal na svoie stroške perve Stopče se Sušaka na Tersat narediti (današnje so novejše, iz Prejšnjega stoletja). Zgubil je življenje v hudem boju s Turki; hei njegova je odkupila njegovo truplo ter ga dala pokopati na Tersatu v kapeli sv. Petra, ki jo je bil on dal sezidati. V drugem letniku „Istrije“ (1847) sta dva spisa p. Klara, v št. 3-4, 5 — 6 na 8 straneh o razkolu isterskem („Scisma 'striano“) ; v št. 17, 18, 19, 20 na 10 str. o težavnih razmerah 'sterskih škofov po razkolu do leta 1180 („Difficile condizione ^e' vescovi d’ Istria dopo lo scisma istriano fino al 1180“). V tretjem letniku (1848) imamo najprej znameniten spis serafinskem redu, o nekih okrajinah in neketerih frančiškanih samostanih v Istriji („Del Ordine serafico di qualche pro-^ nc'a e di alcuni conventi francescani d’ Istria") 15 strani v št. ’ 4> 5, 6, 7, 9 ; potem v št. 3. junij a 3 strani o samostanu Sv- Petra („Del convento di s. Pietro in Selve"). V četertem letniku ni ničesar od našega patra; tolikanj Pa v petem (1850). Tu stoji v št. 22 mikaven spis o vsta- n°vljenju in zatertju samostana sv. Klare v Gorici („Fonda-, ne .e soppressione del monastero di S. Chiara in Gorizia") ^ez ^ st. in berž po tem o kapitulju gospe v Gorici („Capitolo danie in Gorizia") l'/4 str. in o zatertju samostana bene-hnek v Ogleju („Soppressione del monastero delle Bene-ltt>ne d’ Aquileja“) x[\ str. Dalje v št. 27, 28 na 11'/2 str. znameniten spis o pogl3" | vitnih prigodkih oglejskega škofijstva od postanka do zatertj3 („Precipue vicende del episcopato d’ Aquileja dali’ origine fin0 alla soppressione"); v št. 29. o vstanovljenju nadškofijstva v Gorici, o metropolitskem kapitulju in provincijaljnem cerkve' nem zboru goriškem („Erezione del Arcivescovato in Goriz*3' j Capitolo metropolitano. Sinodo provinciale goriziano") 61/« strani; naposled v št. 35 o pravem času vstanovitve goriškeg3 j nadškofijstva („Vera epoca in cui fu eretto 1’ arcivescovado Gorizia“) 2 str. V poslednjem spisu popravlja zmoto prejšnjega Oba je predelana in izpiljena vnovič izdal v slavnostni knjig' poklonjeni leta 1855 novemu knezu nadškofu Andreju Golj’ majerju o njegovem vhodu v svojo goriško cerkev („.YIemoria'e del fausto ingresso di Sua Altezza ill.ma e rev.ma Andrea Gol' mayr Prencipe Arcivescovo Metropolita deli’ Illirio Dottore di S. Teologia Abate titolare di Petur ecc. ecc. ecc. nella su3 Chiesa di Gorizia 11 di XXIV giugno MDCCCLV. Gorizia. Tip' e lit. di G. B. Seitz. 1855“). Ta knjiga na močnem papirju v 4° tiskana in primer110 vezana obsega 46 strani in dve podobi na posebnih listih, na111 reč bazilike akvilejske in goriškega mesta, čedno, dasi ne ravn° s fotografsko natančnostjo risani. Po vvodnih besedah pisave3 in posvečujočem pismu založnikovem gre pervi spis „Precipue vicende deli’ episcopato aquilejese dalla sua origine fin alla sup vi* I pressione" do str. 33., dalje od str. 35. do 46. „Erezione e cende deli’ arcivescovato di Gorizia". Kedor bi hotel le nekoliko primerjati to izdanje s pervi10 v „Istriji“, bi se prepričal, s koliko skerbjo je p. Klar popr3' ljal in pilil tudi svoj jezik. Škoda ker ni imel prilike, kaker je želel, tako delati se vsemi svojimi spisi. Vmerl je prežgi 30. malega travna 1860; letos torej, prav ta mesec imamo Pet desetletnico njegove smerti. (Dalje prih) Iz ljubljanske ženske skupščine III. reda. Ko se je zaslišal klic po organizaciji tretjega reda* sl^ poprijeli tudi mi te misli, ker smo prevideli, da je tretji re Zmesto, da bi prenavljal kerščansko družbo, dostikrat le pred-zasramovanja in zaničevanja, vsled nevednosti na eni in slsbo razumljene pobožnosti na drugi strani. Čutili smo težko Zgovornost, ki jo imajo pred Bogom vsi, ki so postavljeni za °> da vodijo red po pravem potu. Sklenili smo torej vse moči napeti, da postane svojim udom varno zatekališče, prijeten 'ert» prava dušna domačija in naj boljša tolažba v terpljenji tega življenja. V koliko se nam je posrečilo to doseči v moški skupščini, o tem smo vže večkrat pisali v „Cvetji“. Prav zato !e b° skoraj gotovo mnogim bravcem čudno zdelo, kako da o enski skupščini ni bilo do zdaj nobenega poročila. Ali smo to cisto v nemar pustili? Nikaker ne! Tudi tukaj se more zaznamenjati prav lep na-Pfedek. Tudi tukaj se, hvala Bogu, vse prenavlja, po dobro Premišljenem načertu, in upamo, da ni več daleč čas, ko bo d' to trudapolno delo doveršeno. Hoteli smo počakati s po-^ ilom do tedaj in stopiti pred bravce šele s končnim uspe-m- Ali ker se vedno silneje povprašuje po vspehih, smo se Zločili pretergati molk, zlasti, ker mislimo, da s tem spodbu- dimo tudi poslednje omahujoče mlačnike, da se vsaj v zadnjem re°utku ogrejejo za dobro stvar. Ravno nekako pred dvema leti je bilo, ko smo na vse trani ugibaje, stikali po zapisniku udov ljubljanskega tretjega eZ. Okoli 12.000 imen smo brali, a kje so vse te osebe? Od 1837 pričenši — koliko jih je pomerlo, koliko se jih je izselilo jubljane? Kedo bi nam mogel na to odgovoriti? Po dolgem preudarku smo začeli pri vsaki priložnosti po-vati tretjerednice o pomenu in potrebi organizacije, ter ko-n° izdali posebne listke, ki so bila na njih natisnjena vsa el,na vprašanja, z vabilom, naj jih vse sestre, ki stanujejo Jubljani, izpolnijo in vernejo. Nepričakovano kmalu so se nekate 'Žgal re vnete tretjerednice poprijele naše misli ter nam po-ln ulicah v manjše mestne oddelke po 60 do 100 tretjerednic. Sedaj še le smo mogli stopiti v ožjo dotiko se sestrami-Od tedaj se zbirajo, ako čas pripušča, vsako nedeljo popoldne tretjerednice enega tacih oddelkov skupaj v posvetovanje. & enkrat se jim pojasni namen organizacije, potem pa si izvolij® iz svoje srede po dve ali po več zaupnic, ki bodo prevzele ne* kako zastopstvo za dotični mestni del. Le še nekaj nedelj *n tudi to delo bo opravljeno. Tedaj se pa skličejo vse izvolje°e zaupnice, da si izberejo iz svoje srede prednico, odbornice i® vse druge opravnice, ki so potrebne za postavno vrejeno pre(4' stojništvo. Kadar se to zgodi, Vam bom, ako bo volja Božja, zopet poročil. Pri tem dolgotrajnem delu moram posebno pohvaliti 4ra’ tjerednice, ki delajo po tovarnah, zlasti v tobačni tovarni *® predilnici. Kar na svojo roko so se organizirale in so se£*a^ se svojimi zaupnicami nekak poseben odbor, ki stoji hrabf0 kot jedro cele skupščine. Pa tudi vse druge sestre z malo izje mami se vnemajo za to reč ter pomagajo po svojih močeh ^ dobrega uspeha. Bog jim poplačaj trud stotero! Iz Zafičine. Bog ve, kedaj se je zadnjikrat kaj bralo v „Cvetju“ skupščini III. reda pri nas v Zatičini! Najberže še nikolit v*a, nam ni nič znano, in vender se tudi tretjerednikom v zati , j,«!' okolici ni treba sramovati belega dneva. Sicer nismo ne 1 večja ne najstarejša skupščina III. reda na Kranjskem, naspi"04110' ni še dolgo, odkar obstojimo, pa tako maloštevilni in brez vsa cega pomena vender tudi nismo, in prav ginljivo je videti, ^ živimo v naši župniji v najlepšem soglasju z o. o. cistercij® v staroslavnem zatiškem samostanu: sinovi in hčere sv. Fr®0 ška v bratovski ljubezni združeni s sinovi velikega sv. Bern Tretji red je bil pri nas v Zatičini slovesno ustano dne 17. avg. 1. 1902. Od ravno tistega dneva spadajo k na arda vij«” mP11 125 •udi št. Vid, Višnja gora, Žalina in Polica, in na drugi strani Se Kerka. Pri pervem javnem shodu v Zatičini je bilo spreje-J'*1 92 oseb, in sicer 8 možkih in 84 ženskih. Kakor se vidi ‘Najo možki tudi pri nas na Dolenjskem kaj terde glave in se ne dajo tako lahko navdušiti za III. red, o katerem večidel ""slijo, da je prav za — stare babe! Od onega pervega shoda Z(taj je minilo 8 let; no, hvala Bogu, to se mora priznati: ' lem času se je naše število lepo pomnožilo in dobro smo napredovali. Naš letošnji zapisnik III. reda ne kaže nič manj takor 486 udov in sicer 264 takih, ki so bili sprejeti v zatiški ^r>> in verh tega še 222 drugih tretjerednikov, ki so se dali ‘z drugih soseskih skupščin v Zatičino prepisati. To je še pre-Cej veliko število za naše dolenjske razmere. k Pervi voditelj naše takrat še majhine skupščine je bil Poljski vikar čast. o. Lavrencij Goppel; pa po dveh letih, aamreč 29. aprila 1904, je za naslednika dobil č. o. Bernarda ‘ Benčiča, ki je pa moral, žalibog, vsled bolezni kmalu vse Postiti. Za nadaljnega voditelja so mil. g. opat Gerard Maier Zt*aj imenovali č. o. Alberika Ilovskega, ki je bil naš vneti "^dstojnik do 10. decembra 1909. Od tega dneva imamo no-'eSa vodjo v č. g. Robertu Sennu. Vsi štirje dosedanji voditelji so sc resno trudili in priza-evali, da bi se III. red v Zatičini in v celi okolici bolj in bolj ^Ozširjal, in naš zapisnik kaže v natančnih številkah, da njihov . d ni bil zastonj, če tudi nekateri bodisi iz nevednosti, bodisi ^ kakšnega drugega vzroka čez nas zabavljajo. Kaj črno! . Saka dobra in celo najboljša reč ima svoje nasprotnike, tako j6 'fo pri vsakem redu, kako bi naj bilo pri III. redu drugače ! Ce je naš Zveličar svoje najhujše sovražnike poterpežljivo Ponašal, kaj bi tretjeredniki obupali, če nas muhe nadlegujejo! J >majo svoje veselje, nam je to le v čast! Javne in slovesne shode za Zatičino in celo okolico imamo P0 šestkrat v letu, in hvala Bogu, tudi pri najslabšem vre-zmirom precej ljudi. Po posameznih farah pa se verše ^enu je ^Pomočjo č. g.g. župnikov in kapelanov redni mesečni shodi. sv°je shode in za vse druge pobožne vaje III. reda rabimo 2a«ški , — farni cerkvi, ki je sploh naj večja cerkev ..>> kapelico sv. tiska, Kranj- Bernarda, v kateri stoji lep kip sv. Franki smo ga pred nekterimi leti kupili za skoraj 300 K. — so neketeri podatki iz naše kronike. Veliko dela še čaka na Dolenjskem, v marsiketerih farah je še prav malo tretjerednikov, pa s pomočjo božjo in po priprošnji sv. Fran' čiška bomo vendarle napredovali — počasno pa gotovo! Sam0 eno željo imamo: da bi več moških dobili v svojo skupščin0' Ženskih bo vselej dosti, moških pa je do zdaj malo, pra' malo! In vendar je vzvišeni namen III. reda zlasti za mlade' niče, za gospodarje in očete tako velepomenljiv! Upajmo, da bomo kaj dosegli tudi v tem oziru — Bogu v čast, celi zatišk* okolici v korist za čas in večnost. 11. marca 1910. P. Robert Senn S. O. Cist. vodja skupščine III. reda v Zatičini- Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo rajni udje III. re^a skupščine gorjanske: Jera (Marija) Blažin, Helena (Marija) Šiiar. Dalje priporočajo: neka mati svojega sinu za spreobef' njenje in stanovitnost v poklicu; R. B. sebe in svojo gluh°' nemo sestro za poboljšanje; neki bolnik za zdravje, če je božja volja; neka žena od Sv. Petra pod Svetimi gorami priporoča sebe za ljubo zdravje, svojega moža in otročiče v neke P°' sebne dobre namene in da bi se vsi zveličali; J. F. iz Mira8’ sedaj v Aleksandriji, da bi spoznala pravi poklic, da bi se vs®' lej greha varovala in sovražnika premagovala; J. S. iz 1°*' mina, sedaj v Aleksandriji, da bi srečno prišla v svojo dom0' vino in stanovitna ostala v svojem poklicu k vstopu v sam0 stan ; neki stariši iz Nove Štifte za srečno zadnjo uro in v neke druge dobre namene; neka žena za zdravje sebi, možu, °tr° kom in vsej svoji hiši, tudi za srečo in blagoslov božji pri S° spodinjstvu; prav tako neka druga žena od ravno tam; ta 'n še neka druga ženska tudi še v neke posebne dobre namene’ A. L. iz ,D. priporoča tamkajšne gospode dušne pastirje, da jih Bog zdrave ohranil ter jim dal njih verno čredo srečno Pr‘ peljati skozi to solzno dolino v sveta nebesa. Priporoča se v pobožno molitev tudi rajna sestra tretje rednica Marija Rebernik, ki je okoli 70 let stara v Gosp0 du bil‘ zaspala dne 5. svečana v Velikovcu. V tretji red so j° sprejeli prečastiti gospod predstojnik Vinko Poljanec v Št. Ka(1 cijanu na Koroškem. Od vseh svetih lanskega leta je bila c žas v postelji, kjer je vdana v božjo voljo prenašala vse bolečine. Večkrat je bila mej tem previdena se svetimi zakramenti. Je-Zusa je vedno ljubila in že pred dolgo leti se je bila njemu na čast mesu odpovedala. Smerti se ni bala. Sama je rekla: »Rada vmerjem, ker je ljubi Jezus pri meni. Jaz se smerti ne ^jim, ker se plačila veselim11. Blaga sestra, ki obhajaš zdaj večno veliko noč pri ljubem Jezusu, prosi za nas, da bomo *udi mi po tvojem zgledu častili in ljubili presveto serce Jezusovo ter ga tudi enkrat gledali odkrito v svetih nebesih. Cecilija Rak. Zahvalo za vslišano molitev Oznanjajo M. K. presv. Sercu Jezusovemu in Marijinemu ter Sv- Antonu Padovanskemu za več prejetih milosti; neka mati tretjerednica, ki je imela več otrok, ki so vmerli preden so m°gli biti kerščeni, da je naposled dobila zdravo deklico, ki °Mskuje že vsakdanje šole; M. G. iz Kamnika sv. Valentinu Za zadobljeno zdravje. Za kitajski misijon S° nadalje darovali pri nas: Neimenovana oseba s Primorskega ^ K; neka oseba po p. Hijacintu (p. Koper) za odkup kitaj-s*ie deklice, ki naj bi se kerstila na ime Ivanka: 26 K; Marija S'yec, kuharica pri č. g. ž.: 21 Iv za deklico, ki naj se kersti na ime Marija in ji hoče ona biti botra ter prosi, da se ji na-Znani, kedaj bo deklica kerščena; v Kamniku: Ana Dobnik za °^kup otrok Ane in Antona: 80 K; Ana Marija Frank za od-JUP deklice Ane Marije: 24 K; P. A.: 1 K; B. S.: 1 K; Ana "JUrn: 2 K; Lucija Bait: 2 K; Ivana Osana: 4 K; M. S. iz °vega Mesta : 20 K; H. M.: 1 K; neimenovan za odkup de-hce Marije: 20 K; Gregor in Marjeta Podrekar za odkup °tr°k Gregorja in Marjete: 50 K; Ana Kač iz Vrbja za odkup ^ečka Frančiška Serafinskega: 30 K. — » Naš misijonar bo teh darov gotovo jako vesel in hvale-n za nje blagim dobrotnikom in dobrotnicam. Mi pa moramo Vender le opomniti, da je treba odkupljene otroke tudi rediti, oblačiti, odgojevati itd. in to stane veliko več ko 20 ali kron. Naj blagi dobrotniki tudi na to mislijo ; naj prevzame kedor more, tudi stroške za popolno odgojo kupljenega otroka, sice* je odkupovanje nemogoče. Odkupljeni otroci nimajo več **e očeta ne matere, ki bi za nje skerbeli; blagi dobrotniki naj jim bodo oboje in popolnoma in Bog jim poverni! Pomislite) pobožni katoliški Slovenci, tudi to: Na Kitajskem zori zdaj velika žetev; ako jo katoličani zamudimo, bodo prišli in že pr*' hajajo protestantje in Kitajska bo zgubljena za katoliško cerkev Rimsko - frančiškanski koledar za lefo 1910. Mesec aprilj ali mali traven. 1. petek, velikonočni: sv. Martina, d. m. 2. sobota, bela: sv. Frančišek iz Pavle, sp. 3. nedelja, bela: sv. Benedikt Filadelfijski, sp. 1. r. P. O. 4. pondeljek: Oznajijenje bi. device Marije. V. O. P. O. 5. torek: sv. Vincencij Fererij, sp. 6. sreda: bi. Tomaž Tolentinski, m. 1. r. 7. četerlek: bi. Marija Krescencija, d. 3. r., bi. Antonija iz Florence, vd. 2. r 8. petek: bi. Julijan, sp. 1. r. 9. sobota: bi. Arhangelj, sp. 1. r. 16. sobota: sv. Rafaelj arhangelj' P. O. za ponovljenje obljub. 17. nedelja, 3. po vel. noči: za^ ništvo sv. Jožefa; sv. Cirilj Je ruzalemski, šk. c. u. 18. pondeljek: bi. Andrej Hiberno*1' sp. 1. r. 19. torek: bi. Konrad Askulanski. SP' 1. r. 20. sreda: bi. Leopoljd Gajški, SP' 1. r. 21. četertek : sv. Anzeljm, šk. c. **• 22. petek : sv. Soter in Kaj. m. 23. sobota : bi. Egidij, sp. 1. r, 24. nedelja, 4. po vel. noči: sv.F' delij Zigmarinški, m. 1. r. (kaP-’ 10. nedelja, 2. po vel. noči: spomin božjega groba; bi. Karelj iz Sec, sp. 1. r. 11. pondeljek: sv.Leon I. papež, c.u. 12. torek: bi. Angelj Klavaški, sp. 1. r. 13. sreda: sy. Hermenegiljd, m. 14. četertek: sv. Justin, m. 15. petek: sv. Cirilj Aleksandrijski, šk. c. u. Pomen znamenj P. O. P. O. V. P. O. 25. pondeljek: sv. Marka, ev. j 26. torek: Mati božja dobrega sveta, sv. Klet in Marcelin, pap. *n- 27. sreda: bi. Jakob Ilirski, sp- V 28. četertek: bi. Lukezij. sp- f' P. O. 29. petek: sv. Peter, m. , 30. sobota: sv. Katarina Sijensk*) ' O, kaker povedano v prejšnjih zvezki J ni'? Ako jo smem goditi, ne da bi bil kedaj poskusil pisati ž njo, | da bi ji šla prednost pred Gabelsbergerjevo; lažje bi se je bilo Mučiti in natančniše bi se dalo ž njo pisati; tudi podoba pisma je *a moje oko prijetniša od Gabelsbergerjevega. Ali — našega doma-: izvirnega sestava ne doseza niti glede lepote in lehkote, I glede natančnosti in doslednosti in, kar je našega sestava pogla-. v“na prednost, najmenj glede nespremenljivosti pomena čerk in njih enake porabljivosti za vse glavne jezike evropskega kuljturnega kroga, Ce>o za drobne glasoslovne in naglasne preiskave. Ali žal 1 prav te prednosti našega sestava so neketere gospode silno ostrašile; videli so v njih le težave in sitnosti, ki so jim, kaker Plevel pšenico, popolnoma zadušile izvirno slovenski berzopis, ki so želeli in pričakovali. Vgovarjalo se je tudi, da je razloček mej znamenji samoglas-nik°v v našem sestavu premajhin; le trije bi se dali tako razločevati: 'h «. In res! priznati se mora. da bi se v nagli pisavi zlasti e in (1 vtegnila semtertja preveč zenačiti, včasi morda tudi a in o. Ali to Se godi v navadni nagli pisavi prav tako. V primeroma počasnem, črhnem pisanju pa bi se roka kmalu privadila dobremu razločevanju, tem lažje, ker prav za prav razloček naših samoglasniških znamenj ni 'e v nagnjenosti, temveč ob enem tudi v dolgosti: a je najdaljši, e in 0 s*a krajša, i in u najkrajša. Znamenji za dolga e in o se v naši s'°venščini pa tudi po nekoliki vpognjenosti razlikujete od a, če tudi V nagli pisavi nikaker nismo" prisiljeni na to paziti, ker celo v nagnem pisanju ne delamo razločka mej e in e in e, o in o in o. Nekoliko natančniši od navadne pisave bi seveda moral biti naš rz°Pis tudi v naglem pisanju. Vedno bi se naj razločevalo g dri od ^°ri, k o si, kosi, in kosi od kosi, sedi od sedi, sede od •et*š, itd. Pisanja bi to nikomer ne težilo, pač pa bivsakomu olaj-Val° branje in umevanj^ V naši navadni vsakdanji pisavi je dokaj pri-er°v> kjer tudi vajen bravec na pervi pogled ne bo lehko zadel pra-Ve§a pomen in pravega branja. Če vidi natisnjeno: „Onjestal in ti je rekel da sedi“, kedo more vedeti, ali naj bere sčdi ali sedi? Tudi v nemščini so podobni primeri. Če vidim natisnjeno ali 3110: »Der Herr sass auf dem Diener“, od kod naj vem na pervi ob der Herr auf dem Diener sass, oder dem Diener aufsass? k nemškim bravcem bi torej koristila natančnost našega berzopisa, izločuje proklitike s kratkimi in sicer enake, pa naglašene besede ^°'girni samoglasniki. Primeri tudi besedi gebet in Gebčt. — 1 Ali če ima moj berzopis toliko prednosti za našo slovenščino l^Cel° za druge nam znane jezike, kako da sem ga sam zapustil, °> da sem svoje primere pretergal v sredi stavka v češkem oče-11 ■ Na to moram odgovoriti, da pri vsem preziranju vender le nisem obupal nad svojo rečjo; primere pa sem pretergal iz raznih vzrokov. Pervič jih je bilo za tiste, ki bi se hoteli vaditi, za nekaj časa zadosti v pri nas znaniših jezikih, latinščini, naši slovenščini, nemščini in italijanščini. Dragi vzrok, da je nadaljevanje izostalo, je bila velika težava, ki mi jo je delalo pisanje; vsako stran sem pisa' gotovo do dvajset ali trideset krat, preden sem dobil izvod brez napake in koliker toliko čedno pisan, da se je mogel porabiti za „klišč“' j Za tako pisanje bi bilo treba dobro izurjenega lepopisca, ki bi °h enem že tudi popolnoma znal ta berzopis. Ali takega človeka do zdaj ni nikjer najti. Če hočem torej stvar po namenu doveršiti, ni druga pomoči, kaker da pišem sam, in, če mi Bog da še kaj časa na tem svetu, želim to storiti. Ali če moji rojaki ne marajo za mojo iznajdbo, „quia nemo pf0' pheta acceptus est in patria sua“, — kaj potem? — Potem se ho treba oberniti, kamer se je gosp Skobi: „ecce, convertimur ad Gentes!" — Tudi „Eulalia“ je mej Nemci in Francozi zbudila vsaj nekaj in' I teresa, mej slovenskimi rojaki prav nič. In vender je razumljiva vsem izobraženim, — Slovencem kaker ne-Slovencem, — ki so se kedaj kaj latinščine učili, mej tem ko bi bilo treba za esperanto znati tud' nemščino, francoščino, angleščino itd. Vem sicer, da ima esperanto že mnogo časopisov po raznih deželah in delih sveta, vender ne verjamem, da bi ga umelo toliko ljudi, koliker jih ume latinščino in torej lehko tudi evlalijo. Vsi tisti časopisi, in ke bi jih bilo desetkrat več, pa ne bi bili zadosti, da bi se moglo z esperantom priti po vsem svetu, kaker se presmelo terdi. Jaz torej ne vem, zakaj naj bi se nioj’ rojaki raji učili esperantovščino, ko širili domačo iznajdbo „evlalij° < zlasti ko je ono že v obili meri spodrinil nje sinček Ido in ko se prikazuje že tudi več drugih vmetnih jezikov, ki stoje na boljši in terdniši podlagi kaker esperanto. Najnovejši poskusi so ti: H a rt'-Lehrbuch der Perfectsprache, Linz 1909 ; B o n i n g u e, Romanal, Bo11' logne-sur-Mer 1909; P e a n o, Discussiones (Academia pro Interlingu3)’ Torino 1910. — Kaj več o teh publikacijah prihodnjič. Popravek. PervPbesedi na predposlednji strani zadnjih platnic naj se popra’ vi na- glasno znamenje; prav bi bilo namreč v indikativu slivi (ne slivi, & bi bil velevnik). Tako se povdarjajo v ind. v vseh osebah in sing. fem. v part. perf. glagoli: blititi, gldditi, pliziti, riniti, stiviti, trititi, viditi, videlj' misliti, piliti, siliti, vsmiliti, vščipniti, delati, gledati, kidati, pikati, vmi^*1’ vtikati, pikati itd.; v ostalih primerih tistega 'partic., v inf.' in imperij imajo naglas potegnjen: pravi: Tt me slivi 1 bliti itd. Vender bi bila dobra rima n. pr. Bog