Štajerski Ptuj, četrtek, 7. oktobra 2004 letnik LVII . št. 40 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 ÏO ■ O = 0 ■ st ;o ■ r^ Ptuj Plakatiranje na črno Stran 2 Ormož Cenzura ali laz? Stran 4 Markovci Kaj bo gradil Eko-les v industrijski coni? Stran 5 Ptuj Zdravje zaradi vode ni ogroženo? Stran 6 Videm Videmski "nedonošenčki" Stran 10 Središče Od buče do olja Stran 32 Nogomet Goričani srečno do točke Stran 24 íPoiLlajU iiûi ïiû iyïioiwzdn sjiLiul RADIOPTUJ «íř ápletu www.radio-ptuj.si Računalniki po odličnih cenah ^J M Stavka novinarjev Konec molka čeprav Gospodarska zbornica Slovenije ni v celoti sprejela stavkovnih zahtev novinarjev, se je stavkovni odbor Sindikata novinarjev Slovenije na torkovi nočni seji odločil, da stavko začasno prekine. Po odločitvi stavkovnega odbora, ki je sprejel pobudo Združenja za tisk in medije pri GZS, da se bodo konstruktivna pogajanja pričela danes, 7. oktobra, so stavkajoči novinarji spet pričeli delati v sredo, 6. oktobra. Stavkovni odbor Sindikata novinarjev Slovenije, ki je že imenoval 6-člansko pogajalsko skupino, je taksno odločitev sprejel, zavedajoč se odgovornosti do javno- sti in novinarjev, ki so v rednem delovnem razmerju ali imajo sodelovanje z mediji dogovorjeno na kakršen koli drug način. Če bodo v novinarskem sindikatu ugotovili, da pogajanja ne bodo tekla v smeri ustreznega reševanja pravnega, materialnega, socialnega in poklicnega statusa novinarjev Slovenije, bodo novinarji stavko nadaljevali. Nadaljevanje na str. 2 Ko vaš avto potrebuje zimske gume -25%* DARILO: Knjižica "Vami v cestnem prometu" Pri pooblaščenem servisu: ^ 0®0 Audi Service Teden otrok je. Letošnji poteka pod geslom "Evropa mladim - mladi Evropi". VHb * VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG Dominko d.o.o., Zadruini (rg 8,2251 Phij Tel.-servis; 02/788 11 50 Volitve 2004 . Kdo bo sedel v parlamentu? Maraton za zlato Uradni podatki izida letošnjih volitev bodo sicer znani predvidoma 13. oktobra, kakšnih bistvenih sprememb pa, z izjemo vprašanja poslanskih sedežev DeSUS-a, ni več pričakovati. Prvi odzivi veljakov posameznih političnih strank so bili seveda različni; nekateri so bili bolj, drugi manj odkriti. Da so v SDS-u navdušeni, je jasno, saj je podpora volivcev presegla vsa pričakovanja in pokazala povsem drugačno sliko, kot so jo še zadnje dni pred volitvami izkazovale razne javnomnenjske ankete. Predsednik SDS Janez Janša je zmago stranke označil kot zaupanje v politiko stranke ter dodal: "Mi volivcev nismo prepričali s sladkimi obljubami, temveč z našo pokončno držo skozi vsa ta leta, ko smo bili v opoziciji. Bilo pa je težko, saj smo tekli maraton!" Dvanajst let je bil res dolg maraton, ki se je socialnim demokratom ob letošnjih volitvah vsekakor izplačal. Predsedniki ostalih strank so izide volitev komentirali različno. V LDS-u se volivcem za izkazano podporo zahvaljujejo in s pozicije vladajoče stranke "odhajajo z dvignjeno glavo", v ZLSD so po besedah Boruta Pahorja z izkupičkom poslancev zadovoljni, Janez Podobnik (SLS) meni, da so rezultati za stranko odlični, tudi Zmago Jelinčič (SNS) je z besedo "krasno" povedal vse. Andrej Bajuk (NSi) pa ni preveč zadovoljen, saj so v stranki pričakovali več, Anton Rous (DeSUS) ni povedal nič konkretnega, Dominik S. Černjak (SMS) je popolnoma razočaran in menda odstopa s funkcije predsednika, Franci Kek (AS) pa napoveduje, da njihov čas šele prihaja. O novi vladi še nič jasnega Sestava nove vlade ostaja od- prto vprašanje. Po prvih izjavah najverjetnejšega novega mandatarja Janeza Janše naj bi dosedanja Koalicija Slovenija obstala, ne izključujejo pa tudi drugih morebitnih partnerjev. Da bi se v novi vladni koaliciji znašla LDS (t. i. velika koalicija) pa je vseeno malo možnosti, kar dokazujeta izjavi obeh voditeljev; Janša namreč meni, da se je "opcija, ki je vodila državo 12 let, izpela in zato Slovenija potrebuje novo politiko". Anton Rop pa je po drugi strani že povsem prepričan, da LDS v vladni koaliciji ne bo, ampak se bo pozicionira-la na dosedanjem opozicijskem mestu SDS. Pogoj za priključitev k novi desnosredinski vladajoči koaliciji je doslej najbolj jasno povedal le prvak SNS Zmago Jelinčič, ki pravi, da v primeru sodelovanja želijo prevzeti kulturno ministr- stvo, konkretno on sam pa naj bi postal minister. Sicer pa ni pričakovati niti začetka pogajanj o novi vladajoči koaliciji, dokler ne bo rešeno vprašanje poslanskih sedežev DeSUS-a. Ta stranka naj bi namreč dobila 3,8 odstotkov glasov (spodnji prag za vstop v parlament je 4 %), zato bo po Janševem mnenju potrebno ponovno štetje glasovnic. Če se DeSUS-u ne bi uspelo uvrstiti v državni zbor, bo prišlo do spremembe razmerij sil v parlamentu (po Janševem izračunu bi s tem Koalicija Slovenija dobila še dva poslanska sedeža, dosedanja koalicija pa tudi dva). Kdo so nova poslanska imena? Zaenkrat so takšna, kot jih objavljamo, še vedno pa so možne spremembe. SDS (29 poslancev): Pavel Rupar, Bojan Starman, Branko Grims, Milenko Ziherl, Danijel Krivec, Eva Irgl, Milan Zver, France Cukjati, Andrej Bručan, Mitja Ljubeljšek, Alenka Jeraj, Janez Janša, Jože Tanko, Dimitrij Kova-čič, Robert Hrovat, Miro Petek, Bogomir Zamernik, Franc Sušnik, Ljubo Žnidar, Andrej Vizjak, Bojan Rugelj, Stane Pajk, Jožef Jerovšek, Rudolf Petan, Srečko Hvauc, Milan Fras, Franc Pukšič, Miroslav Luci in Branko Mari- nič; LDS (23 poslancev): Borut Sajovic, Matej Lahovnik, Darja Lavtižar Bebler, Marko Pavliha, Davorin Terčon, Majda Sirca, Anton Anderlič, Pavel Gantar, Anton Rop, Jožef Skolč, Milan M. Cvikl, Lojze Posedel, Slavko Gaber, Jožef Kavtičnik, Matjaž Sva-gan, Miran Jerič, Aleš Gulič, Rudolf Moge, Milan Petek, Ljubo Germič, Mitja Slavinec, Geza Džuban, in Vili Trofenik; ZLSD (10 poslancev): Samo Bevk, Breda Pečan, Aurelio Juri, Miran Potrč, Dušan Kumer, Janko Veber, Bojan Kontič, Matjaž Han, Majda Potrata in Franci Feri Horvat; NSi (9 poslancev): Andrej Ba-juk, Aloj Sok, Janez Drobnič, Anton Kokalj, Mojca Kucler Doli- Vir: RVK nar, Drago Koren, Marjeta Uhan, Martin Mikolič in Jožef Horvat; SLS (7 poslancev): Mihael Pre-vc, Janez Podobnik, Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Franci Roka-vec, Kristjan Janc in Janez Kram-berger; SNS (6 poslancev): Srečko Prijatelj, Barbara Žgajnar Tavš, Zmago Jelinčič Plemeniti, Bogdan Barovič, Sašo Peče in Boštjan Zagorac; DeSUS (4 poslanci?): Vasja Kla-vora, Ivan Jelen, Franc Žnidaršič in Vili Rezman; Narodne manjšine: Roberto Batelli (italijanska manjšina)in Maria Poszonec (madžarska manjšina). O izidih volitev na našem območju pa na strani 3. SM Da Vas ' to zimo ne bo zeblo TEVE d.o.o. PTUJ Štajerski TEDNIK RADIOPTUJ Stavka novinarjev Konec molka Po odločitvi stavkovnega odbora, ki je sprejel pobudo omenjenega združenja, da se bodo konstruktivna pogajanja pričela danes, 7. oktobra, so stavkajoči novinarji spet pričeli delati v sredo, 6. oktobra, ob 8. uri. Stavkovni odbor Sindikata novinarjev Slovenije, ki je že imenoval 6-člansko pogajalsko skupino, je taksno odločitev sprejel, zavedajoč se odgovornosti do javnosti in novinarjev, ki so v rednem delovnem razmerju ali imajo sodelovanje z mediji dogovorjeno na kakršen koli drug način. Ce bodo v novinarskem sindikatu ugotovili, da pogajanja ne bodo tekla v smeri ustreznega reševanja pravnega, materialnega, socialnega in poklicnega statusa novinarjev Slovenije, bodo novinarji stavko nadaljevali. Za pogajanja med novinarji in združenjem za tisk se je zavzel tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek, ki se je v torek, 5. oktobra, sestal s predstavniki stavkovnega odbora Sindikata novinarjev Slovenije kot tudi s predstavniki Združenja za tisk in medije pri GZS ter izrazil prepričanje, da bosta obe strani sedli za pogajalsko mizo. Ob tem se je predsednik Drnovšek zavzel za iskanje tistih rešitev, ki bodo v skladu s trendi v državah Evropske unije, obe strani pa pozval, naj sedeta za pogajalsko mizo in začneta dialog, saj sedanji položaj ne vodi nikamor. Splošna stavka novinarjev se je pričela v nedeljo opolnoči, začasno pa je bila prekinjena v sredo ob 8. uri zjutraj. Sindikat novinarjev Slovenije je z rezultati tridnevne stavke zadovoljen, saj je Gospodarska zbornica končno pristala na tisto, kar je pred tem vztrajno zavračala. Tako sedaj priznava veljavnost kolektivne pogodbe v medijskih podjetjih, kjer jo imajo novinarji v svojih pogodbah o zaposlitvi zapisano. Z začetkom pogajanj obstaja tudi možnost tožb zoper podjetja, kjer kolektivne pogodbe za novinarje doslej niso spoštovali. Novinarski sindikat se je odločil, da bo stavko prekinil le začasno predvsem zaradi ugotovitve, da se je delodajalska stran izkazala za nezanesljivega in nekredibilnega partnerja, zato stavke ni bilo mogoče odpovedati. Novinarska stavka je med drugim odkrila nedopusten način delovanja Gospodarske zbornice Slovenije ter med drugim razgalila dejstvo, da je GZS zlorabila socialno sporazumevanje za pritisk na novinarje in druge zaposlene. Opozoriti pa je treba tudi na igno-ranco ministrstva za kulturo, ki je vladi pristojno za področje medijev. Strokovni združenji radijskih in televizijskih programov posebnega pomena pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki ju vodita Irma Benko, predsednica Strokovnega združenja radijskih programov posebnega pomena, in Rajko Džordževič, predsednik Strokovnega združenja televizijskih programov posebnega pomena, sta ob stavki v ponedeljek, 4. oktobra, poslali tole Izjavo za javnost: "Strokovni združenji radijskih in televizijskih programov posebnega pomena pri GZS, kjer je pri članicah tretjina zaposlenih novinarjev in novinark, menita, da je stavka novinarjev, ki jo vodi Sindikat novinarjev Slovenije, uperjena tudi proti nadaljnjemu delu lokalnih in regionalnih radijskih in televizijskih medijev posebnega pomena, kar je v svoji danes objavljeni izjavi potrdil tudi predsednik SNS Iztok Jurančič. V isti koš je namreč spravil vse slovenske radijske postaje in javnost zavedel s podatkom, da te zaposlujejo le nekaj honorarnih novinarjev. Sindikat novinarjev Slovenije se ni pripravljen pogajati v novih okoliščinah z GZS Združenjem za tisk in medije, katerega člani smo izdajatelji RTV programov posebnega pomena, ampak vztraja pri pogodbi iz leta 1991, od katere je Združenje za tisk in medije odstopilo, Sindikat novinarjev Slovenije pa šest let ni storil ničesar. SNS glede na svoja dosedanja stališča nastopa centralistično in se ni pripravljen poglobiti v razmere in problematiko medijev in novinarjev na regionalni in lokalni ravni. Sindikatu novinarjev Slovenije in slovenski javnosti ponovno sporočamo, da lokalnim, regionalnim in študentskim RTV programom posebnega pomena država za letošnje leto še vedno ni zagotovila z zakonom določenih in na javnih razpisih pridobljenih sredstev za sofinanciranje informativnih, kulturnih, izobraževalnih in drugih za javnost pomembnih vsebin. Prav tako državni zbor ni sprejel, čeprav mu je to naložilo tudi Ustavno sodišče, ustreznih sprememb Zakona o medijih in Zakona o RTV Slovenija, s katerimi bi zagotovil dolgoročno in stabilno sofinanciranje regionalnih, lokalnih in študentskih programov posebnega pomena. Pozivamo sindikat novinarjev Slovenije, da zastavi svoj vpliv in prizadevanja tudi za ureditev materialnega položaja teh programov in s tem zagotovi zaposlenim novinarjem v teh medijih ohranitev delovnih mest in ureditev materialnega položaja novinarjev tudi pri izdajateljih na lokalni in regionalni ravni." Novinarji so s splošno stavko dokazali, da niso partner, ki bi ga bilo mogoče izigravati. To je skupnost, ki je sposobna organizirati splošno stavko in mobilizirati najširši krog novinarjev za uveljavljanje njihovih delovnopravnih in statusnih pravic. Sindikat novinarjev Slovenije se je zahvalil vsem članom saindikata ter vsem novinarjem, ki so se stavki pridružili, še zlasti novinarjem v majhnih medijskih podjetjih in posameznim novinarjem znotraj medijev, ki niso stavkali. Za podporo se je SNS zahvalil tudi Mednarodni in Evropski novinarski zvezi, vsem slovenskim in tujim sindikatom ter drugim organizacijam in posameznikom, ki so brez zadržkov podprli splošno stavko novinarjev. Posebej pa se je sindikat novinarjev zahvalili tudi vsem bralcem, poslušalcem in gledalcem, ki so v stavkajočih dneh novinarjem stali ob strani. M. Ozmec ^^avki Sindik^^a novinarjev Slovenije smo se v nedeljo, 3. oktobra, opolnoči pridružili tudi člani Sindikata novinarjev Radio-Tednik Ptuj. Na ponedeljkovem jutranjem sestanku pa smo soglasno sprejeli sklep, da sicer se naprej v celoti podpiramo vse stavkovne zahteve SNS, vendar smo se odločili, da svoje obveznosti do obeh medijev, Štajerskega tednika in Radia Ptuj, od ponedeljka, 4. oktobra, naprej spet redno izpolnjujemo. Ptuj • Plakatiranje na črno se vse bolj bohoti Vandalizem političnih strank V času volilne kampanje je dobesedno v vseh okoljih v Sloveniji divjala plakatna vojna. Plakate s slikami kandidatov in njihovimi prijaznimi sporoCili so lepili dobesedno povsod: gledali so nas s fasad, kandelabrov, dreves, silosov, dvorišč, vrat, oken, celo iz koruze. Za morebitne glasove so se kandidati oziroma nekdo v njihovem imenu nadvse potrudili, v zadnjem mesecu so želeli nadomestiti vse tisto, za kar jim je med enimi in drugimi volitvami zmanjkalo časa. Da so pri tem kršili vsa pravila igre, ni bilo nikomur mar, saj je vendar potrebno do volivcev na nek način priti, četudi na nedovoljen način, je bila njihova filozofija. Za nekatere je bil izgovor tudi to, da imajo premalo denarja in si plakatnega mesta ne morejo kupiti. Pri tem pa je potrebno povedati, da ne gre za nov pojav, plakatiranje na črno je star ptujski problem, ki pa se, ker storilcev ne kaznujejo, vse bolj bohoti. Vrhunec se običajno doseže v predvolilnem obdobju. Najhuje pa je to, da organi, ki bi zadevo morali preganjati, najdejo salomonsko rešitev v tem, da se v tem času to pač povsod dogaja, ali pa jim celo prišepnejo, naj v predvolilnem času za-mižijo še na drugo oko. Morda pa bodo lepilci plakatov na črno "nagrajeni" po volitvah, če jih v roku enega meseca ne bodo odstranili, kot pravi veljavna zakonodaja. S kaznimi bi morali strezniti tudi vse druge, ki med letom skrunijo mesto z nedovoljenim lepljenjem plakatov. Morda bi mestni svet na eni izmed sej pregledal tovrstno nedovoljeno početje, pod lupo vzel zdajšnji odlok o plakatiranju, ga po potrebi dopolnil, predvsem pa bi se ob že veljavnem odloku morali vsi zavedati, da ga je potrebno dosledno uresničevati. Ce mesto želi ohraniti svoj sloves urejenega mesta, je potrebno vse skrunilce dosledno kaznovati, ne glede na to, iz katerih logov prihajajo. Z odlokom o plakatiranju so določili način organiziranja, izvajanja in nadzorovanja plakatiranja. Določila obvezujejo podjetja, organizacije, skupnosti, občane in druge organizatorje prireditev, shodov ter drugih oblik druženja občanov, da spoštujejo vpeljani red pri lepljenju plakatov, izobešanju transparentov, reklam in drugih obvestil. To pa pomeni, da jih po predhodni ustrezni označitvi s strani koncesionarja, v mestni občini je to Komunalno Foto: Črtomir Goznik Eden od kandidatov se je dal obesiti zelo visoko, morda tudi zato, da ga "nočni odstranjevalci" plakatov ne bi tako ali drugače poškodovali; da je skrunil fasado v mestnem jedru, kjer so taka dejanja z odlokom prepovedana, je že druga zgodba. podjetje Ptuj, ni dovoljeno lepiti drugam, kot na za to določena mesta, na stalne oziroma občasne plakaterje. Kot je znano, za lepljenje plakatov in sporočil plačujejo naročniki takso, ki je dohodek mestnega proračuna, in storitev (z DDV), ki gre koncesionarju. Glede na stanje s plakatiranjem bi lahko mesto nekaj pridobilo tudi z doslednim pobiranjem kazni. Komunalna inšpekcija bi morala iz preventive preiti v ku-rativo. Pokazalo se je, da sta lepa beseda in opozorilo premalo. Sicer je odveč, da mesto sprejema odloke o tem in onem, če se že vnaprej ve, da jih ne bo nihče upošteval, kaj šele, da bi nekdo bil kaznovan za dejanja, ki so v nasprotju z določili veljavnih odlokov. MG Evropska unija in mi • Španija Španski tango po evropsko Španija je bila v preteklosti pomembna kolonialna velesila. Njena ozemlja so se razprostirala v Latinski Ameriki in tudi v Afriki. V prejšnjem stoletju je državo s Pirinejskega polotoka zaznamovala diktatura generala Franca, ki je trajala 35 let. Po Francovi smrti se je Španija hitro demokratizirala, gospodarski razvoj pa je leta 1986 pospešila tudi vključitev v evropske integracije. Španija ima danes blizu 40 milijonov prebivalcev, največ jih je katolikov, kar 97 odstotkov, poleg španskega jezika pa so v rabi tudi katalonski, galicijski in baskovski jeziki, poslovno pa predvsem angleški jezik. Španija se danes razteza po večini Pirenejskega polotoka in zavzema še Kanarske otoke v Atlantiku, Baleare v Sredozemlju ter enklavi Ceuto in Melillo v severni Afriki. Država je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija, ki jo vodi državni poglavar kralj Juan Carlos 1. Njegove obveznosti so predvsem protokolarne narave, sicer pa kralj navzven predstavlja državo. Zakonodajna oblast je v rokah dvodomnega parlamenta (cortes), ki ga sestavljata 350-članski kongres poslancev in 259-članski senat. Poslanci kongresa so izvoljeni na splošnih volitvah za štiriletni mandat. V senat je neposredno izvoljenih 208 poslancev, 51 pa je imenovanih in predstavljajo regijske interese. Država je razdeljena na sedemnajst avtonomnih regij. Vsaka ima svoj parlament in izvršilno oblast. Vlada ima sedež v Madridu, ki je tudi glavno mesto kraljevine. Je sodobna metropola, kjer se križajo najpomembnejše upravne, gospodarske in kulturne poti, mesto muzejev in zakladov umetnosti, z najbolj znanim Prado. Znamenita je tudi veličastna kraljevska palača, obe stavbi pa uvrščajo strokovnjaki med največje dosežke svetovne arhitekture. Država s 4-odstotno gospodarsko rastjo Španija je osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji. V zadnjem obdobju je bila gospodarska rast Španije ena najvišjih v Uniji, okoli 4-odstotna. Špancem je uspelo tudi zmanjšati brezposelnost in uravnati javne finance. Čeprav je bilo med letoma 1996 in 2000 ustvarjenih več kot dva milijona novih delovnih mest, pa uradna stopnja brezposelnosti ostaja visoka , približno 13-odstotna. Država okoli 70 odstotkov trgovinske menjave ustvari z ostalimi članicami EU. Pomembne za špansko gospodarstvo so tudi nekdanje španske kolonije v Latinski Ameriki, kjer Španija ostaja ena večjih vlagateljev. Zaradi močne avtomobilske industrije se uvršča med največje svetovne izvoznice motornih vozil. Razvito je tudi ladjedelništvo, kemična industrija, jeklarska industrija, tekstilna in obutvena industrija, največji delež nacionalnega dohodka pa Španija ustvari v storitvenem sektorju. Pomembno vlogo ima tudi kmetijstvo, saj je Španija znana po agrumih, grozdju in olivah, uvršča pa se tudi med ribiške velesile, saj je prav španska ribiška flota ena največjih na svetu. Najhitreje rastoča gospodarska panoga ostaja turizem, s čimer Španija ustvarja 10 odstotkov bruto nacionalnega proizvoda. Španska zunanja politika je usmerjena na združevanje EU, odnose z državami Latinske Amerike in na sredozemsko politiko. Država je članica zveze NATO od leta 1982, od jeseni 1999 pa je popolnoma integrirana v vojaško strukturo te zveze. Sodelovala je v mirovnih operacijah Združenih narodov v Bosni, sodeluje pa tudi v vojaških operacijah na Kosovu in v Makedoniji ter v mednarodnih silah v Afganistanu. Španija je tudi država posebnosti. Znana je po svojih krvoločnih bikoborbah in številnih umetnikih, ki so uspeli španski temperament vtkati tako v melodično špansko glasbo, ples, poezijo kot tudi prepoznavno slikarstvo. Med največje španske umetnike mnogi uvrščajo Pabla Picassa, znanega slikarja, grafika in kiparja, ki pa je svoja zgodnja, predvsem otožna dela ustvaril v Parizu. Bil je začetnik kubizma. Španec je tudi kon-traverzni Salvador Dali, eden najvidnejših predstavnikov sur-realističnega slikarstva. Anemari Kekec Verjeli ali ne, španska vlada je konec prejšnjega tedna kljub protestom katoliške cerkve sprejela predlog zakona o porokah istospolnih partnerjev. V skladu s tem zakonom naj bi istospolni partnerji imeli enake pravice in dolžnosti kot poročeni heteroseksualni pari, lahko pa bi tudi posvojili otroke. Vladino zeleno luč za uzakonitev istospolnih porok nekateri ocenjujejo kot element "socialne revolucije" vlade premiera Zapatera, ki je, potem ko je pred petimi meseci prevzela oblast, začela tudi s kampanjo proti nasilju nad ženskami in za uzakonitev evtanazije. Ce bi bil zakon kljub nasprotovanju sprejet, bi bila Španija, za Nizozemsko, druga država na svetu, ki istospolno zakonsko skupnost izenačuje s heteroseksualno. (STA) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafl~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralni^Sradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: wwwradio-tednik.si, www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročeni^ fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno i^oda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89. Volitve 2004 • Prebavnih motenj in tresenja hlač je konec Nesporni zmagovalci - SDS Po sicer se ne povsem uradnih izidih je bilo že v nedeljo zvečer jasno, da je daleč največ glasov in s tem tudi poslanskih sedežev dobila stranka SDS (29), za njo LDS (23), državnozborski prag pa bodo prestopili se poslanci iz vrst ZLSD (10), Nsi (9), SLS (7) in SNS (6) ter DeSUS (4) in seveda oba poslanska kandidata madžarske in italijanske manjšine. SDS je več kot odlično podporo s strani volivcev dobil tudi v osmi volilni enoti, predvsem v naših treh okrajih (devetem, desetem in enajstem), iz katerih bodo v prihodnjem mandatu v poslanskih klopeh sedeli vsi trije predlagani kandidati. Če zdaj ne bodo dosegli kaj več za naše kraje, predvsem pa za spodnje-podravsko regijo, potem jim to (verjetno) ne bo uspelo nikoli več. V ptujskih treh okrajih popolna prevlada SDS Največ glasov, kar 5026 ali 44,42 odstotka, je zbral Franc Pukšič (9. okraj). Za njim se je uvrstil Miroslav Luci (10. okraj) s 3986 glasovi ali 38,22 % ter Branko Marinič (11. okraj) s 3420 glasovi ali 33,36 %. Vsi trije omenjeni SDS-ovi poslanci so že dobili direktni mandat, pošteno pa so prehiteli tudi vse svoje istos-trankarske "konkurente" iz ostalih volilnih okrajev v osmi volilni enoti, ki sega tja do Lendave. Stranka LDS (pa tudi nobena druga) iz naših bližnjih koncev torej ne bo imela nobenega poslanca, zato pa jo bosta iz četrtega in petega volilnega okraja (Murska Sobota) zastopala Mitja Slavinec in Geza Džuban, mandat pa se z veliko verjetnostjo nasmiha še "novemu" liberalnemu poslancu, ormoškemu županu Viliju Trofeniku. Gotov poslanski mandat pod barvami NSi si je zagotovil tudi Alojz Sok iz Ormoža, za isto stranko pa ga lahko pričakuje še Jožef Horvat iz Lendave. SLS se bo iz osme volilne enote lahko pohvalila le z enim poslancem, Janezom Kramber-gerjem iz Lenarta, ZLSD bo najverjetneje zastopal Franc Feri Horvat iz Gornje Radgone, SNS pa Boštjan Zagorac iz Pesnice. Edini volilni okraj, ki je ostal popolnoma brez poslanca, je Ljutomer. Ptuj z okolico se je na tokratnih volitvah, gledano z vidika števila, predvsem pa istostrankarske pripadnosti poslancev, odrezal dobro, prav tako pa tudi Ormož, ki si je iz enega samega volilne- Foto: M. Ozmec Plakati so nasmejano vabili ga okraja uspel izvoliti dva poslanca, žal pa, vsaj po dosedanjih izkušnjah in pokazanem, iz povsem nasprotujočih si strank. Skupno pa bodo, kot vse kaže, iz osme volilne enote med enajstimi poslanci po trije iz SDS in LDS, dva iz NSi, po eden pa iz SLS, ZLSD in SNS. Kako smo volili v naših treh okrajih? V devetem volilnem okraju si je, kot že rečeno, neverjetno veliko število glasov pridobil destrni-ški župan in dosedanji poslanec Franc Pukšič (SDS), daleč za njim se je uvrstila kandidatka LDS Dragica Toš Majcen (1478 ali 13,04 %), tretji po številu prejetih glasov pa je bil kandidat SLS Alojz Kaučič (1269 ali 11,22 %). Čez tisoč glasov podpore je prejel le še kandidat NSi Rajko Janžekovič (1197 ali 10,58 %). V desetem volilnem okraju je zmagovalec Miroslav Luci (SDS). Za približno 1600 glasov je z zbranimi 2334 (22,38 %) za njim zaostala dosedanja poslanka Lidija Majnik (LDS), sicer pa čez tisoč glasov ni prejel nobeden od drugih poslanskih kandidatov, z zbranimi 785 glasovi (7,53 %) se je na tretjem mestu znašla kandidatka ZLSD Marija Magdalenc. V enajstem volilnem okraju si titulo novega poslanca SDS lahko že pripne Branko Marinič. Za njim se je z 2103 (20,52 %) volilnimi glasovi uvrstil dosedanji poslanec in žetalski župan Anton Butolen (LDS), tretji po številu glasovnic je s 1277 (12,46 %) volivci kandidat NSi Franc Bezjak, 1197 (11,68 %) volivcev pa je imela še poslanska kandidatka SLS, majšperška županja Darinka Fakin. In kdo je, kot zanimivost, dobil najmanj podpore? V osmem volilnem okraju je bila to z borimi desetimi glasovi stranka Združeni za samostojno Slovenijo (Združeni), enako je bilo tudi v desetem in enajstem volilnem okraju, kjer so si Združeni zadnje mesto razdelili s strankama SEG in Stranko slovenskega naroda. Koliko nas je volilo Volilna udeležba pa je bila na letošnjih volitvah precej nižja kot pred štirimi leti, da tiste izpred osmih let niti ne primerjamo. Za celotno Slovenijo naj bi po zadnjih znanih podatkih republiške volilne komisije (RVK) dosegla 60,52 odstotka, kar v številkah pomeni, da je od 1.633.847 volilnih upravičencev oddalo glasovne liste 988.867 državljanov. Veljavnih glasovnic je bilo 966.217, razliko pa predstavljajo neveljavne glasovnice, ki jih je bilo 22.310. Najvišja volilna udeležba je bila zabeležena v tretji volilni enoti (Ljubljana Center), kjer je glasovalo 65,18 % volilnih upravičencev, v prvi volilni enoti (Kranj) jih je bilo 63,98 %, v četrti (Ljubljana Bežigrad) pa 63,21 %. Osma volilna enota, v katero spada tudi Ptuj z okolico, se je glede volilne udeležbe odrezala bolj slabo, saj je dosegla prag 56,03 %; slabša udeležba je bila le v sedmi volilni enoti (Maribor z okolico), kjer se je volitev udeležilo 55,83 odstotka volivcev Če si pogledamo nekoliko po-bližje vse volilne okraje (VO) v osmi volilni enoti, je bila najboljša udeležba zabeležena v drugem volilnem okraju Murske Sobote (63,03 %), sledil ji je drugi volilni okraj Ptuj (59,10 %), na tretjem mestu je pristal volilni okraj Ormož (58,97 %). Kje so stranke dobile svoje poslance? SDS naj bi si po podatkih RVK po štiri poslance zagotovila v prvi, tretji, četrti in peti volilni enoti (Kranj, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Celje), po tri- Uvodnik Zasuk v desno Nedeljske drzavnozborske volitve so prinesle spremembe na politioni sceni na Slovenskem. Na prvi pogled je odstotkov-na razlika v dobljenih glasovih pri zmagovalcih, Slovenski demokratski stranki, nekoliko presenetljiva glede na javnom-nenjske raziskave pred volitvami, ki so-kazale na nekoliko bolj izenačujoč rezultat, v vsakem primeru pa so spremembe v političnem vrhu pričakovane. Ne gre zgolj za neveličanost volivcev za vztrajanje pri eni politični opciji, temveč za več momentov, ki so silili v spremembe. V zadnjem obdobju vladavine liberalne demokracije se je nabralo kar nekaj nepopularnih nerešenih zadev, ki so puščale državljane v gnevu in nezadovoljstvu, od dolgotrajnega reševanja koruptivnih zadev, nenormalnega bogatenja elite, nerešenih zadev v zvezi s Hrvaško, pa odpisani, socialne stiske, skratka zadev, ki se neposredno soočajo s problemi državljanov. Tega nelagodja se kljub uspehom na mednarodnem področju, kot je pristop Slovenije v Evropsko unijo in v Nato pakt, in v zvezi z gospodarsko rastjo in zmanjšanjem brezposelnosti ni dalo preseči. Obstaja tudi občutek, da so volivci v prejšnjem obdobju v liberalni demokraciji vendarle volili liderja, ki je bil v osebnosti Janeza Drnovška, tega liderja pa v Antonu Ropu niso videli. Same priprave na volitve in volilna kampanija pa so tudi odražale določen odnos in željo po izvolitvi pri posameznih strankah, vsaj pri liberalni demokraciji je kazalo, kot da si hoče nekoliko oddahniti od dvanajstletnega vladanja v smislu pregovora: Če hočeš preskočiti potok, da bi šel naprej, moraš iti nekaj korakov nazaj, da boš vzel zalet. Socialni demokraciji, ki bo nedvomno dobila mandat za sestavo nove slovenske vlade, pa najverjetneje tudi ne bo lahko. Najprej bo potrebno sestaviti vlado, kar bo v izenačenem parlamentu zelo težko, če bo Desus prestopil prag parlamenta (SDS je podala zahtevo za ponovno štetje glasov, češ da imajo njihovi aktivisti, ki so bili na voliščih, o rezultatu drugačne podatke od volilne komisije). Tu se pojavlja prvo nelagodje in sum o verodostojnosti volilne komisije. Če bo prva težava ugodno rešena, torej sestava vlade, se pa bo pojavila druga, še težja, namreč izpolniti vse volilne obljube. Če je to res težava. Pred volitvami so vedno eni in drugi obljubljali mogoče in nemogoče, na pranger pa nihče ni stopil, četudi obljub ni izpolnil. Franc Lačen je pa bodo prišli iz druge, šeste, sedme in osme volilne enote (Postojna, Novo mesto, Maribor, Ptuj). LDS bo štiri poslance dobila le iz četrte volilne enote (Ljubljana Bežigrad), dva poslanca iz druge in pete volilne enote (Postojna, Celje), iz vseh ostalih volilnih enot pa po tri poslance. ZLSD bo imela dva poslanca iz drugega in tretjega volilnega okraja (Postojna in Ljubljana Center), po enega pa iz vseh ostalih volilnih enot. NSi bo imela dva poslanca iz tretje in osme volilne enote (Ljubljana Center in Ptuj), iz vseh ostalih pa po enega. SLS bo imela dva poslanca iz prve volilne enote (Kranj), iz tretje in četrte (Ljubljana Center in Ljubljana Bežigrad) nobenega, iz vseh ostalih enot pa po enega. SNS nima nobenega poslanca iz prve in tretje volilne enote (Kranj, Ljubljana Center), iz ostalih pa po enega. DeSUS pa je po enega kandidata dobil iz druge, pete, šeste, sedme in osme volilne enote (Postojna, Celje, Novo mesto, Maribor in Ptuj). Poslanec italijanske narodne manjšine je Roberto Batteli, madžarsko manjšino pa bo zastopala poslanka Maria Poszonec. SM (vir: RVK, UE Ptuj) Stranke so na različne načine poskušale vzbuditi pozornost volivcev ... Volitve 2004 Plakati, obljube in še kaj Pa so za nami, državnozborske volitve seveda. Dovolj je bilo obljub, saj je človek ob spremljanju predstavitev in soočenj dobil občutek, da so nekateri kandidati sanjali, ko so nam ponujali več, kot otrokom ponujajo pravljice. Če bodo v Sloveniji volitve pogosteje, se je bati, da otroci ne bodo več verjeli dobrim vilam, ampak politikom, ki obljubljajo bistveno več kot je izpolnitev treh želja. Ob poplavi različnih političnih strank, ki v glavnem vse v imenu stranke nosijo ime Slovenija, se volivec težko odloči, katera je "prava". V Slovenskih goricah so največjo škodo, v času volitev, utrpeli člani znanega cirkusa Kel-lners iz Češke, ki s svojimi plakati in avtobusom sploh niso bili prepoznavni, saj je po Slovenskih goricah krožilo več avtobusov, ki so bistveno bolj od cirkuškega spominjali na cirkus. Veliko časa in denarja pa so tudi letos kandidati vložili v plakate. Plakat je zelo zanimivo predvolilno orodje, ki zaposluje tri skupine državljanov, in sicer v prvi vrsti tiskarje, potem člane volilnih štabov, ki jih lepijo, in nenazadnje tudi "umetnike", ki se nad njimi izživljajo. Vsi smo pa pozabili, da je nekoč v deželi na sončni strani Alp veljal tudi zakon o volilni kampanji, ki ga nihče več ne spoštuje, kljub temu da še velja. Ta zakon v prvem odstavku drugega člena govori, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja. Ne terenu je to izgledalo drugače; najbolj mi je v spominu ostalo srečanje upokojencev Slovenskih goric sredi avgusta, kjer so že uradno predstavljali svoje kandidate, skratka srečanje je bilo zelo podobno dogajanju v nekem drugem času in drugi geografski širini; v naši bivši skupni državi so se imenovali mitingi resnice. Če se vrnemo na plakatiranje, tudi nekatere občine ne spoštujejo zakona o volilni kampanji, saj bi po 8. členu morale 60 dni pred dnem glasovanja objaviti pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest. V teh občinah se nam kandidati smejijo kar z dreves, na pol podrtih hlevov in še bi lahko našteval. Plakati se uničujejo, prelepljajo, zaradi tega pa v naši kulturni in seveda evropski državi nikogar ne boli glava, čeprav ima omenjeni zakon tudi kazenske določbe. Pogled na plakate je zanimiv tudi v mestu - v zakladnici tisoč- letij, kjer je bilo precej izživljanja nad njimi. Zanimivo je tudi to, da je viselo kar nekaj plakatov, ki niso bili žigosani od upravljavca plakatnih mest, najverjetneje jih je nekdo pozabil žigosati. Človek si niti pomisliti ne upa, da so bili plakati nalepljeni na črno, saj so kandidati z njih ponujali pravno in pošteno Slovenijo. Skratka, volitve so za nami in samo upamo lahko, da bodo vodje volilnih štabov upoštevali 11. člen zakona o volilni kampanji in v 15 dneh po volitvah počistili s plakati posvinjano Slovenijo. Zmago Šalamun Ptuj • Novo iz Območne službe Selitev potreb in štipendij Z Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju so sporočili, da del služb, ki zadevajo potrebe po delavcih in republiške štipendije, selijo na novo lokacijo, na Osojnikovo 1, prvo nadstropje. Spremembe bodo pričeli uveljavljati 15. oktobra, uradne ure za stranke pa ne spreminjajo. Ponudbo in povpraševanje želijo združiti na enem mestu, da bi čim bolj približali storitve na Uradu za delo, poudarja direktorica Območne službe Vlasta Stojak. Po junijskih podatkih je bilo na območju Območne služ- be Ptuj, ki s svojo dejavnostjo pokriva upravni enoti Ptuj in Ormož, 2775 prejemnikov republiških štipendij, Zoisovih štipendistov je bilo 531. Spodbudni so tudi podatki za Območno službo glede zniževanja števila brezposelnih, v enem letu je zabeležen 33-odstotni upad. MG Ormož • Seja občinskega sveta Predvolilna seja Dva dni pred volitvami so svetniki še enkrat pomerili moči na zadnji občinski seji pred volitvami. Ozračje je bilo predvolilnemu času primerno. Najprej so umaknili z dnevnega reda odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo zemljišč v občini Ormož, predlogov za umik pa je bilo še več, vendar niso bili sprejeti. Svetniki so sprejeli energetsko zasnovo občine, pa tudi predlog spremenjenega odloka o predkupni pravici Občine Ormož. Na to temo je bilo nekaj protestov s strani Miroslava Hanželiča (SLS), ki je odločno nasprotoval, da se s prejšnjih 43 parcel, za katere je imela občina predkupno pravico, ta številka povzpne na 62 parcel. Alojzu Soku (NSI) se odlok ne bi zdel vprašljiv, če bi občina imela izdelano strategijo, kaj bo s temi parcelami naredila. Po njegovem mnenju pa je nima. Tudi Andrej Pučko (ZLSD) je bil mnenja, da je odlok naperjen proti trgu in podjetništvu, saj se občina postavlja med kupca in uporabnika. Župan Vili Trofenik je zagotovil, da je predkupna pravica občine pomembna zlasti pri zagotavljanju parcel za različne investitorje, ki bi v Ormožu želeli vlagati, pa ne morejo, ker ni parcel. S tem ukrepom pa si obeta tudi možnost kandidiranja za različne razpise. Zanimiv je bil tudi odlok o krajinskem parku v Središču ob Dravi, ki se je po zavrnitvi po več letih ponovno vrnil v odločanje. Krajevna skupnost Središče je o tem vprašanju že izdala negativno mnenje. Vsi razpravljavci so si bili edini, da je potrebno v odloku še veliko stvari doreči, in obveljalo je, da lokalnemu prebivalstvu ne gre ničesar vsiljevati. Kljub temu so svetniki osnutek podprli. Tako je dana možnost, da se o tej temi razpravlja. Žal predlagatelji minulih let niso ravno preudarno izkoristili. Zamudili so priložnost, da bi lokalno prebivalstvo v osmih letih postopno seznanjali in pridobivali za svoje zamisli. To možnost bodo imeli še do 17. novembra, dokler v prostorih občine in KS Središče ob Dravi še poteka predstavitev odloka. Za 3. novembra pa je napovedana tudi javna obravnava. Odprto ostaja tudi vprašanje najprimernejše oblike upravljanja s parkom, v igri je koncesija ali pa kaj drugega. Slišati je bilo tudi kritiko, da tovrstne parke ustanavljajo na revnih področjih, kjer se potem lokalno prebivalstvo izseli, ker ni možnosti za razvoj. Pučko je opozoril tudi na 46 hektarjev lagun TSO, ki so na omenjenem območju, pa se s TSO doslej še nihče ni pogovarjal, kako bo v prihodnje. vki Cenzura ali laž? Na sejah ormoškega občinskega sveta gre redko b^e:z incidentov. Za tokratnega je poskrbelo vprašanje svetnika Andreja Pučka (ZLSD), ki je župana vprašal, ali je res bilo naročeno, da mora snemalec kabelske televizije takoj po zaključku seje izročiti kaseto s posnetkom seje županu Viliju Trofeniku. Ta se je ob vprašanju zelo razburil, češ da gre za laž in podtikanje. Pučko je vztrajal in vprašanje ponovil še enkrat, kljub temu odgovora, ali je šlo za poizkus cenzure s strani župana ali pa za laž, nismo dobili. Direktor kabelske Marijan Premuš je ta teden povedal, da ga je snemalec pred sejo vprašal, ali naj kaseto izroči županu ali ne, ker mu je bilo to menda naročeno s strani tretje osebe. Premuš mu je odgovoril, da kaseto lahko izroči, ker občina plača prenose, da pa jo mora župan do ponedeljka vrniti. Po seji je vsakršno zanimanje za kaseto splahnelo. Županu je necenzuriran posnetek seje, ki ga predvaja kabelska, že dolgo trn v peti. Večkrat je izrazil željo, da naj se predvaja le montiran povzetek. Ormož • Investicije v infrastrukturo Pred zimo veliko dela V dneh pred zimo se po naših cestah pospešeno izvajajo najrazličnejša cestna dela. V občini Ormož bodo letos za hodnike za pešce namenili čez 33 milijonov tolarjev. Te dni gradijo pločnik na Grabah. Pločnike že gradijo ali pa jih še bodo v Podgorcih, Obrežu-Grabah, v Mihovcih in na Kogu. Ob tem bo povsod izgrajena tudi javna razsvetljava, ki jo bodo poleg omenjenih krajev dobili še v Osluševcih. Za javno razsvetljavo bo letos namenjenih 22 milijonov tolarjev. Istočasno se ob omenjenih investicijah gradijo tudi kanalizacije, poleg tega pa se bo kanalizacija gradila tudi pri Sv. Tomažu, zgrajen bo bazen čistilne naprave pri Nedelji, uredili bodo sistem meteornih odvodnjavanj v Obrežu, kanalizacija v naselju Lenta in navezava kanalizacije Mihovci na čistilno napravo Nedelja. Kanalizacije bodo veljale nekaj manj kot 100 mio SIT. Nekaj več kot 50 mio pa bo veljala tudi ureditev križišča, avtobusnega postajališča in hodnikov za pešce v Ivanjkovcih. vki Ormož • Pridobitev za mesto Oživljen društveni lokal V domu Zveze društev upokojencev Ormož so v petek odprli gostinski lokal, ki ga poslej upravlja Pivovarna Ptuj. Foto: vki Direktor Pivovarne Ptuj Janez Zver je imel v vrtnem paviljonu polne roke dela s to~enjem maistra. Gostinski lokal v prostorih zveze je bil dolga leta v slabem stanju in zato je bil dogovor, ki sta ga sklenila Mirko Novak, predsednik zveze, in Janez Zver, direktor Pivovarne Ptuj, ugodna rešitev za obe strani. Pivovarna je obnovila prostore, kjer so na novo uredili električne in vodovodne inštalacije, opleske in del opreme. Gre za večmilijonski vložek, ki ga bosta obe strani obračunali kot najemnino. Janez Zver je povedal, da so zelo zadovoljni s pridobljeno novo lokacijo in da želijo, da se gostje počutijo domače in prijetno. Lokal je namenjen tako stalnim strankam iz vrst upokojencev kakor tudi vsem ostalim obiskovalcem. Zaenkrat strežejo le pijače, med katerimi je tudi lastno pivo Maister, v prihodnosti pa razmišljajo tudi o ponudbi hrane in VIP karticah za stalne stranke. vki Foto: vk Markovci • Ko imata dim in ogenj bolj malo skupnega Kaj bo gradil Eko-les? Odpadki in njihova obdelava v taksni ali drugačni obliki je zadeva, ki že nekaj krepkih let povzroča vročo kri vseh naravovarstvenikov in velike večine občanov. Zato ni čudno, da je informacija o nameravani izgradnji sežigalnice, ki naj bi jo v obrtni coni Novi York v Markovcih postavilo podjetje Eko-les iz Ptuja, zelo hitro dobila sirino požara v močnem vetru. In kaj res namerava zgraditi omenjeno podjetje? Kot se je pokazalo, ko smo se odpravili po sledeh govoric, so edina skupna točka ljudske domišljije (ali hudobije) in dejanske namembnosti bodočega objekta, nevarni odpadki in njihova predelava, med katero pa po zagotovilih vseh vpletenih ne spada sežiganje. Vilko Pešec, direktor Eko-Lesa, je bil nekoliko začuden nad informacijo o tem, da naj bi zgradili sežigalnico, čeprav se, kot pravi, zaradi dejavnosti podjetja velikokrat srečujejo s takšnimi ali drugačnimi dvomi in nezaupanjem: "Res je, da smo že pred časom v tej obrtni coni kupili parcelo v izmeri 1,2 hektarja, na kateri nameravamo zgraditi skladiščne, predelovalne in ostale pripadajoče prostore v objektih za našo dejavnost. Iz vseh doslej zbranih in tudi predstavljenih dokumentov je jasno razvidno, da ne gre za nikakršno sežigalnico, pač pa bo bodoči objekt namenjen zbiranju, sortiranju, predelavi in pripravi različnih vrst nevarnih odpadkov za nadaljnji transport, kar je tudi osnovna dejavnost našega podjetja. Poudariti moram, da ne gre za stalno oziroma dolgoročno zbiranje in skladiščenje odpadkov, temveč le za začasno, saj vse te vrste odpadkov v določenih rokih transportiramo dalje." Pešec je še pojasnil, da se bodo v novem sodobnem centru zbirali in sortirali ter v skladu s pridobljenimi kontingenti odvažali nevarni odpadki, ki ne spadajo med inertne (gradbene, op. a.) ali komunalne, torej odpadna olja, emulzije, barve, laki ipd. razen eksplozivnih in jedrskih odpadkov. Najdaljša doba skladiščenja pa naj ne bi presegala dva meseca: "Odpadke, ki jih v naši državi ne moremo uničiti, odvažamo na sežig v Avstrijo. Vsa dejavnost v okviru bodočega objekta bo potekala v skladu z vsemi predpisi in evropsko ter slovensko zakonodajo, po vseh predpisanih standardih pa bo zgrajen tudi naš objekt v tej coni. Pridobili smo že mnenje oz. študijo o vplivih na okolje, iz katere je jasno razvidno, da dejavnost ne bo v ničemer presegala dovoljenih kriterijev na področju okoljevarstva. Pravkar smo v fazi pridobivanja ostalih soglasij za izdajo gradbenega dovoljenja, sicer pa je sama gradnja načrtovana fazno, po letih, najprej pa bomo zgradili osrednje predelovalne in skladiščne prostore." Tovrstnih, sodobno urejenih objektov v Sloveniji naj še sploh ne bi bilo; podobnega so pred kratkim odprli v Kranju, kjer so se specializirali zgolj na odpadna olja, po mnenju Pešca pa bi naša država glede na količino vseh teh odpadkov potrebovala vsaj dva. V Eko-lesovem načrtovanem obratu se bodo sicer zbirali in obdelovali že opisani odpadki iz celotnega severovzhodnega območja Slovenije. Izbiro prav te, markovske obrtne cone (v tem času Eko-les svojo dejavnost še opravlja v kidričevski industrijski coni - v Talumu) pa je Pešec pojasnil z besedami, da je izjemno dobro pripravljena, komunalno odlično opremljena, pa tudi pre- Franc Kekec: "V obrtni coni Novi York se ne more graditi nikakršna sežigalnica!" cej cenejša od ostalih, ki so na razpolago, saj cena po kvadratnem metru znaša slabih 17 ev-rov. "V obrtni coni nihče ne more graditi sežigalnice!" Podobno kot Vilko Pešec je bil nad vprašanjem o sežigalnici presenečen tudi markovski župan Franc Kekec: "Niti govora ni o kakršnikoli sežigalnici, ne v primeru Eko-lesa ne v primeru katerega koli investitorja v naši obrtni coni! V njej izgradnja takšnega objekta ni niti predvidena niti dovoljena! Okoli izgradnje Eko-lesovega obrata je bilo seveda na začetku precej bojazni, saj navsezadnje gre za delo z nevarnimi odpadki, vendar smo organizirali veliko razprav in okroglih miz na to temo, tudi z našim odborom za okolje. Predstavniki Eko-lesa so nas popeljali tudi na ogled tovrstnega obrata v Avstriji Vilko Pešec: "Naš objekt bo namenjen le predelavi in začasnemu skladiščenju nevarnih odpadkov!" ter nam zagotovili, da bodo uporabili še sodobnejšo tehnologijo. Vprašanje ohranitve zdravega okolja tukaj ni sporno, zato je Ekoles po vseh preverjanjih tudi dobil možnost in dovoljenje za nakup parcele. Poleg tega mora to podjetje pridobiti še vsa državna soglasja za opravljanje svoje dejavnosti in ustreznost prostorov, kar je po mojem prepričanju še dodatna garancija, da se bo zgradil ekološko popolnoma nesporen objekt." Sicer pa, kot je še povedal župan Kekec, lastniki parcel v obrtni coni ne morejo zgraditi niti sežigalnice manjše kapacitete za svoje lastne potrebe znotraj posameznih obratov: "Tudi Pinu-sov obrat Vitis nima tega dovoljenja, in če imajo stvari, ki jih je potrebno termično obdelati, jih morajo odpeljati v Rače." Omejitev glede termične obdelave odpadkov v coni Novi York velja tudi za vse bodoče investitorje, ki so večinoma že znani, saj je v drugi fazi širjenja te cone neprodana le še ena sama parcela. V Markovcih pa razmišljajo že vnaprej: "Pripravljamo tretjo fazo izgradnje naše cone, ki naj bi se s sedanjih dobrih 11 hektarjev razširila še za pet hektarjev. Doslej smo vse zgradili z lastnim denarjem, brez kreditov, država pa je komaj in s težkimi boji primaknila borih osem milijonov tolarjev. V primerjavi s celotno dosedanjo investicijo, ki znaša krepkih 560 milijonov, je to kaplja v morje." Sicer pa, kot je prepričan župan, bo realizacija tretje faze že naloga naslednjega mandata (in župana?), kjer brez državnega sofinanciranja ne bo šlo, prepričan pa je, da sežigalnice v markovski obrtni coni tudi v prihodnje ne bo! Toliko o dimu in ognju ter njuni povezavi v primeru sežigalnice v Markovcih. O morebitni sežigalnici v Kidričevem pa je trenutno vse tiho, od državnega vrha in okoljskega ministrstva do Foruma proti sežigalnici. Kdo kaj kuha in po kakšnem receptu, je skrivnost. Neuradno pa je vendarle tu in tam slišati, da naj bi prednost dobivala ureditev sežigalnice v opuščenih rudnikih v Trbovljah. SM Sparkasse svetuje: Kakor si boste postiaii, tako boste posiovaii. Dobre poslovne ideje potrebujejo za svojo uresničitev dobrega poslovnega partnerja. Naše načelo pri lireditiranju podjetnlicov je, da se vedno prilagodimo finančnim okoliščinam in potrebam vsakega posameznega podjetja. Po vaši meri izdelamo načrt financiranja, ki vas bo uspešno pripeljal do zastavljeniii ciljev kot so nakup zemljišča in izgradnja poslovniii prostorov, povečanje obstoječiii ali posodobitev njihove infrastrukture. Investicijski krediti za podjetja in podjetnike med drugim omogočajo: • dobo kreditiranja od 1 do 15 let, • individualno višino kredita, • kredit z devizno klavzulo, • mesečni ali četrtletni interval odplačevanja. Pri izplačevanju kreditov se lahko odločite za enkratno izplačilo, ali pa za izplačilo večkratnih zneskov glede na napredovanje gradnje oziroma izgradnje vašega podjetja. Tudi glede izbire ustreznega kreditnega zavarovanja se Sparkasse povsem prilagodi vašim zahtevam. Izbirajte med možnostmi hipotekarnega zavarovanja, bančne garancije, ali zavarovanja v obliki poroštva. Konec koncev je v našem interesu, da se vaše podjetje počuti karseda udobno. Vas zanima več? Finančni svetovalci za podjetja in zasebnike so vam vedno na voljo. Uroš Vračko Finančni svetovalec Podjetja in zasebniki Poslovna enota Maribor Titova cesta 8 Telefon: 02/238 02 55 info@sparkasse.si SFWRKASSE Drugačna banka Na borzi Na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev se je po korekciji tečajev ob koncu prejšnjega tedna in na začetku tega vrnilo optimistično vzdušje. Slovenski borzni indeks SBI 20 je po začetnem padcu pod mejo 4.800 točk proti koncu tedna pridobil 0,8 odstotka in trgovanje v četrtek zaključil pri vrednosti 4.838,82 točk. Najprometnejši vrednostni papir je bila delnica Mercator-ja (MELR), s katero je bilo do četrtka opravljenega za 990 mio SIT poslov. Spekulacije investitorjev o morebitnem uspehu ali neuspehu pri prevzemu srbskega C-marketa so proti koncu tedna povzročile dvig tečaja za 2,8 %, četrtkovo trgovanje pa je delnica končala pri vrednosti 41.898,05 SIT K dvigu je prispevala tudi objava poslovodstva ljubljanskega Maximarketa, ki je pripravljeno sprejeti ponudbo za odkup delnic, k temu pa poziva tudi ostale delničarje. V petek je konkurenčno ponudbo za prevzem Maximarketa umaknila Maxima Holding. Druga najprometnejša delnica je bila minuli teden do četrtka delnica Krke (KRKG), s katero je bilo opravljenih za 921 mio SIT poslov. Tečaj je po korekciji na začetku tedna pridobil 1,5 % vrednosti in četrtkovo trgovanje končal pri vrednosti 81.564,64 SIT. Med prometnejšimi delnicami so bile delnice Kolinske (KOLR), ki so izgubile 2,5 odstotka vrednosti. Se vedno je v ozadju trgovanja z delnicami Kolinske načrtovana združitev z Drogo iz Portoroža. Droga je minuli teden pridobila certifikat BRC, ki bo družbi odprl pot v evropski prostor, saj je certifikat BRC pogoj za vstop v številne močne trgovske verige v zahodni Evropi. V preteklem tednu sta se zgodili dve zamenjavi v vodstvih pomembnejših podjetij. Funkcijo generalnega direktorja Save Tires, podjetja koncerna Goodyear v Sloveniji, prevzema Andreas Niegsch. Novo vodstvo pa danes dobiva tudi ajdovski Fructal, katerega krmilo prevzema Miran Božič, ki je bil doslej komercialni direktor Ljubljanskih mlekarn. Visoke cene nafte na mednarodnih trgih so povzročile dvig cen dizelskega goriva in kurilnega olja na slovenskem trgu. Pri 98- in 95-oktanskem bencinu je imela vlada več manevrskega prostora, saj je z znižanjem trošarin cena le teh malenkostno padla. Statistični urad RS je objavil poročilo o septembrski inflaciji (deflaciji). V mesecu septembru je bil ponovno zabeležen padec cen življenjskih potrebščin. Tokrat so se v primerjavi s preteklim mesecem znižale za 0,1 %. Matija Lipar, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana Foto: SM Foto: SM Ptuj • Oskrba s pitno vodo Zdravje ljudi ni ogroženo? Na 20. seji sveta mestne občine Ptuj je svetnik SDS Rajko Fajt dal pobudo, naj Komunalno podjetje Ptuj pripravi pregled oporečnih salonitnih cevi, pri čemer naj navede, koliko kilometrov jih je se vedno v uporabi in kje, koliko kilometrov jih je bilo zamenjanih v zadnjih desetih letih in na katerih območjih, hkrati pa tudi terminski plan predvidene zamenjave oporečnih cevi, kot to podjetju nalagata omenjena člena odloka. Prav tako naj podjetje predloži pregled ugotovljenih izgub pitne vode v zadnjem obdobju, zanimal pa se je tudi za predpisan tlak na odvzemnih mestih, na primer pri malih uporabnikih in kakšne so sankcije za izvajalca javne službe, če predpisanega tlaka ne doseže. Odgovori, ki jih je svetnik prejel na 21. seji sveta mestne občine Ptuj na svoja vprašanja so pomanjkljivi. Komunalno podjetje navaja, da so letih od 1963 do 1978 vgradili 125 km salonitnih cevi, kar predstavlja 17 odstotkov vseh vgrajenih cevi. V zadnjih desetih letih so zamenjali 11 km salonitnih cevi v sklopu izgradnje kanalskega omrežja ali rekonstrukcije cest. Zamenjava poteka v okviru investicijskega vzdrževanja, ki ga pripravijo vsako leto za cel sistem oziroma področje vodooskrbe (ptujski vodovod je dolg 950 km). Letos je na voljo 93 milijonov tolarjev. Direktor Komunalnega podjetja, d.d., Ptuj Jože Cvetko pou- darja, da je menjava salonitnih cevi potrebna zaradi življenjske dobe cevovodov, ta naj bi bila okrog 50 let, ptujski salonitni cevovodi pa bodo počasi dosegli to starost. Hitrost menjave je v največji meri odvisna od razpoložljivih sredstev v okviru letnih programov vzdrževanja. Razlog menjave torej ni njihova opo-rečnost, kot naj bi razlagali nepoučeni. Slovenski pravilnik o pitni vodi tudi ne zajema azbesta kot parametra, ki ga je potrebno spremljati oziroma nadzirati, še odgovarjajo v Komunalnem podjetju. Izguba med načrpano in prodano vodo je 29 odstotkov, kar naj bi bilo v povprečju izgub vode v Sloveniji. V letu 2003 so načrpali 4 milijone 848 kubikov vode, prodali pa 3 milijone 442 tisoč kubikov. Izgube so v glavnem tehnične narave, vzroki zanje so v povečanju obratovalnega tlaka v omrežju zaradi širitev omrežja, slabi kvaliteta materiala, slabi izvedbi, pomikanju in usedanju tal in podobnem. Med številnimi ukrepi, ki Foto: Črtomir Goznik jih podjetje izvaja za zmanjšanje izgub, so na prvem mestu zamenjave odsekov vodovoda, na katerih je največ okvar, sledijo hitro odkrivanje okvar, stalna sistemska kontrola vodovodnega omrežja, pravilno dimenzioniranje vodometrov in podrobno. V tehničnem pravilniku o javnem vodovodu pa je predpisan tlak na odvzemnih mestih, ki mora biti pri porabnikih 1 bar pri najvišjem izlivu v objektu. Glede na to, da svetnik Rajko Fajt ni dobil vseh odgovorov na postavljena vprašanja, je pričakovati, da jih bo Komunalno podjetje dopolnilo, zlasti še v delu, kjer je govor o tem, kje so še vgrajene salonitne cevi, kje jih bodo menjali v naslednjih petih letih in kje so to že opravili. Zeleni Ptuja oziroma v njihovem imenu Vlado Cuš pa se že nekaj let zavzemajo zato, da bi občanom redno predstavljali podatke o kvaliteti pitne vode na območju mestne občine Ptuj in širše. Kljub sanacijskemu programu presežene količine Precej vznemirjanja je med uporabniki ptujske vode povzročil prispevek v oddaji Preverjeno na POP TV 21. septembra, v kateri naj bi po oceni Komunalnega podjetja Ptuj bile podane pavšalne informacije o kvaliteti pitne vode za območja, ki jih oskrbuje Komunalno podjetje Ptuj. Ekipa POP TV je sicer napovedala obisk, vendar se zaradi pomanjkanja časa pri njih niso oglasili. "Podane, posplošene informacije so bile pridobljene iz naše vloge za izvajanje vodooskrbe z občasno prekoračenimi količinami pesticidov, ki smo jo podali ministrstvu za zdravje 23. januarja lani. Skladno s 24. členom pravilnika o pitni vodi mora namreč upravljavec vodooskrbnega sistema v primeru ponavljajočih se prekoračitev parametrov pridobiti od ministrstva za zdravje dovoljenje za odstopanje od parametrov, v kolikor ni mogoče zagotoviti vodooskrbe na drug -k LDS LIBERALIMA DEIVIOKRACIJA SLOVENIJE Spoštovani volivci in volivke! Iskreno se vam zahvaljujem za vsak vaš glas, ki ste mi ga naklonili na teh volitvah. V pričakovanju, da se bodo projekti, ki so v teku in so pomembni za razvoj Ptuja in Hajdine, tudi v bodoče nadaljevali, vas prijazno pozdravljam. Predsednica MO LDS Ptuj Lidija Majnik ustrezen način, " pojasnjuje ekolog Komunalnega podjetja Ptuj Ivan Dobnik, univ dipl. inž. Prav zaradi intenzivne uporabe pesticida atrazina v škropivih za zatiranje plevela v koruzi v zadnjih 30 letih so njegove količine v podtalnici višje od tistih, ki jih dovoljuje pravilnik o pitni vodi. Kljub sanacijskim ukrepom, ki jih na vodooskrbnem sitemu izvaja Komunalno podjetje, gre za mešanje plitve in globinske podtalnice, so vrednosti atrazina in njegovega razgradnega produkta desetil-atrazina, pojasnjuje Ivan Dobnik, na pipah uporabnikov na nekaterih območjih sistema nekoliko presežene. Izmerjene vrednosti za oba pesticida se gibljejo od 0,03 do 0,19 mikro-grama na liter vode. Dovoljena vrednost za vsak posamezen pesticid znaša 0,1 mikrograma/l oziroma 0,5 mikrograma/l za vsoto pesticidov. "Ocenjujemo, da koncentracije, ugotovljene v pitni vodi, in posledični možni vnosi za posamezne pesticide in njihove metabolite v primeru oskrbe s pitno vodo na območju centralnega sistema oskrbe s pitno vodo na Ptuju po sedaj znanih podatkih ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in s tem pomembnega javno-zdravstvenega problema in da prehrambena industrija Občina/naselje Nitrati (mg/l vode) 2003 2004 Cerkvenjak 10-18 9-22 Destmik 7-19 8-24 Domava 39-49 15-30 Gorišnica 39-49 15 -30 Grajena 35-42 35-45 Juršinci 42-50 10-25 Kidričevo 42-50 40-50 Majšperk 42-50 40-50 Markovci 35-50 40-50 Ptuj 29-49 15-45 Starše 43-50 40-50 Trnovska vas 4-20 10-25 Videm 14-49 20-48 Sv. Andraž 4-20 10-25 Zavrč 37-50 40-50 Zlatoliqe 27-50 30-40 Gibanje nitratov pri porabnikih v letih 2003 in 2004. ni prizadeta. Omejevanje porabe vode ni smiselno, saj ugotovljene koncentracije in posledični vnosi ne ogrožajo zdravja ljudi. Prav tako ocenjujemo, da trenutno ni mogoče drugače zagotoviti oskrbe prebivalstva s pitno vodo na območju centralnega sistema oskrbe s pitno vodo v Ptuju," izhaja iz strokovnega mnenja, ki ga je dal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Vsebnosti nitratov v podtalnici so povišane zaradi intenzivnega gnojenja z dušikovimi gnojili, odplak iz naselij (pomanjkanje kanalizacije), nekaj pa prispeva k temu tudi naravno kroženje dušika v naravi. V pogojih normalnega obratovanja se ta vrednost giblje v dovoljenih okvirih, v letu 2004 od 8 do 50 miligra-mov na liter vode. "Zniževanje vsebnosti pesticidov in nitratov dosegamo z mešanjem plitve podtalnice z globinsko, ki ne vsebuje pesticidov in le malo nitratov. Globinski vodnjaki se nahajajo v črpališču v Skorbi, kjer so štirje globinski vodnjaki, po enega pa imajo v Lancovi vsi, Novi vasi pri Ptuju, Desencih in Podvincih. Količine vode iz globinske podtalnice so omejene, voda iz plitve podtalnice pa je na razpolago v velikih količinah. Ko govorimo o normalnem obratovanju, imamo v mislih obratovanje vseh globinskih vodnjakov. Sanacijski program predvideva tudi izgradnjo globinskih vodnjakov v Gere-čji vasi, kjer je vrtina že izvedena, v Pleterjah in Spuhlji. Z dodatnimi količinami globinske vode bomo zmanjšali črpanje plitve podtalnice in s tem izboljšali kvaliteto vode pri porabnikih, da bo le-ta skladna s pravilnikom o pitni vodi," je za Štajerski tednik še povedal ekolog ptujskega Komunalnega podjetja Ivan Dob-nik. Razmere v ptujskem vodoo-skrbnem sistemu so take, da zahtevajo sprotno informiranje občanov o kvaliteti pitne vode. Vsako "skrivanje" podatkov bolj škodi kot koristi. Dejstvo je, da večina uporabnikov ptujske pitne vode le-tej ne zaupa. MG Naselja oz. OBČINE 17.03. 2004 18.05.2004 01.07. 2004 09. 08. 2004 Atrazin Deseti! atrazin Atrazin Desetu atrazin Atrazin Desetu atrazin Atrazin Desetu atrazin mesto PTUJ 0,12 0,13 0,10 0,12 0,10 0,12 0,13 0,16 Kungota, Prepelje, Tmiče, Marjeta, Staiie, Loka, Rošnja 0,15 0,15 0,08 0,10 0,14 0,16 0,17 0,19 Skorba, Hajdoše, Gereqa vas, Slovenja vas, Zlatoličje 0,12 0,13 0,09 0,13 0,06 0,07 0,06 0,08 Majšperk, Savinjsko, Kidričevo 0,14 0,15 0,13 0,16 0,14 0,15 0,14 0,17 Zetale, Hajdina, Videm, Podlehnik <0,05 <0,05 <0.05 <0.05 <0,05 <0,05 0,05 0,06 Markovci, Zavrč, Cirkulane 0,15 0,18 0,15 0,18 0,15 0,17 0,13 0,17 Gorišnica, Domava 0,15 0,16 0,06 0,07 0,05 0,06 0,06 0,07 Juršinci, Zagorci, Polenšak 0,13 0,15 0,07 0,09 0,06 0,08 0,08 0,08 Destmik, Tmovska vas, Vitomard, Cerkvenjak <0,05 <0,05 0,06 0,07 0,05 0,05 0,06 0,06 Grajena, Grajenščak, Mestni Vrh, Vurberk 0,10 0,11 0,08 0,07 0,10 0,12 0,11 0,13 Tabela o izmerjenih vrednostih pesticidov za posamezna območja. SDS Slovenska demokratska stranka Spoštovane občanke in občani! Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje na drzavnozhorskih volitvah. Z delom v parlamentu bomo vaše zaupanje upravičili. Franc Pukšič Miroslav Luci Branko Marinič Ptuj • Lekarno so obnovili Farmacevt in bolnik poslej bolj zaupno Zadnji teden v septembru je ponovno odprla vrata lekarna v Trstenjakovi ulici 9, ki so jo obnavljali dober mesec in pol. Na tej lokaciji deluje že od leta 1958. Obnova je stala 18 milijonov, zavod jih je zagotovil sam, potrebno novo opremo pa so kupili s pomočjo poslovnega partnerja. V JZ Lekarne Ptuj imajo skupaj 40 zaposlenih. Enote imajo na Ptuju, na Bregu in v Budini-Brstju ter v Majsperku, Kidričevem in Gorisnici. V ses- Foto: Črtomir Goznik Osrednjo ptujsko lekarno so posodobili po temeljitih pripravah; v času obnove je oskrba z zdravili potekala nemoteno v nadomestnih prostorih. tavi JZ Lekarne Ptuj deluje tudi galenski laboratorij, ki se lahko pohvali z blizu sto različnimi izdelki. Ptujska lekarna je tudi učni zavod, v katerem pripravništvo in redno delovno prakso lahko opravijo dijaki srednje šole za farmacijo in študenti farmacije. Po besedah direktorice JZ Lekarne Darje Potočnik Benčič, mag. farm., spec., so popolnoma prenovili prostore osrednje lekarne, ki sodi med največje v Sloveniji. Obiskovalcem je na voljo 143 m2 površin, prostor je po obnovi mnogo svetlejši, odstranili so stari železobetonski pult, namestili so več manjših, kjer izdaja zdravil ni več ločena na tista z receptom in brez njega, kar pomeni, da lahko stranke poslej na enem mestu opravijo vse želene storitve. V samopostrežnem delu lekarne so na voljo izdelki, ki so namenjeni skrbi za zdravje, negi in otrokom. O izbiri se stranke lahko posvetujejo tudi s strokovnim delavcem. Ponudbo bodo v tem delu še razši- G. Radgona • Praznovanje 9. občinskega praznika Zlati grb za Milka Kranjca Občina Gornja Radgona v teh dneh praznuje 9. občinski praznik. Poleg številnih otvoritev novih objektov v Industrijski coni Mele ter prenovljenih cest in vodovodov so v radgonskem Kulturnem domu pripravili slovesnost, na kateri sta spregovorila župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš ter predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Feri Horvat. "Najbolj se veselim novih objektov v Industrijski coni Mele, ki nam prinašajo nova delovna mesta -predvsem za mlade, za katere upam, da se bodo sedaj pogosteje vračali s študija v Ljubljani, Mariboru ter sosednje Avstrije Foto: Miha Soštarič Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš (desno) je zlati grb podelil Milku Kranjcu. rili. Ena od zelo pomembnih in nujnih pridobitev je tudi prostor za svetovanje, v katerem se bo pacient lahko brez prisotnosti javnosti pogovoril s farmacevtom o vsem, kar ga v zvezi z zdravili zanima. Posebej pa opozarjajo na informativni terminal, ki ga bodo postavili kot neke vrste info točko, ki je zdaj še redkost v slovenskih lekarnah. Preko te bo možen dostop do spletnih strani lekarne, mogoča pa bo tudi povezava do drugih strani z vsebino, vezano na lekarniško dejavnost. Možen bo tudi hiter vpogled v cenik zdravil in zdravstvenih pripomočkov. Tudi varnostni vidik so pri obnovi upoštevali z vso resnostjo. Levo od vhoda so uredili primeren prostor za izdajo zdravil v času dežurstva. V tem času je potrebno za izdajo zdravil pozvoniti na posebnem okencu. Brez težav pa v novo lekarno vstopajo invalidi in mamice z vozički. MG oziroma ne bodo odhajali na delo izven naše občine," je dejal župan Anton Kampuš. Tokrat je Anton Kampuš podelil tudi priznanja občine Gornja Radgona. Zlati grb občine je prejel Milko Kranjc, ki je kot član upravnega odbora Pomurskega sejma, d. d., prispeval h kakovostni rasti sejma. Srebrni grb je župan Kampuš podelil samostojnemu podjetniku Dragu Tothu, ki se že od leta 1966 ukvarja z dejavnostjo žagarstvo, bronastega pa je dobil Karel Korošec za delo na kulturi. Za neprecenljiv prispevek k organizaciji, pripravi in izvedbi državne prireditve ob vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo na območju Gornje Radgone je listino občine Gornja Radgona dobil Dušan Zagorc. Miha Šoštarič ^^t v družbi prijemih ljudi ercator DaD[p©[?[]ma[? V akciji od 1. 10. do 13. 10. 2004 68.9»« Oktober 2004 k Računalnik TRON ECONO Sempron 2500, procesor AMD Sempron 2500, pomnilnik DDR 256MB 333 Mhz trdi disk 80GB 7200, CD-RW 52X, tipkovnica, miška, GARANCIJA 2 LETI Ra~unalniski monitor CRT 17" PX772, maksimalna ločljivost 1280x1024; velikost pike: 0,27 mm GARANCIJA 2 LETI Tiskalnik Canon PIXMA IP 1000, ločljivost 4800x1200 dpi, hitrost tiskanja: 14 str/min črno ali 11 str/min barvno, podajalec papirja za 100 listov, USB priklop, GARANCIJA 1 LETO Izdelki na naslovnici so na voljo tudi v naslednjih Mercatorjevih tehničnih prodajalnah: Tehnika Lendava, Tehnika v MC Jesenice, NC Pohištvo Tehnika Metlika, Pohištvo Tehnika Žužemberk, Tehnika Koče^e in v Mercator Centru tehnike Črnuče v Ljubljani. Od tod in tam Ormož • Mednarodni projekt Mladega foruma ^iciTl^íř S' ^^ ■ ÍĚŘ. Foto: MZ Mladi forum Združene liste socialnih demokratov (MF ZLSD) Ptuj in Ormož je v sodelovanju s hrvaškim Forumom mladih SDP konec septembra na Ormoškem izvedel obsežno čistilno akcijo ob dravskih brežinah. Vodstvo MF ZLSD Ptuj je akcijo označilo za več kot odlično, saj so se je udeležili številni mladi s ptujsko-ormoškega območja. Kot je povedala predsednica MF ZLSD Ptuj Simona Muršec, želijo s tovrstnimi akcijami poleg čiščenja okolja pri mladih doseči tudi osveščenost in motivacijo za ohranjanje čistega okolja. Sini-ša Žižek, predsednik Foruma mladih SDP iz Medžimurja, je sodelovanje z MF ZLSD takole ocenil: "Postavljen je temelj uspešnega sodelovanja dveh organizacij, ki ga po mojem mnenju ne bo težko nadgrajevati. Razvijanje dobrih med-sosedskih odnosov je eden od najvažnejših civilizacijskih vrednot in s tem našim projektom dokazujemo, da nas šen-genska meja ne razdvaja, ampak prav nasprotno — povezuje. Sicer pa smo projekt razdelili na dva dela: čistilno akcijo, ki se je odvijala dopoldan in večerni koncert skupine Zabranjeno pušenje, ki smo ga organizirali v Čakovcu. Z ekološko akcijo smo tako pokazali osveščenost za ohranjanje čistega okolja, že vnaprej pa se tudi veselimo sodelovanja z MFZLSD." /ZE/ Cunkovci • Sre~anje sestri~en in bratrancev Foto: Tone Včasih so se srečevali člani ožjega in širšega družinskega kroga velikokrat. Ob današnjem vse večjem pomanjkanju časa ga zmanjkuje tudi za druženje. Zato so postala vse pogostejša načrtovana družinska srečanja. Pred časom so se v vaškem domu v Cunkovcih srečali bratranci in sestrične družine Valenko - Toplak. Tudi na tokratnem srečanju je bila priložnost za obujanje spominov v mladosti in o življenju njihovih prednikov. Sklenili so, da bodo njihova srečanja postala tradicionalna. /MS/ Bukovci • Družinsko srečanje Forstnaričevih Foto: Laura Septembra seje v novi dvorani v Bukovcih srečalo kar 148 Roclikovih sorodnikov, potomcev Jakoba in Ane Forštnarič. Sicer pa celo rodbinsko deblo Roclikovih šteje kar 241 sorodnikov. Jakobu in Ani Forštnerič (Tomašinčovi Ani) se je namreč v zakonu rodilo sedem otrok: Marija, Jožef, Andrej, Peter, Martin, Genovefa in Anton. Najstarejša v družinskem deblu potomcev Jakoba in Ane Forštnerič je 93-letna Genovefa, ki se je tudi udeležila nedavnega srečanja. Najmlajša v omenjenem družinskem drevesu je bila v začetku septembra en dan stara Ajda. Sicer pa ima v rodbini Roclikovih svoje družinske korenine tudi župan občine Markovci Franc Ke-kec. Na srečanju sorodnikov v Bukovcih so zapeli bukovski vaški pevci, za dobro razpoloženje do poznih večernih ur pa so poskrbeli člani ansambla Prepih. /ZE/ Slov. Bistrica • Otvoritev čistilne naprave Tudi v Bistrici jo imajo! V Slovenski Bistrici so zdgradili novo centralno čistilno napravo (CČN) in jo odprli 22. septembra, pri čemer velja omeniti, da če bi jo gradili in financirali tako, kot so na slovesnost prihajali najvišji povabljeni gostje, potem verjetno do danes ne bi prišli kaj dlje kot do položitve temeljnega kamna. Slavnostna govornika, minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl in generalni direktor Dire-ktorata za širitev Evropske komisije Fabrizio Barbaso sta namreč na kraj dogodka prišla z dobro 40-minutno zamudo, nato pa je stvar stekla kot namazana. "Ob polaganju temeljnega kamna za izgradnjo centralne čistilne naprave s kanalizacijskim sistemom za mesto Slovenska Bistrica smo obljubili, da se čez dobro leto in pol spet srečamo. Obljubo danes izpolnjujemo," je uvodoma dejal bistriški župan dr. Ivan Žagar, ki je še poudaril, da ta objekt predstavlja enega izmed najpomembnejših razvojnih projektov v mestu ter prvo in hkrati največjo investicijo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda: ^"V izdelavi je že projektna dokumentacija za izgradnjo čistilnih naprav za vsa večja naselja v občini, sočasno pa so bili izvedeni tudi odseki kanalizacijskih sistemov na celotnem območju občine." Soinvestitorji izgradnje CČN so bili Evropska unija, občina Slovenska Bistrica in ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Celotna naložba je znašala 5,14 milijona evrov (1,2 milijarde tolarjev), pri čemer je dobro polo- Foto: SM Slavnostni govorniki na otvoritvi nove centralne čistilne naprave v Slovenski Bistrici so bili minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl (levo), generalni direktor Direktorata za širitev Evropske komisije Fabrizio Barbarso (v sredini) in bistriški župan Ivan Žagar. vico zagotovila EU iz programa predpristopne pomoči Phare, 100 milijonov tolarjev je prispevalo MOPE, razliko pa bistriški občinski proračun in zainteresirana podjetja. Da bo kanalizacijsko omrežje s CČN prispevalo k izboljšanju kakovosti prebivalcev ne le ob vodotokih Bistrice in Dravinje ampak tudi Drave, so se strinjali vsi govorniki, od župana Žagarja preko ministra Cvikla do direktorja Barbassa; CČN ima namreč kapaciteto 15.000 populacijskih enot in naj bi zadostovala za približno 30.000 prebivalcev, gradilo pa jo je podjetje Granit iz domače občine. Kot je povedal Cvikl, je Slovenija izmed vseh novih kandidatk najbolje izkoristila sredstva iz evropskih skladov, saj je v preteklih desetih letih prejela približno 450 milijonov evrov (120 mrd SIT), kar predstavlja 97-odstotno uspešnost. Do leta 2006 pa naj bi bila upravičena še do dodatnih 787 milijonov ev-rov, ki pa si jih bo treba šele izboriti na osnovi dovolj konkurenčnih projektov. Nasploh je Slovenska Bistrica med uspešnejšimi občinami, kar se tiče izkoriščanja evropskega denarja. Poleg že omenjenih 600 milijonov za CČN so pred kratkim namreč uspeli tudi s kandidaturo projekta svoje poslovne cone, za katero bodo iz evropskega sklada za regionalni razvoj dobili 400 milijonov tolarjev. SM Voličina • Praznovanje krajevnega praznika Rupert je slavil V soboto, 25. septembra, je v kulturnem domu Voličina potekala osrednja slovesnost ob letošnjem krajevnem prazniku. Praznovanje so pričeli v soboto, 18. septembra, s kolesarskim izletom iz Voličine na Zavrh, ki so ga organizirali člani društva upokojencev in turističnega društva Rudolf Maister Vojanov iz Zavr-ha. Zvečer je bila v kulturnem domu v Voličini gledališka predstava En prišparan Jurij v izve- dbi Teater III — DPD Svoboda Ptuj. Naslednji dan pa je športno društvo Selce v Selcih organiziralo nogometni turnir na travi, na katerem je slavila ekipa Selška graba pred ekipo Straže in Zavrh - mladi. 25. septembra je v organizaciji lovske družine Voličina pote- Dobitniki priznanj in plakete KS Voličina skupaj s predsednico sveta KS Voličina Ano Šuster. kalo streljanje z zračno puško. Z 222 krogi je slavila ekipa Jazbine II pred LD Voličina (198 krogov) in SD Voličina (184 krogov). Zvečer pa je v kulturnem domu v Voličini potekala osrednja proslava v počastitev praznika. Na slovesnosti je zbrane pozdravila predsednica sveta KS Voličina Ana Suster, ki je govorila o investicijah in o načrtih razvoja krajevne skupnosti. Pripravili so tudi bogat kulturni program, v katerem so nastopili članice in člani pevskega zbora DU Voliči-na, pihalni orkester MOL Lenart, učenci OS Voličina, folklorna skupina Tonček Breznar iz Korene in članice Twirlinga, plesnega in mažoretnega klub Lenart. Na slovesnosti so diplome krajevne skupnosti prejeli: Barbara Jurša, Marija Krajnc, Anica Sešer-ko, Franc Kopčič in Matilda Ki-rali, plaketo krajevne skupnosti pa je prejel Jože Sever iz Dolgih Njiv Praznovanje so zaključili v nedeljo s farnim žegnanjem ob godu farnega zavetnika sv. Ru-perta. Zmago Šalamun Hrastovec - Trate • Zaprli enoto Trate Humanejše oblike bivanja V sredo, 29. septembra, so v Zavodu Hrastovec-Trate zaprli enoto na Tratah v gradu Cmurek. V njem je od leta 1947 deloval dom onemoglih, ki je bil leta 1956 priključen takratnemu socialno-zdravstvenemu zavodu Hrastovec. Na Tratah je takrat živelo 130 stanovalcev. To število se je povečevalo in leta 1970 doseglo vrhunec - 300 stanovalcev, maja letos pa jih je bilo še samo 63. Grad so prejšnji teden dokončno izpraznili in ga simbolično zaprli. Za stanovalce so poiskali primernejše, humanejše oblike bivanja, zaposlene pa razporedili po drugih enotah na območju Slovenskih goric, Apaške doline, Gornje Radgone in Hrastovca. V zavodu skupaj v vseh oblikah trenutno biva 623 stanovalcev, od tega 106 v prijaznejših oblikah, kot so dislocirane bivalne enote v Mariboru, Slovenski Bistrici, Gornji Radgoni, Apačah, na Strmi Gori, v neodvisnih stanovanjih na Tratah in v Mariboru, na kmetijah v Žibercah in Rožengruntu, trije stanovalci so vključeni v skupnostne oblike skrbi pri nevladnih organizacijah, nekaj stanovalcev pa živi v družinski oskrbi. Kmalu bo odprta tudi druga enota v Žiber-cih. V Gornji Radgoni bodo v sodelovanju s krajem in soinvestitorjem, ki vidi smisel vlaganja lastnih sredstev v tovrstno dejavnost, gradili dom za 50 oseb, v Voličini gradijo pralnico, nad njo pa bo tudi bivalna enota za 13 ljudi; ti bodo predvsem delali v pralnici, ki bo nudila storitve tudi drugim. Dogovarjajo se, da r M . m '-m Ob zaključku slovesnosti je vodja enote Trate Andreja Kaučič ključ gradu predala dr. Vladu Dimovskemu, ministru za delo, družino in socialne zadeve. Ptuj • 3. razstava rezbarskih del Vrezano v les V Miheličevi galeriji na Ptuju so v petek, 1. oktobra, odprli razstavo rezbarskih del okoli 60 mojstrov iz vse Slovenije. Razstavo Vrezano v les sta omogočila Pokrajinski muzej Ptuj in sklad za kulturno dejavnost RS za kulturo, podprli pa sta jo Mestna občina Ptuj in občina Hoče-Slivnica. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj prof. Aleš Arih je bil izredno vesel nad ugotovitvijo, da tako velikega števila razstavljavcev in obiskovalcev ob odprtju razstave v Miheličevi galeriji na Foto: M. Ozmec Na razstavi Vrezano v les so na ogled dela 60 slovenskih mojstrov rezbarstva. bi v slovenskem prostoru zgradili šest domov, Hrastovec bi pa postal center, pravi direktor zavoda Josip Lukač. Slovesnosti ob zapiranju enote so se zraven zaposlenih in predstavnikov lokalnih skupnosti udeležili še varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, direktor vladnega urada za invalide mag. Luj Sprohar, Zmaga Prošt, predsednica socialne zbornice Slovenije, in dr. Vlado Dimov-ski, minister za delo, družino in socialne zadeve, ki je v govoru poudaril, da v Zavodu Hrastovec-Trate pri strokovnem delu sledijo paradigmam, ki imajo cilj preoblikovanje velikih sistemov: "Novi pristopi v pojmovanju življenja oseb s težavami v duševnem zdravju in v duševnem razvoju se namreč vedno bolj usmerjajo k iskanju oblik bivanja v skupnosti. V oblike, ki so za uporabnika manj stig-matizirajoče in omejujoče, nudijo pa kakovostnejše življenje ter upoštevajo vsakega posameznika kot individuuma, vrednega človeškega dostojanstva." Grad Cmurek na Tratah so zaprli, še vedno, do končnega dogovora, pa ga bo upravljal Zavod Hrastovec — Trate. Ob zaključku slovesnosti je vodja enote Trate Andreja Kaučič ključ gradu predala dr. Vladu Dimovske-mu, ministru za delo, družino in socialne zadeve. V kulturnem programu so nastopili Inge Breznik in skupina Srce Zavoda Hrastovec-Trate. Zmago Šalamun Ptuju v zadnjih treh letih še niso doživeli. Zgodovino rezbarstva na slovenskem, avtorje, mojstre iz vse Slovenije ter njihove umetniške izdelke posvetne in cerkvene rabe oziroma lesene plastike različnih dimenzij je predstavila višja kustodinja Stanka Gacnik, ki je razstavo 3. bienalske rezbarske delavnice postavila skupaj s članom sekcije rezbarjev in pobudnikom za to razstavo Francem Milošicem. Delo zveze rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije pa je predstavil predsednik Srecko Ornik. Slednji je opozoril na dejstvo, da obstaja poleg "naštudirane" umetnosti tudi nedolžna, kristalno čista in neobremenjena umetnost, ki ni oplemenitena z denarjem in je izvirno naša Slovenska, saj je delo rok preprostih slovenskih ljudi različnih poklicev in profilov; to je umetnost rezbarjenja. V Miheličevi galeriji so na ogled dela 60 avtorjev iz vse Slovenije, ki so sodelovali že na obeh predhodnih tovrstnih razstavah. Ob odprtju razstave sta ustvarjalcem čestitala tudi župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan in župan občine Hoče-Slivnica Anton Obreht. Na svečanosti pa so predstavili tudi svojo 2. revijo Detel in katalog razstavljavcev, ki sta ju pripravila člana Franc Milošič in Franjo Krivec. Razstava Vrezano v les je v Miheličevi galeriji na ogled do 16. oktobra. M. Ozmec Foto: Zš Foto: ZS Tednikova akcija • Prvi izžrebanci so poleteli "Strah? Kje pa!" "še enkrat bi sla v zrak, tako je bilo lepo," je takoj po pristanku z velikim nasmeškom na obrazu povedala najstarejša (vsaj tokrat) potnica letala, 81-letna Anica Janžekovič - Anika iz Male Nedelje. "Nikoli v življenju se nisem letela, in ko sem izvedela, da sem med srečnimi izžrebanci akcije, sploh nisem pomislila, ali bi ali ne bi. Rekla sem si, da to moram na vsak način preizkusiti, če se mi že ponuja taksna priložnost. Vse je pač enkrat prvič v življenju, včasih prej, drugič kasneje. Strah pa me res ni bilo čisto nič in zdaj, ko smo srečno pristali, o čemer nisem niti malo dvomi- la, bi takoj sla se enkrat. Se mi je zdelo kar malo kratko in biti v zraku ter opazovati svet pod seboj je res neverjetno lep občutek," so besede kar vrele iz pogumne Anike. Z njo sta pole- tela se dva mlajsa izžrebanca, ki sta se njenemu mnenju v celoti pridružila. Sicer pa je bilo sončno popoldne kot nalasč za panoramske polete. Za krmilom letala je bil preizkuseni pilot in predsednik Aerokluba Zlatko Čuš, ki je v štirih vožnjah na "višinski" ogled Ptuja z okolico popeljal prav vse srečne nagrajence in se kaksne-ga zraven, ki pa si je karto moral seveda plačati. Akcija brezplačnih panoramskih poletov za izžrebane stare in nove naročnike Štajerskega tednika je stekla v soorganizaciji AK Ptuj in naše medijske hiše. SM Foto: SM Srečni izžrebanci skupne akcije Štajerskega tednika in AK Ptuj so se takole ponosno postavili pred nas objektiv. Ekipa potnikov se je namestila za zadnjem sedežu in nestrpno čakala na veliko preizkušnjo. "Da bi me bilo kaj strah? Kje pa, bilo je neponovljivo!" je povedala Anica Janžekovič. Nova naročniška akcija • Za tople zimske dni Za tolar cenejši nakup goriva "Zima prihaja, mrzlo postaja!" S takšnim sloganom vas na Radiu Ptuj k nakupu kurilnega olja vabi podjetje TEVE z Dornavske ulice 7a na Ptuju. V oktobru naša medijska hiša v sodelovanju s podjetjem TEVE za svoje zveste bralce pripravlja novo naročniško akcijo. Potem ko smo v minulem obdobju naše naročnike v sodelovanju z Aeroklubom Ptuj popeljali na panoramski polet po okolici Ptuja, vam tokrat ponujamo cenejšo možnost nakupa kurilnega olja. Kako bi že rekli? Zakaj? Odgovor je enostaven: da vam bo ob branju našega časopisa še topleje. Za en tolar cenejše gorivo Kot že omenjeno, je akcija namenjena vsem starim in novim naročnikom časopisa Štajerski tednik, saj vam naša družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju s podjetjem TEVE iz Dornavske ceste v mesecu oktobru omogoča nakup kurilne- ga olja za en tolar ceneje, kot je njihova redna prodajna cena. Ob plačilu kurilnega olja morate stari naročniki kot dokazilo o naročništvu pokazati zadnjo plačano položnico za časopis Štajerski tednik (za obdobje od julija do septembra), novim naročnikom pa bomo poslali dopis kot dokazilo o novem naročniku, ki ga prav tako pokažete pri plačilu kurilnega olja. "Časopis Št. tednik pokriva območje, ki je za razvoz kurilnega olja zanimivo tudi za nas. Za popust tolar na liter goriva omejitev glede nakupa količin kurilnega olja ne bo. Z akcijo pričenjamo danes in bo trajala ves oktober," pojasnjuje Emil Mlakar, direktor podjetja TEVE. Poleg goriv in maziv tudi jermeni, ležaji, tesnila, vijaki in verige V podjetju TEVE iz Dornavske ceste 7a na Ptuju pravijo, da je njihov osnovni program "vse za pogon". "Smo distributer največjega in enega najkakovostnejših proizvajalcev ležajev na svetu - švedskega podjetja SKF. To je pravzaprav naš osnovni program. Med drugim smo največji prodajalec Galo-vih verig v Sloveniji, sicer pa prodajamo tudi tesnila, vijake, jermene ter seveda goriva in maziva," je o dejavnosti podjetja TEVE povedal direktor Emil Mlakar. Sicer pa direktor Mlakar še pojasnjuje, da je bilo podjetje TEVE ustanovljeno pred 14 leti, leto kasneje je začelo fizično poslovati, že devet let pa se ukvarjajo s prodajo goriv. Podjetje danes zaposluje 13 delavcev. V ceno, ki jo podjetje TEVE za prodajo goriva ponuja na trgu, so vključeni tudi stroški prevoza. Kot dober prodajalec se potrudijo kurilno olje na dom dostaviti čimprej. Ko se kažejo spremembe cen goriva na svetovnem trgu, je ponavadi zelo velika gneča. V normalnih pogojih poslovanja pa kurilno olje dostavijo v roku enega ali dveh dni. Za kupce so v podjetju TEVE dosegljivi na telefonski številki 787-10-10, njihovo ponudbo pa si lahko ogledate tudi na spletnem naslovu www.teve.si. še kratek nasvet za konec: Ko boste letos v oktobru narocevali kurilno olje, pa se le spomnite: "S Štajerskim tednikom in podjetjem TEVE bo cena na liter goriva za en tolar nižja!" PR Ptuj, Zavr~ • Iz dekanijske Karitas Načrti za novo pastoralno leto V torek, 14. septembra, so se sodelavci župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije po počitnicah prvič zbrali na rednem mesečnem srečanju. Gostitelji so bili sodelavci župnijske Karitas sv. Družina iz Kidričevega. Srečanje je vodila Irena Luci. Po uvodnem pozdravu in pesmi je sledila duhovna misel domačega duhovnika. G. Anton Pačnik je bil dolga leta misijonar v Afriki. Videl in doživljal je veliko revščine in pomanjkanja. Svojo duhovno misel je navezal na mater Terezijo in svoje izkušnje v Karitasu. Irena Luci je povzela dogaja- nje mednarodnega seminarja v Celju, ki se ga je udeležilo tudi nekaj sodelavcev iz dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč. Sledilo je načrtovanje dela v novem pastoralnem letu, poudarjeni so bili programi, ki že tečejo, govor je bil o izobraževanju sodelavcev Karitas, ki bo v postnem času, nekaj časa pa so namenili tudi tradicionalnemu dobrodelnemu koncertu, ki bo letos že deseti po vrsti. Iz poročil posameznih župnijskih Karitas je bilo razvidno, da so v poletnih mesecih prirejali srečanja ostarelih in bolnih. V župnijski Karitas sv Družine v Kidričevem zbirajo sredstva za družino, ki jim je pogorela hiša, denarna sredstva zbirajo na računu župnijske Karitas in se priporočajo za darove. Župnijska Karitas sv Vid na Vidmu potrebuje štedilnik na trdo gorivo. Po vseh enotah Karitasa poteka zbiranje ozimnice, zato se priporočajo za darove. A. T Od tod in tam Ptuj • Prekmurske krajine na Magistratu Foto: Fl Vpetek so v galeriji Magistrat odpili lazstavo delprekmurskega ljubiteljskega slikarja Ernesta Bransbergerja, ki je član likovne sekcije Likos iz Murske Sobote. Razstavljene so prekmurske krajine. O slikarju Bransbergerju in o njegovih slikah je govoril Jože Vild, predsednik komisije Zveze društev upokojencev Slovenije za kulturo, razstavo pa je odprl ptujski župan, dr. Stefan Čelan (na fotografiji zErnestom Bransbergerjem). Ob odprtju so zapele pevke ženskega kvinteta Društva upokojencev Ptuj. Odprtja so se udeležili tudi predstavniki Žitare vasi iz avstrijske Koroške, ki jih je pred tem sprejel ptujski župan. Delegacija Žitare vasi, ki jo je vodil župan Jakob Strauss, je namreč obiskala Ptuj in Mestno hišo. /Fl/ Ormož • Še čas za pripombe V prostorih občine Ormož je do 22. oktobra javno razgrnjen osnutek odloka o lokacijskem načrtu za središče mesta Ormož. Z njim se območje urejanja razširja na vzhodu na območje gradu, na severu na rekreacijsko območje Mestna graba in na zahodu na območje bolnišnice. Navedeno območje se deli na več funkcionalnih con. Funkcionalna cona osrednjega mestnega jedra je namenjena pretežno stanovanjskim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim. Funkcionalna cona za rekreacijo je namenjena športnim in razvedrilnim dejavnostim ter rekreaciji. Zajema tudi območje parkirišč, za potrebe pokopališča in rekreacijske cone ter izgradnjo nove povezovalne ceste severno od nogometnega igrišča. Za bolnišnični kompleks se ne predvideva večjih posegov. Tako grad kot parkovno območje predstavljajo kulturno in naravno dediščino. Za to območje se predvideva izvedba urbanistično arhitektonskega natečaja, ki bo podrobneje določil prostorske in programske rešitve in zajel ormoški grad z grajsko pristavo. Urbanistično arhitektonski natečaj se predvideva tudi za območje hotela. Boštjan Najžar, vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Ormož, je povedal, da bodo občanom še podrobneje predstavili osnutek v sredo, 13. oktobra, ob 17.30 v prostorih ormoškega gradu, ko bo javna razprava. /vki/ Središče ob Dravi • Razgrnjen lokacijski načrt Prav tako do 22. oktobra je v prostorih krajevne skupnosti Središče ob Dravi in občine Ormož razgrnjen osnutek odloka o lokacijskem načrtu za športno rekreacijski center Trate v Središču ob Dravi. S tem odlokom se ureja jugozahodno območje naselja, ki zajema obstoječe travnato nogometno igrišče in asfaltiran vadbeni prostor z okolico. Območje športno-rekreacijskega centra pa predvideva izgradnjo pomožnega travnatega igrišča dimenzij 100 x 68 metrov, atletske steze s štirimi stezami in parkirišča za potrebe športno rekreacijskega centra. Ureditve se bodo izvajale fazno. V sredo, 13. oktobra, ob 16. bo v prostorih krajevne skupnosti Središče ob Dravi tudi javna razprava, ko bo mogoče pripravljavce lokacijskega načrta povprašati o podrobnostih načrta. /vki/ Ptuj • Društvo proti mučenju živali Ob svetovnem dnevu živali - 4. oktobru - je Društvo proti mučenju živali Ptuj izdalo svoj prvi bilten. Kot je povedala predsednica društva Kristina Pšajd, jih bo društvo poslej izdajalo mesečno. Z njimi bo javnost sproti seznanjalo o svojem delu, o najdenih in zavrženih živalih. Z delom društva proti mučenju živali Ptuj se bodo na oktobrski seji seznanili tudi člani kolegija županov Spodnjega Podravja. Ptujsko duštvo proti mučenju živali je v register društev na Ptujskem vpisano od 15. julija 2002, deluje pa za območje celotne upravne enote Ptuj. IMG/ Ob ptujski in domači še maribor- Cerkvenjak ska voda V sredo, 29. septembra, sta v prostorih občine Cerkvenjak župan Jože Kraner in Stanislav Jecelj, direktor Mariborskega vodovoda, podpisala pogodbo o prenosu infrastrukturnih objektov in naprav za oskrbo z vodo v upravljanje in vzdrževanje Mariborskemu vodovodu. Podpis pogodbe je župan Kraner ocenil: "To je velik dogodek za občino, v kateri ima 95 odstotkov gospodinjstev možnost priklopa na vodovodno omrežje. Dejstvo je, da večino naših gospodinjstev z vodo oskrbuje Komunalno podjetje Ptuj, in tako bo tudi ostalo. S pogodbo z Mariborskim vodovodom samo širimo možnost priključevanja dela naše občine na Mariborski vodovod, predvsem za gospodinjstva v naseljih Vanetina, Komarnica in Ivanjski Vrh..' Mariborski vodovod do sedaj z omrežjem ni bil prisoten v občini Cerkvenjak, ker pa so letos zgradili novo omrežje od Oseka v občini Lenart do Ku-nove v občini Gornja Radgona, del tega omrežja poteka po občini Cerkvenjak. Na njega pa je priključenih že osem gospodinjstev iz občine Cerkvenjak. /ZŠ/ Foto: SM Ob robu • O OS Sela Brez svetohlinstva O obnovi OŠ Sela naj bi se začela konkretnejša svetniška razprava po odobritvi šolskega ministrstva za sofinanciranje, čeprav bi se v Vidmu lahko zavedali, da so (razen ptujske občine, ki pa jih petkratno prekaša po številu prebivalstva) pravzaprav edina občina, ki hoče imeti kar tri osnovnošolske stavbe na razdalji nekaj kilometrov. čeprav je res, da o naložbah v prihodnost otrok ne gre razmišljati z vidika finančne rentabilnosti, pa so vendarle določene razumske meje, sploh v primeru Vidma, kjer je znano, da se niti vse KS (ki sicer spadajo pod ta šolski okoliš) ne strinjajo z obnovo te podružnične štiriod-delčne šole z danes 50 učenci. Veliko otrok se namreč že sedaj vozi do te šole in kakšen kilometer več do Vidma jim pač ne bi predstavljalo posebne spremembe. Po približnih in hitrih izračunih nekaterih svetnikov bi sredstva za obnovo te šolske podružnice zadostovala za najmanj sto let financiranja šolskih prevozov učencev do videmske OS, verjetno pa še za precej več. Ob vse večjem upadanju števila rojstev pa se postavlja še vprašanje, koliko otrok bi oziroma bo OS Sela sploh še obiskovalo v prihodnjih letih. Da ne bo zamere - tudi za Lesko-vec (in še za marsikatero oS) velja enako. Nobena skrivnost ni, da si občine že sedaj medsebojno "kradejo" otroke na račun organiziranih prevozov in bližine stavbe učenosti, ki se ne ozira na občinske meje, ter tako izpopolnjujejo vse večje praznine v razredih, sploh pa je to aktualno, ko gre za prijave projektov na državno sofinanciranje. Usmerjanje glavnega investicijskega deleža videmskega občinskega proračuna zgolj v šolsko infrastrukturo, medtem ko si svetniki neprestano skačejo v lase zaradi premajhnega deleža, ki jih za svoje projekte dobivajo posamezne KS v občini, in ob številnih drugih nerešenih vprašanjih, kot je vodovod, asfaltiranje cest in kanalizacija, se v tem pogledu zdi, milo rečeno, precej zapravljivo, če že ne kaj več. Sicer pa bo glavno besedo imelo pristojno ministrstvo in vprašanje je, ali bo še naprej tako zelo velikodušno podpiralo bolj ali manj utemeljene obnove ali izgradnje osnovnošolskih prostorov kjerkoli že. Tako - med vrsticami - pa bi si verjetno marsikateri svetnik in župan (pri tem nikakor ni mišljena le občina Videm) pošteno oddahnil, če bi se državni kriteriji izbora za sofinanciranje predvidenih obnov ali izgra-denj osnovnih šol poostrili, saj bi s tem lahko preložili breme odgovornosti za neizvedljivost investicije na državna ramena, sami pa bi lahko obdržali svojo etično in moralno pozo, ki jim nalaga in zapoveduje poskrbeti za tovrstne naložbe, ne glede na to, ali so dejansko razumne in upravičene ali ne. SM Brdo pri Kranju • Posvet Turistične zveze Radoživa Slovenija Na Brdu pri Kranju je bil 27. septembra posvet predsednikov turističnih društvenih organizacij Slovenije, ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenije. Prvič se je takšnega posveta, ki ga zveza organizira tradicionalno, udeležil tudi predsednik slovenske vlade mag. Anton Rop z nekaterimi sodelavci, med njimi je bil tudi minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik. Osnovni namen posveta je bila ocena dela turistične društvene organizacije, njenega prispevka v razvoju turizma Slovenije in dogovor o tem, kako bodo v bodoče sooblikovali turistični razvoj Slovenije, saj želijo aktivnosti v zvezi s tem intenzivirati, je povedal predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožic. Prav tako želijo doseči nove pogoje za uveljavljanje društvenega sektorja. Pri razvoju turizma naj bi enakovredno sodelovali vsi trije sektorji, javni, zasebni in društveni, zdaj je tako, da se slednji še ni uspel uveljaviti kot enakovreden partner, čeprav brez dvoma pomembno prispeva k razvoju turizma. Civilna družba v turizmu si prizadeva ovrednotiti svoj prispevek, do kvalitetnejših podatkov naj bi prišli do 100-letnice organiziranega delovanja turizma v Sloveniji in turistične društvene organi- zacije, ki jo bodo praznovali v letu 2005. Izgledi so, da turizem postane eden izmed ključnih dejavnikov bodočega razvoja Slovenije, je med drugim povedal minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik. V investicije na področju turistične infrastrukture naj bi v prihodnjih letih vložili več kot 20 milijard tolarjev Stevilo turističnih postelj naj bi povečali za več kot 4000, število nočitev naj bi preseglo številko 9 milijonov V BDP je trenutno turizem udeležen z 10 odstotki, kar je glede na vse danosti, ki jih ima Slovenija, premalo. Slovenija bo turizem razvijala kot eno osrednjih dejavnosti razvoja, kot radoživa, optimistična družba, družba, ki poživlja, je še povedal minister za gospodarstvo. V letu 2003 je Slovenija ustvarila 1,3 milijarde evrov turističnega prometa. V tej panogi je zaposlenih 52 tisoč ljudi. Turizem niso samo ljudje, turizem je tudi narava in okolje. Ohranjena narava je po raziskavi najpomembnejši motiv obiska turistov v Sloveniji, je povedal dr. Dušan Plut. Pri tem pa opozoril, da ima Slovenija kljub prizadevanjem za ločeno zbiranje odpadkov še vedno 50 tisoč divjih odlagališč, kar tudi pomeni, da na vsako naselje odpade 10 odlagališč. To samo kaže na to, da bo Turistična zveza Slovenije s projektom Moja dežela - lepa in gostoljubna morala narediti še več kot doslej. Akcije, kot je na primer Entente Florale, pa je minister Lahovnik ocenil kot zelo pomembne za razvoj turistične ponudbe Slovenije. Ob ekonomskih vidikih je potrebno v razvoju turizma upoštevati tudi okoljsko in socialno komponento. MG Videm • S prve popočitniške seje Videmski "nedonošenčki" Videmski svetniki so se prejšnji teden, čili in zdravi, čeprav še nekam dopustniško umirjeni, spet zbrali v poročni dvorani, ki jo uporabljajo za svoje seje. Kakšnih posebnih besednih dvobojev in iskrivih cvetk, ki znajo v tej občini tako čudovito popestriti dolgočasna večurna "sejanja", namreč na tokratnem srečanju niti ni bilo slišati, čisto brez pa (na srečo) tudi ni šlo. Svetniški izvoljenci domačega vi-demskega ljudstva so dokaj mirno sprejeli nov Tarifni pravilnik za ravnanje z odpadki, ki bo začel veljati prvega januarja 2005 in po katerem bo vsak občan plačeval pavšalno določeno količino smeti tedensko, ne glede na to, ali jih bo tudi dejansko proizvedel (ta naj bi znašala 38,2 kg na človeka). Ta količina odpadkov velja za prebivalce vseh občin, vsako leto pa se bo glede na dejansko količino zbranih odpadkov korigirala. Poleg gospodinjstev pa bodo po novem obremenjeni tudi lastniki počitniških hiš. Brez posebnih incidentov so pregledali tudi polletno realizacijo občinskega poslovanja s programi KS (mimogrede, vsi prihodki in odhodki občine so v prvih šestih mesecih v okviru načrtovanih, ne eni ne drugi pa ne presegajo 40 odstotkov), zataknilo pa se je pri sprejemanju Odloka o oskrbi s pitno vodo. Tega so po daljši razpravi sprejeli le pogojno z dopolnilom, da se v odlok vnese tudi člen, ki bo Komunalno podjetje zavezoval, da povrne vso nastalo morebi- tno škodo na zasebnih zemljiščih v primeru popravil omrežja. Pri tehničnem pravilniku je šlo gladko. Več jeze in negodovanja je sprožila dosedanja izvedba medobčinskega projekta Zaščite podtalnice, saj občina Videm naj ne bi ustrezala evropskim kriterijem za sofinanciranje, kar jim je v posebnem dopisu na njihovo pritožbo zapisal tudi sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Slokar, v tolažbo pa pripisal, da sicer niso izključeni iz skupnega projekta in da zato lahko upajo na državno sofinanciranje. Tudi na začetek gradnje vodovodnega omrežja Zahodnih Haloz bo treba počakati do konca leta oz. najverjetneje na začetek prihodnjega leta, je pa dobrodošla novica, da je projekt pred dnevi s podpisom potrdil tudi državni vrh, tako da o njegovi izvedbi ni več dvomov. Najbolje individualne varuške?! Ponovno pa so se duše (in jeziki) prisotnih razgrele ob vprašanju izgradnje videmskega vrtca. Svetniki so namreč dobili na vpogled dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) s predvideno predračunsko vrednostjo. Ta pa, vključujoč izgradnjo štirioddelčne vrteške stavbe, nove kuhinje v šoli in prenove jedilnice, znaša slabih 343 mili- jonov, pri čemer naj bi vrtec stal 216,5, nova kuhinja 74,5 (za potrebe vrtca in šole), adaptacija jedilnice pa 52,7 milijona tolarjev. Po ključu državnega sofinanciranja bi delež občine v treh letih izgradnje znašal 137,5 milijona tolarjev, če bo seveda DIIP potrjen tudi na šolskem ministrstvu. Kot je bilo že neštetokrat slišati, nima nihče nič proti temu, čeprav so bili nad cifro vsi skupaj malo šokirani, spet pa se je postavilo vprašanje, kako in kdaj bo stekla obnova OS Sela. O možnosti, da bi oba projekta tekla hkrati, je seveda nerealno že razmišljati, ne le zaradi velikosti občinskega proračuna, ampak predvsem zato, ker je oS Sela šele na 135. mestu državne lestvice za sofinanciranje. Zato pa je bilo med zasedajočimi slišati nekaj prav "čudnih" mnenj v smeri, da naj se število oddelkov v vrtcu zmanjša (čeprav je ministrstvo odobrilo celo 6-oddelčni vrtec!), ali je adaptacija šolskega prostora (za jedilnico) zares potrebna in ali ne bi razmišljali o ureditvi kakšnega oddelka vrtca tudi v na- črtovani obnovi oS Sela, saj naj bi se starši s tega območja občine, ki so v veliki meri kmetje, morali posebej opraviti (beri: obleči) za to, da bodo otroka zjutraj odpeljali v vrtec v Videm, medtem ko bi ga v Selih lahko oddali kar po domače opravljeni. človek se ob takih pomislekih resnično sprašuje, kje je meja razumnosti (in razvajenosti), sploh glede na to, da danes zelo veliko staršev s te občine vozi otroke v ptujske vrtce. S tega stališča bi bilo vsekakor najbolje, da bi videmska občina zagotovila individualne varuške za otroke kar po domovih. Razpravam o tem, kako bi (mogoče) zmanjšali enkratno investicijo v izgradnjo vrtca z zmanjšanjem kapacitet -kljub temu da Videm svojega vrtca sploh nima(!) - je naredila konec šele ugotovitev, da so vse, kar so doslej zgradili v tej občini, naredili "podmersko", od dvorane naprej, in da naj se projekt sprejme takšen, kot je, saj je "nedonošenčkov" v občini že dovolj. In DIIP je bil sprejet ter potrjen. SM Sedem (ne)pomembnih dni Zmaga volivcev Kaže, da so tokrat volivci (končno) nesporni zmagovalci volitev. Zmagovalec Janez Janša jim pripisuje odlo~anja, poraženec Rop pa pravi, da imajo volivci vselej prav. To je vsekakor novost v primeri z dosedanjimi živčnimi (in tudi žaljivimi) reakcijami nekaterih razočaranih političnih veljakov, ki so rezultate volitev (in predvsem svoje neuspehe) pripisovali (predvsem) tudi nerazsodnosti in vsakršni nezrelosti volivcev. Seveda pa to ne pomeni, da bi morali tako zmagovalci kot poraženci letošnjih slovenskih parlamentarnih volitev kar zanemariti vprašanje, kaj vse je vplivalo na ravno takšno opredeljevanje volivcev, kaj vse bi utegnilo vplivati nanje, da so se odločili za izrazitejšo naklonjenost Janševi demokratski stranki in za kaznovan- je Ropove liberalne demokracije. So bile to predvsem jasne programske usmeritve demokratske stranke (SDS), kot zdaj predvsem zatrjuje Janez Janša, je bila po sredi želja po spremembah, naveličanost nad "večno vladajočimi liberali", je šlo za (spretno) demagoško igro opozicije v dokazovanju "nesposobnosti, neve-rodostojnosti, napak in skorumpiranosti" vladajočih ali pa za preprosto nesposobnost in nezmožnost LDS in njenih koalicijskih partnerjev, da bi volivce prepričali v svojo "resnico", še zlasti glede nekaterih najbolj kočljivih in razvpitih zadev, ki so ne samo v interpretaciji opozicijskih strank, ampak tudi v razmišljanjih mnogih posameznikov ustvarjali vsaj dvom v popolno neoporečnost (in iskrenost) vladajočih. Pri tem mislim predvsem na za- deve, glede katerih so nasploh ljudje še posebej občutljivi in še posebej neizprosni. Vlada je v svoji "liberalni" orientaciji, v želji, da bi se čim manj vmešavala v ekonomsko in drugo življenje, da ne bi bila preveč navzoča z različnimi regula-tivnimi ukrepi in omejitvami, prepuščala "prostemu toku" tudi zadeve, ki so terjale njeno intervencijo ali pa vsaj jasno opredeljevanje. Iz takšnega stanja pa se je vse bolj trdovratno ustvarjal (in nedvomno s strani posameznih političnih sil tudi dodatno podpihoval) vtis ne samo o nekakšni vladni nemoči in nezainteresiranosti, da bi preprečevala in razkrivala različne deformacije ter se nanje ustrezno odzivala, ampak tudi o soudeležbi vladajočih v domnevnih nečednih poslih. Na čedalje bolj prevladujočo tezo o splošni korumpiranosti, o tem, da "vsi kradejo" in da nihče za nič kaznivega ne odgovarja, vlada preprosto ni ponudila pravočasnih in dovolj prepričljivih odgovorov in zagotovil o svoji nepristranskosti in načelnosti. Imela je nešteto možnosti, da bi ob primernejšem času od predvolilnega do potankosti razjasnila nekatere očitke, da bi v posameznih zadevah ukrepala hitreje in učinkoviteje, kot da bi z dejstvi dokazala, da kriminalci v Sloveniji niso vnaprej zaščiteno blago, še zlasti, če pripadajo ustreznim političnim grupacijam, lahko bi naredila red v lastnih vrstah povsod tam, kjer je v resnici dišalo po kli-entalizmu in kakršnem koli zlorabljanju politike v pridobitvene ali druge nedopustne namene. Vlada je imela pravico, da vse drugače postavi vprašanje funkcioniranja sodišč in nasploh pravosodja, še zlati v luči očitkov, da so predvsem tudi sodišča tista, ki velik del nečednih poslov nekako spregledajo ali relativizirajo. Še zlasti ne mislim, da bi bilo treba v Sloveniji ustanavljati kakšna "hitra sodišča" in obsojati nedolžne ter kakorkoli delovati na način, ki bi sodišča (in vse druge organe pregona) razbremenil odgovornosti za striktno ugotavljanje dejstev. Glede na ustvarjeno družbeno ozračje (za kar so zasluženi predvsem spet politiki), v katerem nasploh upada zaupanje ljudi v ne- pristranskosti in načelnost posameznih pomembnih državnih organov in inštitu-cij, pa je bila dolžnost vlade, da se z nedvoumnim (in sistematičnim) odzivanjem na vse te očitke zoperstavlja tudi vsem ekstremom, zlorabam in manipulacijam, ki jih v zvezi s tem ni bilo malo. Vlada kra-tkomalo ljudem ni znala (ali hotela) ob pravem času sama povedati vse resnice in svojega stališča do goljufij in drugih barabij v zvezi s posameznimi bankami, stanovanjskimi gradnjami, krediti in podobnim, kar je sicer mesece in mesece okupiralo pozornost javnosti in povzročalo najrazličnejše špekulacije in manipulacije. S takšnim svojim odnosom (oziroma podcenjevanjem omenjene problematike) je vlada opoziciji (še zlasti neumornemu Janši) sama omogočila izjemno orožje za odločilni volilni obračun. Samo največji naivneži so ob zadnjem predvolilnem TV soočanju ob koncentričnem zasipanju Ropa z opozicijskimi očitki (in ob nikakršni obrambi koalicijskih vladajočih partnerjev) zaradi posameznih afer lahko sanjali o Ropovi (pre)moči in zmagi na volitvah ... Zdaj se tudi Janša ne bi smel prepuščati iluzijam. Analiza volilnih rezultatov (in vzrokov za zmago) bo zanj enako pomembna kot za poražence. Janša je zagotovo dobil velik del simpatij volivcev kot bojevnik proti vsakršnim krivicam in zlorabam oblasti. Prihaja v položaj, ko bo lahko ukrepal. Vse - privržence in nasprotnike - bo moral prepričati, da je mislil zares in da vse skupaj ni bila zgolj predvolilna retorika. Vsekakor je pomenljivo, da v prvih govorih po volilni zmagi sploh ni bil več tako neizprosen do napak doslej vladajočih kot v predvolilnih dneh. Je to zgolj dokazilo vljudnosti zmagovalca ali pa pripravljanje ljudi na čas brez velikih "čudežev, ki jim jih je obljubljal predvolilni čas? Janša pravi približno takole: "Nadaljevali bomo s tistim, kar je bilo doslej dobro, nadgradili pa bomo tisto, kar je bilo slabo." Vsekakor je dobro, da bodo lahko ljudje čez štiri leta (spet) ugotavljali, kdo je vreden njihovega zaupanja. Kmetijstvo • Vladno barantanje z akontacijami Nič krivi, a spet dolžni? V preteklih dneh je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) poslala prosilcem za državno pomoč po suši, neurjih s točo in pozebi v letu 2003 končne odločbe o izračunu škode in državne pomoči. odločbe so povzročile med prejemniki veliko jeze in razočaranja, saj bi moralo po njih skoraj polovica prejemnikov akontacije državne pomoči lani prejeta sredstva delno ali v celoti vrniti. Po naknadnem sklepu vlade so kmetje, prejemniki odločb, bili oproščeni plačila sredstev do višine 20.000 tolarjev, ostalim pa je vlada milostno poklonila enoletni moratorij za vračilo (po njenem mnenju) preveč plačanih akontacij. ^"V KGZ Slovenije smo mnenja, da samo s tem sklepom vlade RS problem vračil ne bo zado- voljivo rešen. Sredstva akontacije so kmetje že porabili za nakup krme za živino in nakup repro- Prve odločbe za leto 2004 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je 28. septembra izdala začasne odločbe, s katerimi je upravičencem dodelila 10 % akontacijo državne pomoči za odpravo posledic, ki jih je letos poleti povzročilo neurje s točo. Začasne odločbe je skladno s sklepom Vlade RS prejelo 1.600 upravičencev, katerih škoda je znašala vsaj 600.000 tolarjev (in torej prejmejo najmanj 60.000 SIT akontacije). Denar za akontacijo, skupaj nekaj več kot 500 milijonov tolarjev, bodo upravičenci začeli prejemati predvidoma v mesecu oktobru, v skladu s sklepom vlade. materiala za jesensko in spomladansko setev," zadnji sklep vlade komentira Miran Naglič iz KGZ Slovenije, ki je prepričan, da je do takšnega stanja prišlo zaradi zmanjšanja deleža državne pomoči pri obračunu glede na prejeto akontacijo: "To pomeni, da prejmejo prosilci s končnim obračunom na 100.000 tolarjev priznane škode manjši delež pomoči (okrog 28.000 tolarjev), kot so jo prejeli z akontacijo. Drugi najpomembnejši razlog našega nestrinjanja z vladnim sklepom je previsoka spodnja meja izplačila državne pomoči, ki znaša 57.500 tolarjev. Iz predstavljenega se vidi, da je država v času med izplačilom akontacije pomoči in izvedbo končnega izračuna spremenila oz. za kmeta poslabšala pogoje izračuna in zato prihaja do tako velikega vračanja sredstev. Po našem prepričanju je nesprejemljiva sprememba kriterijev izračuna med postopkom, ki jo je izvedla vlada." Kljub zadnjemu sklepu vlade bo moralo vrniti državno pomoč še 8.845 upravičencev. Zaradi visokega praga državne pomoči je tudi že izpadlo 10.393 prosilcev za državno pomoč, k temu pa je potrebno prišteti še del prosilcev, ki zaradi tega praga vračajo že prejeta sredstva: "Če ocenimo, da je teh še okrog 4.500, pridemo do številke 15.000 prosilcev, ki ne bodo dobili državne pomoči zato, ker jim je bila izračunana manj kot 57.500 tolarjev Prepričani smo, da je prag minimalne pomoči, ki je ne doseže 27 odstotkov prosilcev, previsok!" V KGZS svetujejo kmetom, prejemnikom odločb za vračilo sredstev nad 20.000 tolarjev, da se v primeru nestrinjanja z obračunom pritožijo v zakonitem roku, podlago pritožbe pa lahko dobijo na izpostavah KGZS. "Svetovalna služba ni kriva!" Problematiko prejetih odločb so na tretji redni seji obravnavali tudi člani Sveta KGZS-OE Ptuj. "Svet OE zbornice je sprejel sklep, da se kmetijam svetuje, naj se v skladu s poukom o pravnem sredstvu pritožijo na prejete odločbe v zakonitem roku. Naš Svet tudi ne odobrava spodnje višine škode na kmetijo v znesku 57.500 tolarjev, ki je ab- solutno previsoko postavljena in hkrati zahtevamo, da vlada spremeni uredbo, na podlagi katere kmetije dobivajo odločbe o vračilu sredstev. Na predlog člana sveta OE Petra Pribožiča je svet sprejel tudi sklep, da se Kmetijsko svetovalno službo v primeru odločb o vračilu akontacij za odpravo posledic po suši zaščiti in kmetijam pojasni, da Kmetijska svetovalna služba z zvišanjem spodnjega praga ocenjene škode na kmetijo v že omenjenem znesku in znižanjem ocenitve škode za 31 odstotkov nima nobene povezave in s tem tudi ne nosi nobene krivde," je v izjavi za javnost zapisal predsednik OE Ptuj Milan Unuk. Sicer pa so na seji posebno pozornost namenili še težavam pri izvajanju nitratne direktive, saj je slednjo nemogoče izvajati zaradi nepridobivanja lokacijskih informacij in gradbenih dovoljenj za izgradnjo gnojišč na kmetijskih zemljiščih, zato predlagajo kmetijskemu ministrstvu podaljšanje roka izvedbe za eno leto, okolj-skemu ministrstvu pa spremembo določb pravilnika o gradnji manj zahtevnih objektov. SM Vinogradništvo • Kletarjenje bo zahtevno "Vrenje naj se začne čimprej!" Vinogradniki bodo letos, glede na letino, pred izjemno težko nalogo, kako pridelati kakovostno vino. Nabor grozdja je namreč izredno raznolik, od zelo nagnitega do popolnoma zdravega jagodičevja. "Najbolj pomembno pri letošnji trgatvi je, da se vrenje začne čimprej! Pravzaprav se mora začeti takoj, faza med grozdnim sokom in začetkom vrenja ne bi smela biti daljša od nekaj ur," opozarja Andreja Brglez. Zato bo, kot pravi Brglezova, izjemno pomembno dodajanje pripravkov selekcioniranih kva-sovk in dodatkov hranil v nekoliko večjih količinah kot prejšnja leta: "Poleg praktično obveznega dodatka kvasovk pa vinogradnikom priporočam tudi razsluzen-je, pretok najkasneje v 24 urah ob uporabi kakšnih čistilnih pripomočkov, da potem mošt res začne fermentirati v najkrajšem možnem času! Tisti, ki se bodo držali teh nasvetov, lahko priča- kujejo vrenje že v dveh do šestih urah po dodatku, v oteženih pogojih pa najkasneje naslednji dan. Če do fermentacije ne bi prišlo v tem času, potem so težave drugje, recimo v preveliki uporabi botricitov, ki zaviralno delujejo na kvasovke!" Dvomi vinogradnikov ali letos uporabiti kvasovke ali ne, so torej neumestni. Nujne bodo predvsem zaradi ogromnih količin zaščite, ki je bila letos uporabljena, prav tako se zna zgoditi, da na samih grozdnih jagodah ni dovolj kvasovk ali pa so te "divje" in nekvalitetne za povrevan-je, saj ne omogočajo povretja do konca. Količina dodanih kvasovk naj bi se po nasvetu Brglezove gi- Prvo grozdje se že spreminja v most - in kakšno bo letošnje vino? bala med 20 in 40 gramov (v suhem stanju) na hektoliter oziroma v tekočem pripravku okoli 10 litrov na 100 litrov mošta. Tistim, ki nasveta ne bodo upoštevali, se lahko po mnenju Brglezove vino "ponesreči" ali povedano drugače: "Lahko se zgodi, da bo vino porjavelo; ker so letos kleti bolj hladne, bo vrenje izjemno pozno ali pa sploh nedokončano. Vse to za seboj potegne negativne produkte vrenja. Bojimo se acetaldehida, ati-lacetata in takih zadev, ki, po domače povedano, povečujejo porabo žvepla, na drugi strani pa negativno vplivajo na senzo-riko, torej na okus, vonj in celotno zaznavo vina!" In če smo se prejšnja leta srečevali prej z nizko kot z visoko vsebnostjo kislin, bo letos prav obratno: "Kislina je letos precej visoka. Predvsem delež jabolčne kisline, ki neprijetno peče po grlu in je nasploh nezaželjena, bo visok. Zato bi bilo dobro razmišljati, bodisi že v fazi mošta ali kasneje, o razkisu, najsi bo kemični ali biološki! Pri tem pa vinogradnike posebej opozarjam, naj tega ne delajo na pamet, kot je sicer v navadi, ampak naj si vsak točno izmeri sladkor in stopnjo kisline v svojem moštu!" Andreja Brglez pa še priporoča, seveda tam, kjer je to možno, da vinogradniki že ob sami trgatvi skušajo ločiti grozdje po kvaliteti, zlasti če gre za velika odstopanja v stopnji gnilobe. Sicer pa naj bi bila za letošnjo vinsko letino značilna nekaj nižja stopnja alkohola, kot smo je bili vajeni v zadnjih letih (do 12,5 volumskih odstotkov), prav tako pa tudi nekaj manjša vsebnost sladkorja: "Ker bo kislina višja, bodo potrebne korekcije, po kakovosti pa menim, da bo vino najbližje letniku 1994. Glede na povedano je pričakovati, da bodo letos nekatera kakovostna vina celo boljša od vrhunskih, pri katerih postopki za obogatitev niso dovoljeni." Trgatev torej letos ne bo enostavna, pridelava dobrega vina pa še manj. Čas, ko se bo bodočemu vinu "postiljalo" in usmerjalo njegovo kvaliteto, pa se pravkar začenja. SM Kmetijstvo • Cene kmetijskim pridelkom padajo Letos odkupna cena koruze precej nižja Po letošnjih - za kmete neuspešnih - pogajanjih o odkupni ceni pšenice bo, kot zatrjujejo praktično vsi poznavalci trga, podobna situacija nastopila tudi za vse bližji odkup koruze. V ptujski KZ so tako letos namesto predvidenih 9000 ton odkupili le 3200 ton pšenice, kar je celo za dobrih 2000 ton manj kot lani: "Razlogov za tako nizek odkup je seveda več, glavni pa je prav gotovo nizka odkupna cena, ki je bila sprejeta letos. Kmetje so tako veliko pšenice obdržali kar doma, za krmo živini. Sicer pa je bil tudi povprečen donos na hektar precej nizek, tam okoli pet ton," pravi vodja komerciale pri KZ Marjan Janžekovič. V tem obdobju se kmetje že pripravljajo na novo setev pšenice, vodstvo zadruge pa jim svetuje, naj vsaj za glavnino setve kupijo certificirano seme, saj bodo tako lahko povečali kvaliteto pridelka, ki postaja vse pomembnejša. Nič kaj lepa cenovna prihodnost pa se letos ne piše niti koruzi; medtem ko je bila njena odkupna cena lani še 40 tolarjev, kar je daleč nad povprečjem, letos naj ne bi bilo tako: "Zgodba s koruzo se nikakor ne bo ponovila, saj letošnja letina ni tako slaba. Razloga za znižanje cen sta v osnovi vsaj dva; prvi je v upadu živinoreje, drugi pa je v evropski konkurenci. Predvsem je tu mišljena sosednja Madžarska, ki ima, podobno kot velja za pšenico, poceni koruzo in tržne presežke." Na trgu se tako že oblikuje nova cena koruze, ki bo bistveno nižja od lanske, in morebitna pričakovanja pridelovalcev, da bi lahko za kilogram iztržili 30 ali celo več tolarjev, so daleč nad realnostjo! V ptujski KZ sicer predvidevajo odkup okoli 3000 ton koruze, vendar so ta pričakovanja tudi zaradi pričakovane nizke cene precej vprašljiva. Kot pravijo, bodo poskušali odkupiti koruzo po maksimalno ugodni ceni, kakšna pa bo ta dejansko, ne upa napovedati nihče: "Vsekakor odkupna cena ne bo mogla iti preko cen madžarske ali hrvaške koruze!" Začetek odkupa je pomaknjen v drugo polovico oktobra, saj bo treba paziti na vlago, ki lahko zaradi visokih stroškov sušenja krepko zniža odkupno ceno. Tudi pri odkupu krompirja in čebule se pridelovalci morajo soočati z vedno nižjimi cenami. Posebno pri krompirju je pričakovati še dodatna zniževanja cen, ki se trenutno gibljejo okoli 20 tolarjev po kilogramu, saj je trg prenasi-čen. Kako naprej? V vodstvu zadruge se zavedajo in tudi opozarjajo, da bodo cene praktično vseh kmetijskih pridelkov še padale in da bodo lahko preživeli le največji pridelovalci z najkvalitetnejšimi pridelki. Temu prilagajajo tudi svojo politiko poslovanja: "S slabo kvaliteto in ekstenzivno pridelavo za kmete ni prihodnosti. Parametri kvalitete so in še bodo vedno višji, naš odkup se bo ravnal po njih, saj slabe robe ni možno prodati naprej. Naš skupni cilj je čim cenejša in čim kvalitetnejša pridelava, saj bomo le tako lahko konkurirali na trgu." Vezanost KZ zgolj na velike slovenske trgovske verige ima seveda svoje pasti; veletrgovci so namreč odlično povezani in enotno nastopajo na trgu proti svojim dobaviteljem ter uspešno pritiskajo na zniževanje cen: "Seveda so pripravljeni prodajati domače blago, vendar pod istimi cenovnimi in kvalitetnimi pogoji kot blago iz tujine. Če bi bili tudi kmetje tako dobro povezani in bi enotno nastopali proti trgovini, bi se verjetno dalo doseči kaj več. Žal pa je naša branža preveč razdrobljena in zato moramo velikokrat pristajati tudi na takšne pogoje, ki jih sicer ne bi sprejeli, če bi bili enotnejši in močnejši." Strožji kriteriji odkupa pridelkov preko zadruge so že marsika- terega, zlasti večjega pridelovalca pripeljali do določitve ali vsaj razmišljanja, da bi se na trg podal sam: "Za nas kot zadrugo takšne odločitve niso ugodne, to je jasno, vendar pa proti temu ne moremo nič. Težava pa nastaja na samem trgu, kjer potem domači ponudniki konkuriramo drug drugemu in si tako še dodatno zbijamo cene. Mislim, da bi morali najti nek skupni jezik. Stroške zadružne marže smo že minimalizirali, v primeru velikih proizvajalcev pa so možni tudi individualni dogovori. Navsezadnje je lahko samostojen nastop na tržišču, zlasti za začetnike, precej dvorezen meč. Poleg časa, ki ga porabi za iskanje tržne niše, takšen proizvajalec precej tvega tudi zaradi plačilne nediscipline na trgu, torej morebitnega neplačila oddane robe, kar je že marsikoga drago stalo. So pa po drugi strani tudi uspešni posamezniki. Kakorkoli že, v zadrugi ocenjujemo, da je prihodnost v skupnem in enotnem nastopu, ker je le tako možno nekaj iztržiti, sicer vsi dobivamo le drobtinice." Foto: SM Ptuj • Na gimnaziji evropski oddelek Veliko mednarodnih projektov Na ptujski gimnaziji so letos uvedli tudi evropski oddelek. O delu na soli ter o novostih in mednarodnem sodelovanju smo se pogovarjali z ravnateljico sole Melani Centrih. Na Gimnazijo Ptuj je letos vpisanih 852 dijakov v trideset oddelkov Razpisujejo se dva oddelka maturitetnega tečaja. Vpis je enak kot v prejšnjem šolskem letu. Novost v tem šolskem letu je evropski oddelek, v katerega je vpisanih 30 dijakov. Ideja zanj se je na ptujski gimnaziji porodila že pred leti. Gre za programsko različico gimnazijskega programa in je projekt Zavoda za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter je v fazi uvajanja. Projekt je nastal v smislu didaktične prenove. Vanj so vključeni tuji součitelji, predvsem pri tujih jezikih, v predmetniku sta v prvem letniku okrepljeni nemščina in angleščina, v drugem letniku slovenščina, v tretjem letniku pa nov predmet evropske študije, pri pouku je precej novosti, projektno delo, mednarodne izmenjave. V Sloveniji štirinajst gimnazij razpisuje ta oddelek, v naslednjem razpisu bo teh oddelkov nedvomno še več, saj je zanimanje precejšnje. Zavod za šolstvo in Ministrstvo sta si zelo prizadevala, da bi Foto: Fl Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj za vse šole pridobila tuje souči-telje; popolnoma jim to ni uspelo, na ptujski gimnaziji imajo tuja součitelja Nemca in Angležinjo, ki jo delijo z gimnazijo Ljutomer. Vse šole z evropskimi oddelki zaenkrat nimajo tujih součiteljev. Odobreni vsi prijavljeni projekti Gimnazija Ptuj se je v prejšnjem šolskem letu prijavila na več mednarodnih razpisov in v okviru Comeniusa so dobili odobrene vse. Gre za šolski projekt, ki poteka v sodelovanju z Madžarsko, Poljsko in Italijo, nadalje jezikovni projekt, ki ga izvajajo skupaj s Turčijo, ter projekt izmenjave asistentov - na šoli pričakujejo špansko asistentko. Imeli so tudi nekaj izobraževanj v tujini, ki so se jih že udeležili. Ti projekti so v programu Comeni-usa. Poteka pa še več mednarodnih izmenjav. Pravkar so se vrnili na Ptuj dijaki z enotedenskega obiska Rima, ki so se udeležili mednarodnega srečanja o položaju šolstva in izobraževanja v Evropski uniji. Predvsem so se pogovarjali o pravicah dijakov. Na gimnaziji pa še vedno vzdržujejo povezave z Nemčijo (Bur-ghausen, Bonn, Ulm), Dansko, navezali so stike s šolo v Tanzaniji. V prejšnjem tednu so na Gimnaziji Ptuj gostili 24 dijakov iz Nemčije v projektu "Zahodno-vzhodni dialog", ki poteka pod okriljem inštituta Isop iz Nemčije. Dijake je sprejel ptujski župan dr. Stefan Celan, obi- skali pa so tudi Perutnino Ptuj, kjer so se dijaki seznanili s standardi kvalitete ter z ekologijo. Dijaki bodo o tem pisali članke, ki bodo objavljeni v Delu in v enem od nemških časopisov. Na gimnaziji bodo vzdrževali tudi že tradicionalne stike z gimnazijo v Franciji. Za malico samo dvajset minut Ptujska gimnazija, tako kot vse srednje šole v Sloveniji, nima enoizmenskega pouka. Gradnja nove gimnazijske stavbe je predvidevala 1,25-izmenski pouk. Pouk traja na šoli med 8. in 15. uro, izjemoma pa se pouk na gimnaziji prične ob 7.10, konča pa včasih tudi ob 16. ali 16.40. Za malico šola ne more zagotoviti tridesetminutnega strnjenega odmora - dijaki imajo na voljo dvakrat po dvajset minut. Izkušnje v zahodnih državah so drugačne. Tam imajo (ponekod) dijaki za hranjenje na voljo tudi več kot eno uro časa, vendar pouk poteka predpoldan in popoldan in se ne konča pred 18. uro. fl Ptuj • Terra Petovia v Ozari Širok spekter izdelkov iz gline V petek, 24. septembra, so v galeriji Tenzor na Ptuju odprli razstavo z naslovom Ozara — Terra Petovia & Tomaž Plavec. Gre za projekt Phare, ki poteka v okviru Ozare, obsega pa sirok spekter izdelkov iz gline. Pri programu sodeluje akademski slikar Tomaž Plavec, ki je razstavo tudi predstavil. Foto: Fl Tomaž Plavec ob odprtju razstave Kot je dejal, je primarni namen projekta keramika z vzori iz rimske kulturne dediščine, drugotni pa je ustvarjalnost ljudi z izkušnjo duševne bolezni in invalidov. Nastajajo forme, ki predstavljajo nov pogled v umetnost keramike. Zraven rustikalov in primitivno izdelanih posod, ki stilno kažejo na specifičnost us- tvarjalca, se tukaj pojavljajo tudi mozaiki, ki so bili prisotni že od vsega začetka projekta. Tokratni mozaiki niso izdelani iz barvnih kamnov, ampak iz ploščic iz žgane gline. Motivi na ploščah in posodah so stilizirani in zajemajo prizore iz rastlinskega sveta in figurali-ko. Figura je tukaj poenostav- ljena, figure so večinoma obeh spolov in v parih. Vidimo jih kot plavajoče, plešoče ali pa so erotično naglašene. Tokratni prikaz predstavlja novejši ciklus iz programa Terra Petovia, kaže pa na inovativnost na področju keramike. Razstava je odprta še danes. Fl Zavre • Ob dnevu šole Za večjo varnost šolarjev V Zavrču so na tamkajšnji osnovni šoli že konec prejšnjega šolskega leta razmišljali o novem projektu Počutimo se varno in ga uresničili v prvih dneh novega šolskega leta. Učenci in njihovi učitelji so pripravili več poučnih delavnic, navezali sodelovanje z završkim prostovoljnim gasilskim druš- tvom, na občini pa so se dogovorili, da jim je le-ta uredila sodoben način alarmiranja. Zaključke projektnega dela so Ali smo na soli zares varni, so se spraševali tudi najmlajši ... želeli predstaviti minuli petek, 24. septembra, ob dnevu šole, pa jim jo je zagodlo deževno vreme, zato so izpeljali le del načrtovane prireditve, kulturni program pa prihranili za katero od bližnjih prireditev. Ob 16. uri so pričeli nadvse zanimivo gasilsko vajo, v kateri so prikazali evakuacijo iz šolskih prostorov in preverili, kako deluje nov alarmni sistem. Kot nam je po končani vaji povedala pomočnica ravnateljice OS Cirkulane Zavrč Kristina Artenjak, so delo skrbno načrtovali z završkim gasilci. Z akcijo, kot je še dodala Artenja-kova, so želeli samo potrditev, da je šola v Zavrču varna za vse, ki v njej bivajo, nabirajo znanje, pa tudi za obiskovalce. Sicer pa so posebej ponosni, da jim je pri novi pridobitvi pomagala tudi občina z županom Miranom Vukom, ki si je z zanimanjem ogledal tudi petkovo vajo na šoli. Z zaključkom gasilske vaje, v kateri je sodelovalo 26 izurjenih gasilcev iz PGD Zavrč in Bukovci ter pet članov Civilne zaščite, je bil zadovoljen tudi poveljnik završkih gasilcev Branko Skok. Njegova prva ocena je bila dobra, vendar pa je dejal, da bodo o izvedbi gasilske taktične vaje podrobneje razpravljali tudi v Območni gasilski zvezi Ptuj, kamor spada završko gasilsko društvo. Petkova vaja gasilcev v Zavrču je bila ena prvih aktivnosti, ki jih gasilci posvečajo oktobru - mesecu varstva pred požari. Po končani prireditvi je ravnateljica šole Cirkulane-Zavrč Diana Bohak Sabath naredila še kratek povzetek ob prazniku šole, poudarila pomen vsakoletnega praznovanja, ko se v Zavrču spominjajo pred leti odprte nove šolske zgradbe, ob tej priložnosti pa se je za dobro sodelovanje posebej zahvalila predsedniku in poveljniku završkih gasilcev Antonu Bratušku in Branku Skoku. TM Tednikova knjigarnica Čebelice ob tednu otroka in dnevu učiteljev Prvi teden oktobra, ko čopiči že krepko razlivajo jesenske barve po deželi, so dnevi, po dolo^lu UNESCA, namenjeni otrokom in njihovim pravicam. V tem tednu, natančneje v torek, 5. 10., je bil mednarodni dan otroka in svetovni dan učiteljev. Prvi in drugi so močno povezani, so nedeljiva življenjska stalnica, učenci in učitelji. Takšna, skorajda vseživljenjska in praznika vredna je tudi knjižna zbirka Čebelica — polnega pol stoletja razveseljuje otroke in odrasle — je najstarejša domača živa knjižna zbirka, sopotnica prvemu branju. Pravkar so izšle čebelice z letnico izida 2004. Zadnji letniki so doživeli prenovo, knjižice so dobile nekoliko večji format in trde platnice. Bistvo pa je ostalo isto: to so slikanice s kvalitetnimi besedili in ilustracijami, danes bi rekli, kakor naročeni za prvo triletje devetletke. Čebelice prinašajo pravljice, zgodbice in pesmice iz domačih avtorskih logov in iz zakladnice ljudskega blaga ter iz svetovne klasične literarne zapuščine. Prva izmed letošnjih čebelic, najbolj imenitna, je bila že predstavljena v knji-garnici, afriška povedka O dečku, ki je polulal putke. Tokrat so na vrsti še tri preostale. RDEČA HIŠA je našlo-vljena čebelica številka 405. To je prvenec avtorice Cvetke Sokolov, ki so jo mladi bralci že spoznali kot prevajalko. Avtorica ponuja mladim bralcem izvirno zgodbico o rdeči in rumeni hiši. Rumeno je pobarvana hiša, kjer je Jure doma. Ko pa ni vse tako, kot si Jure želi, se fantič zateka v rdečo hišo — namišljeni dom, kjer je vedno vse lepo in prav. V rdeči Juretovi hiši nikoli ne zmanjka sladoled v hladilniku, tam so letala, tudi taka, ki jih Juretov brat Miha noče posoditi. Rdeča hiša je vedno prav velika in tam je vse, kar si poželi Jure. Nekoč si bosta Juretova starša morala vzeti čas in obiskati rdečo hišo! Slikanico je prikupno ilustriral Peter [kerl. Za čebelico 406 je besedila iz ljudske zakladnice izbirala in priredila Anja Stefan, odlična slovenska pravljičarka, ilustrirala pa prav tako imenitna Jelka Godec Schmidt. Sedem kratkih, le na dveh straneh zapisanih pravljic, nosi naslov po znameniti basni ZAJEC IN LISICA. Tudi ostalih pet so živalske pravljice: Vol in muha, Medved in čebele, Leni pes, Vrana in lisica, Osel ostane osel. Klub podnaslovu štiristošeste čebelice Slovenske basni, je Stefanova uvrstila v zbirko šepovedko Sonce in veter. Slikanica je natisnjena z velikimi tiskanimi črkami in odlična za prvobralce, ki pa jim bo barvita pisna podlaga morda povzročala bralne težavice. Tudi čebelica 407 je natisnjena z velikimi tiskanimi črkami, njena avtorja sta klasika slovenske otroške knjige: pesnik Niko Grafenauer in ilustrator Marjan Manček. PEDENJHISICA je prva pesmica v slikanici z enakim naslovom. Skupaj jih je sedem, pravljično število, saj so tako lepe, pravljične, tudi Grafenauerjeve pesmice za male in malo večje. Izmed pesmic (Pedenjhišica, Sklanjatev, Hišnik, Pedenjped in Majhnica, Nogavice, Abeceda, Prvi a je ena a) sem drugo izbrala za današnjo knjigarnico: Sklanjatev Hiša je zelo velika. Hiše se nebo dotika. K hiši vodijo stopnice. Hišo čuvajo cvetlice. V hiši naredimo pod. S hišo gremo na sprehod. Izkoristite teden otroka za prijetno druženje ob knjigah. Dobrega branja želi Liljana Klemenčič Povabilo na pravljice z jogo Danes je prvi četrtek v mesecu, 7. oktober. Že leta je navada, da je v tednu otroka začetek nove sezone PRAVLJIC Z JOGO v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Mali grad, Prešernova 33-35. Vabimo otroke od četrtega leta dalje v pravljično sobico, kjer vas ob 17. uri pričakujeta inštruktorica joge in defektologinja Sonja Trplan in pravljičarka, knjižničarka Liljana Klemenčič. Vstopnine ni, otroci pa naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Veselimo se snidenja! Tednikova knjigarnica Foto: TM Ptuj • Vojašnica v roke kulture Sklep o prenosu sprejela tudi vlada Slovenska vlada je končno sprejela sklep o namembnosti ptujske vojašnice, v katerem je zapisano, da vojašnica v Ptuju ni več predvidena za razmestitev Slovenske vojske. Obrambno ministrstvo bo do sredine prihodnjega leta objekte izročilo Ministrstvu za kulturo. V sklepu, ki ga je vlada sprejela na 91. redni seji 23. septembra, je med drugim zapisano, da bodo objekti ptujske vojašnice predani Ministrstvu za kulturo, le garažni objekt bo uporabljala izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Kot je povedal Mladen Župančič iz sektorja za gospodarjenje z nepremičninami v Ministrstvu za obrambo, so že 10. septembra pričeli predajo vojaških objektov Ministrstvu za kulturo, dokončno pa naj bi opravili do sredine prihodnjega leta. Prenos bodo opravili postopno in ga končali do 30. junija. Te dni so ptujsko vojašnico zapustili zadnji pripadniki Slovenske vojske. V enakih rokih, kot bo potekal prenos upravljanja vojašnice, bo Ministrstvo za kulturo sorazmerno prevzemalo stroške vzdrževanja in druge stroške za posamezne dele vojašnice, sorazmeren del stroškov pa bo prevzela tudi Uprava za zaščito in reševanje Podravje. Na Ministrstvu za kulturo so z izjavami o bodoči namembnosti do sedanjih vojaških objektov za sedaj še skopi. Odgovorna uslužbenka na obrambnem ministrstvu Irena Lazič je povedala le to, da se bodo v kratkem sestali s predstavniki Mestne občine Ptuj, ki je za sedaj še v dogovorih s posameznimi kulturnimi zavodi in išče najustreznejše rešitve o bodoči namembnosti posameznih objektov. V okviru dosedanje ptujske vojašnice, ki se raprostira na 34.407 kvadratnih metrih zemljišč, je 16 objektov, ki so različne velikosti in namembnosti, nekateri pa so tudi združeni v enem objektu: poveljstvo voja- šnice, dva učna bivalna objekta s spalnicami, knjižnica, vojaški klub, kuhinja z jedilnico in kantino, ambulanta s stacionarjem, stražarnica, prijavnica, prostor za obiske, servisne delavnice, garaže in prostor za zaledno enoto, kotlovnica s skladiščem za gorivo, športna igrišča in ploščad za postroj. Dejstvo je le, da bo potrebno vseh 16 do sedaj vojaških objektov najprej sanirati, prilagoditi novim potrebam, nato pa tudi redno vzdrževati in varovati, kar pa seveda stane kar precej. Po dosedaj znanih predlogih in dogovorih naj bi v objektih vojašnice našli svoje prostore Pokrajinski muzej Ptuj, Zgodovinski arhiv ter enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor. Sicer pa dogovori o bodoči namembnosti objektov še niso končani, pričakujejo pa, da bodo v njih dobili svoje prostore tudi kulturni ustvarjalci s Ptujskega in še morda kdo. M. Ozmec Ptuj • Seminar slovenskega jezika Sprejem za koroške učitelje V petek je bil v palaciju na ptujskem gradu sprejem za učitelje dvojezičnih šol v avstrijski Koroški. Ministrstvo za šolstvo skupaj z Zavodom za šolstvo vsako leto pripravi seminar za učitelje slovenskega jezika na Koroškem in letos je bil za ta seminar izbran Ptuj. Na Ptuju so jim pripravili pester program. V strokovnem delu so organizatorjem priskočile na pomoč nekatere šole — Gimnazija Ptuj, OS Mladika, OS Hajdina, OS Kidričevo in kidričevski vrtec. Okrog šestdeset koroških učiteljev je po šolah hospitiralo pri pouku slovenskega jezika in spoznavalo kulturo slovenskega jezika Ptuja in njegove okolice. Učitelji so se seznanili tudi z učnimi načrti, po katerih se poučuje v slovenskih šolah pri nas, najpomembnejše pri tem seminarju pa je izpopolnjevanje slovenskega jezika dvojezičnih učiteljev. Ministrstvo za šolstvo organizira podobne seminarje tudi za dvojezične učitelje v Italiji in na Madžarskem. Organizatorka tokratnega srečanja je bila šolska svetovalka mag. Danica Starkl. Sprejema v palaciju so se udeležili številni gostje iz Slovenije in Avstrije. Med gosti so bili: Natas-cha Grilj, avstrijska ambasadorka v Ljubljani, Jure Žmauc, generalni konzul v Celovcu, dr. Lučka Lorber, državna sekretarka v Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Tomaž Ogris, deželni šolski svetovalec za Koroško, in dr. Theodor Domej, šolski svetovalec iz Celovca. Udeležence sta s ptujske strani pozdravila direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih in ptujski župan dr. Stefan Čelan, govoril je tudi generalni konzul Jure Žmauc, za gostoljubje pa se je zahvalil Tomaž Ogris, deželni šolski svetovalec, ki pa v svojem nastopu ni bil kaj prida zahvalen za gostoljubje na Ptuju, saj je očitno pri bivanju pri- čakoval višji standard. Na uradni sprejem te pripombe v zahvalnem govoru niso sodile. V kulturnem programu so nastopili učenci Osnovne šole Mar- kovci, zapel pa je tudi Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom Franca Lačna. Prireditev je vodila Nataša Petrovič. Fl Pa brez zamere Nepričakovano Povzetek nedeljskih večernih ur Zanimivo. Zelo zanimivo. Mislim, da taksnega razpleta letošnjih volitev velika večina ni pričakovala. Res je morda kdo pomislil na to, da se do pred kratkim najmočnejši stranki na Slovenskem čas primata izteka, a na to, da jo bo do nedavnega druga najmočnejša stranka povozila na celi črti, pa je verjetno pomislil le malokdo, če sploh kdo. Saj je res, da sedaj pri novi najmočnejši stranki vsi govorijo, da so nekaj takega pričakovali in tudi namerili pred volitvami, ampak dajte no, punce in fantje, kaj takega pa verjetno res niste pričakovali. Upali že mogoče, ampak resno pričakovali, to je pa druga zgodba. In prav tako lahko pri po novem drugi najmočnejši stranki v Sloveniji z mirnim tonom razglašajo, kako je vse okej in kul, da bodo pač najverjetneje naslednja štiri leta v opoziciji, ampak vsi vemo, da vsaj malo peče. Vsaj malo. In kar iz tega sledi, pa tudi pretekla izkušnja nam tako pravi, je, da stranke vsaj v takih primerih ne povedo točno tega, kar v resnici mislijo. Zato malce poglejmo, kaj bi se lahko to preteklo nedeljo zvečer, ko so stavkokazi na komercialki na ekran fliknili rezultate vzporednih volitev, motalo po glavah naših največjih strank. Kot rečeno, tisto, kar so dejansko rekli, pustimo bolj ali manj ob strani, poglejmo raje tisto, kar se je verjetno podilo po od volilne kampanje še vedno vročih glavah. Najprej po novem največja — SDS. Pri SDS-u so zagotovo imeli ogromno razlogov za prešerno slavje. In tokrat sem jim prvič verjel, ampak res popolnoma verjel na besedo, ko so rekli, da so zadovoljni in veseli. A zraven tega so po njihovih glavah zagotovo švigale tudi misli v stilu: "Ha, pa smo vas, banda eldeesovska, dobro smo vas nabili", potem tudi kaj takega kot "Aha, evo naše šanse, zdaj boste pa videli, zdaj bomo v državi naredili red', našel pa bi se tudi kdo, ki bi res odkrito in prostodušno verjel, da bodo zdaj rešeni vsi problemi, ki tarejo svet in se nam bosta začela cediti med in mleko. Kar sama od sebe. A še vedno se zdi bolj verjetna domneva, da je po esdeesov-skih glavah krožila ena izmed prvih dveh mislili. Šit. Šit. Šit. Šit. Morda ne najlepša izmed vseh slovenskih besed, zagotovo pa ena izmed tistih, ki najbolje predstavi misli, ki so se minulo nedeljo zvečer morale rolati po glavah eldeesovcev. Cesa takega verjetno niso pričakovali, razen seveda v primeru, da drži hipoteza, da so se za sestop z oblasti odločili namerno (vendar jaz osebno ne bi šel tako daleč v domnevah). Manjši infarkt je ta volilni rezultat za LDS moral biti že zato, ker enostavno niso več navajeni volitev izgubiti. Navajeni so biti prvi, zdaj pa bodo naenkrat drugi in najverjet- i na ždenje v opoziciji. Kar zna sicer za stranko kot tako biti celo dobro, saj bo delovalo samoočiščujoče. Ampak vseeno... Šit. Zagotovo zelo uporabljana beseda v nedeljskem večeru pri eldeeso-vih. Ostale stranke? Pretiranih razočaranj razen pri NSi, ki svojega rezultata ni pretirano izboljšala, in pri SMS, ki so izpadli, ni bilo zaznati. Še največ razlogov za veselje je menda imel Jelinčič, saj je uspel svoj rezultat povečati za 50 odstotkov. Prešerno pa je bilo tudi v taboru borcev za južno mejo, ki so odkrito pokazali veselje, da niso izpadli iz parlamenta. Kar bi se verjetno tudi zgodilo, če se ne bi šel Janez oni dan ravsat na Jorasov teritorij. Torej lahko kar zatrdimo, da bo glede tega naslednja štiri leta še zanimivo. Ce bo tudi boljše za nas vse, bo pa pokazal čas. Gregor Alič Tomaž Ogris, Sonja Purgaj, dr. Štefan Čelan, mag. Danica Starkl in Jure Žmauc na sprejemu v palaciju. Ptuj • V dijaškem domu Občina konkurira domu? V ptujskem dijaškem domu je, kot nam je povedal ravnatelj mag. Matjaž Neuda-uer, v tem šolskem letu vpis po pričakovanjih nekoliko manjši kot lansko leto. V domu je 85 dijakinj in dijakov iz ptujskih srednjih šol, med njimi takšni s posebnimi potrebami, imajo pa tudi trideset učencev iz osnovnih šol in osnovne šole s prilagojenim programom. V tem šolskem letu so letos nekatere novosti pri nameščanju učenk in učencev. Tudi letos v Dijaškem domu Ptuj ponujajo za aktivno preživljanje prostega časa dijakom in učencem najrazličnejše interesne dejavnosti, ki jih vsako leto predstavijo tudi širši javnosti. Na tovrstne interesne dejavnosti vabijo tudi učence iz osnovnih šol, ki niso njihovi gojenci, vabijo pa tudi tiste, ki imajo pri pouku kakršnekoli težave, vendar je odziv teh učencev minimalen. Največ gojencev v dijaškem domu med srednješolci prihaja s prekmurskega območja, osnovnošolci pa iz ptujskih sosednjih občin. Možnost bivanja študentov Ptujski dijaški dom je po svojem nazivu tudi študentski dom in po besedah Matjaža Neudau- erja se je dom vključeval v vse projekte za pridobitev višje- oziroma visokošolskega programa na ekonomski, kmetijski, elektro in strojni šoli. Dom lahko zagotavlja bivanje študentom višjih in visokih ptujskih šol. Tu se poraja skrb, saj je v Uradnem vestni-ku Mestne občine Ptuj z dne 11. avgusta letos bilo objavljeno, da je Mestna občina Ptuj tam, kjer je ona ustanovitelj, konkretno pri odloku o ustanovitvi Regijskega višje- in visokega središča in pri ustanovitvi Centra interesnih dejavnosti, registrirala pri omenjenih zavodih tudi dejavnost dijaških in študentskih domov in internatov - torej enako dejavnost, kot jo ima registrirano zaenkrat zgolj Dijaški dom Ptuj. Mestna občina je seznanjena, da so kapacitete ptujskega dijaškega doma zasedene samo šestdese-todstotno, kar pomeni, da dom lahko nudi vsaj osemdesetim študentom primerne pogoje bivanja. Dijaški dom je Mestni občini Ptuj ponudil prostore za Regijsko višje- in visokošolsko središče, kot so predlagali, da se prostori mladinskega hotela namenijo za drugo dejavnost, saj bi tovrstno dejavnost lahko opravljali v dijaškem domu, a dijaški dom ni naletel na posluh lokalne skupnosti. Z dodatnimi prenočevanji predvsem v poletnih mesecih Ormož je v prejšnjih letih dijaški dom pridobil prepotrebna sredstva za vzdrževanje stavbe, sedaj je z mladinskim hotelom prišlo do izpada teh sredstev. Financiranje srednješolske populacije (sredstva za plače) plačuje država, nekaj tudi dom sam, oskrbnina v domu znaša 42.000 tolarjev (ceno določa Ministrstvo) za 22 dni v mesecu. Za osnovnošolce stroške krije, skladno z odločbo, center za socialno delo oziroma ministrstvo za šolstvo. Sicer pa spanje z zajtrkom in turistično takso v Dijaškem domu Ptuj stane 3.800 tolarjev. Franc Lačen Razpisan gledališki abonma Občina Ormož je te dni presenetila z razpisom gledališkega abonmaja v domu kulture v Ormožu. Abonmajski program je sestavljen iz sedmih del, pretežno komične vsebine, ki se bodo zvrstila od oktobra do aprila. Gostovali bodo SNG Maribor z Linhartovim Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Prešernovo gledališče Kranj s Partljičevo Denis&Ditka, Gledališče Ptuj s Ti nori tenorji avtorja Kena Ludweiga, Dramsko društvo Gledališče Satiri-kon z Radio Ga Ga showom, Zijah A. Sokolovič s Kabarei, Kabares, Kabaret in Spas teater s predstavo Ob letu osorej Bernarda Slade. Vpis abonmaja poteka še do petka, 8. oktobra, med 8. in 13. uro v sprejemi pisarni občine. Cena abonmaja je 11.000 tolarjev in jo lahko zainteresirani poravnajo takoj ob vpisu ali v dveh obrokih. Dijaki, študenti in upokojenci imajo 20 % popusta. Možno bo kupiti tudi vstopnice za posamezno predstavo, vendar po ekonomski ceni, brez popustov. Ptuj • Pesniški prvenec Ervina Hojkerja Njegove ljubezni v Uresničenih sanjah "Ko sem imel sedem let, sem bil prepričan, da bom vrtnar, tako zelo sem bil zaljubljen v rože," je med drugim v svojem opisu sebe in izvora svoje poezije povedal ravnatelj in mestni svetnik Ervin Hojker. Ervin Hojker s svojim pesniškim prvencem Uresničene sanje. In medtem ko ga je njegova poklicna pot odpeljala v ucitelje-vanje in kasneje ravnateljevanje, je ves svoj prosti čas namenjal urejanju in gojenju cvetnih poljan in ogromnega doma~ega skalnika, na katerega je neizmerno ponosen. Skozi niz drobnih življenjskih anekdot, ki so po desetletjih pisanja osebnoizpovedne poetike pripeljale do izdaje prve pesni-ske zbirke, so številni povabljeni gostje in prijatelji v petek zvečer lahko spoznali delček Ervinove skrite podobe osebnosti; takšne, ki so jo poznali le redki, veliko drugih pa jo je za njegovim strogim obrazom in vedenjem lahko le slutilo. Izbrani stihi v knjigi Uresničene sanje bralca popeljejo v svet milijonov cvetov, preko razpoznavne simbolike in neprikrite zaljubljenosti v barvitost in pestrost rož pa se svetu izdajajo tudi Ervinove druge velike ljubezni, ki jim je posvetil svoje življenje: otroci, družina, prijatelji. Prav njim je posvetil tudi prve, še skoraj tople izvode knjige, ki je prišla iz tiskarne komaj dobri dve uri pred pričetkom petkovega predstavitvenega večera. Ta se ni končal z branjem stihov in glasbenim programom, ampak se je nadaljeval še pozno v noč, saj je izid prvenca sovpadel s 60. rojstnim dnevom avtorja. SM Ptuj • V soboto premiera v gledališču Pavlek - pisan Ternovšku na kožo V petek sta se v Gledališču Ptuj na tiskovni konferenci predstavila avtor in režiser ter igralec v novi premierni predstavi Gledališča Ptuj, ki bo v soboto ob 20. uri. oto: Fl Avtor Rok Vilčnik in igralec Peter Ternovšek. Ptujski dramaturg Rok Vilčnik spada med uspešne sodobne pisce dramskih besedil in za svojega Pavleka je dobil nagrado za žlahtno komedijsko pero na natečaju za izvirne slovenske komedije sezone 2003/04 v Celju. Tokrat se bo Pavlek v režiji avtorja Roka Vilčnika predstavil na ptujskem odru. Gre za krstno uprizoritev, v naslovni vlogi Pa-vleka pa bo nastopil kot gost igralec mariborskega gledališča Ptuj • V glasbeni šoli pouk popoldan Kmalu srednja glasbena V letošnjem šolskem letu obiskuje Glasbeno šolo Karola Pahorja na Ptuju skupno 524 učencev. Instrumentalistov je 442 učencev, vsi obiskujejo tudi nauk o glasbi. Na šoli deluje tudi predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica, baletna pripravnica, v prvem in drugem razredu baleta pa je 22 učencev. Pri instrumentalnem pouku največ učencev obiskuje klavir 112, pri harmoniki je 91 učen cev, flavto se uči 54 učencev, ki taro 44, violino 32, klarinet 21 tolkala 19, trobento 18, sakso^ fon 14, solopetje 11, manj kot deset učencev pa obiskuje pouk orgel, violončela, pozavne, baritona, tenorja in roga. Na ptujski glasbeni šoli delujejo trije orkestri: godalni, pihalni in harmonikarski, učenci pa se vključujejo tudi v osem komornih zasedb - dueti, trii, kvarteti in kvinteti. V letošnjem šolskem letu na glasbeni šoli načrtujejo kar 21 internih nastopov učencev ter pet javnih produkcij, njihovi učenci Štefan Petek, Majda Kramberger in bodoči baritonist Dušan Bezjak, samostojni podjetnik, ki se je (sicer nekoliko pozno) odločil za igranje baritona. pa se bodo udeležili številnih priložnostnih nastopov. Vsako leto pa pripravijo za širšo javnost nastope priznanih solistov, komornih skupin ali orkestrov. V tem šolskem letu na šoli načrtujejo udeležbo na regijskem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov, ki bo v februarju, ter na državnem prvenstvu, ki bo v Ljubljani in Mariboru v marcu. Tekmovali naj bi v harmoniki, rogu, trobenti, pozavni, tubi, tolkalih, v kitarskem duu, v klavirju štiriročno ter s komornimi skupinami z godali in klavirjem. V maju bo šola gostovala v Srbiji pri prijateljski glasbeni šoli v Požarevcu, gostili pa bodo glasbeno šolo iz Trbovelj. Poleti bodo izvedli tradicionalno poletno violinsko šolo, ki jo bo ponovno vodil profesor Tomaš Tulaček iz Londona, letos 25. novembra pa bodo izvedli koncert, ki bo posvečen Karolu Pahorju, slovenskemu skladatelju, po katerem nosi šola svoje ime. Z uvedbo devetletke v vse OŠ je postal pouk na glasbeni šoli Peter Ternovšek, ki si ga je v vlogo Pavleka avtor predstavljal že, ko je delo nastajalo, je povedal na tiskovni konferenci. V Pavleku gre za monokome-dijo, za ganljivo zgodbo o človeku, ki mu življenje ne prizanaša, on pa nikoli ne izgubi svoje velike človečnosti in svoje tihe filozofije, ki se skriva pod vsem tem: da se noben človek ne rodi slab. Fl skoraj v celoti popoldanski, saj predpoldan lahko prisostvujejo pouku le tisti, ki niso vezani na osnovnošolski urnik. Načrtujejo srednjo glasbeno gimnazijo Kot nam je dejal ravnatelj ptujske glasbene šole Stefan Petek, na ptujski glasbeni šoli tudi razvojno načrtujejo. Zavzemajo se, da bi na Ptuju v sodelovanju z Gimnazijo Ptuj in ob podpori Mestne občine delovala umetniška gimnazija glasbene smeri. Uvedli bi tako imenovani modul C — to je jazz in zabavna glasba. Doslej za to glasbeno zvrst izobraževanje poteka zgolj na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Sicer pa je sodelovanje med Gimnazijo Ptuj in Glasbeno šolo Ptuj že tradicionalno. Obe šoli skrbita za bogato kulturno dejavnost v mestu in organizirata koncerte priznanih glasbenih umetnikov na Ptuju, profesorji glasbene šole pa sodelujejo v gimnaziji pri realizaciji nekaterih umetniških vsebin na področju obveznih izbirnih vsebin. Pobuda za umetniško gimnazijo pa, kot nam je dejal Stefan Petek, prihaja tudi od Pokrajinskega muzeja Ptuj, in sicer za likovno smer. Ali se nam obetata v umetniški gimnaziji torej dve umetniški smeri: glasbena in likovna? Ideje so nedvomno dobre, upajmo, da bodo podprte tudi na pristojnih mestih. Franc Lačen Od tod in tam Ptuj • Premiera v gledališču Foto: Miha Golob V petek, 24. septembra, je bila v Gledališču Ptuj premiera Igorja Bauersime norway.today. Gre za zgodbo modernih mladih generacij, vpetih v odtujenost okolja, ki ga blažijo z anonimno intimnimi komunikacijami s pomočjo modernih elektronskih sredstev. Igra norway.today (namenoma se piše v elektronski obliki) je kljub resni tematiki lahkotno delo s polno humorja in gledališke domišljije. Je delo, ki je nastalo po resničnem dogodku, ki pa se ne konča tako, kot se je v resnici zgodilo. V predstavi sta nastopila igralka Iva Krajnc in igralec Matej Puc, ki je s to predstavo debitiral na profesionalnem gledališkem odru. Režiser je bil Miha Golob. /Fl/ Gornja Radgona • 30 let šole Foto: MS Radgončani ter okoličani so najprej obiskovali osnovno šolo na radgonskem gradu, pred natanko 30 leti pa so se preselili v zgradbo v Prežihovi ulici, v kateri še sedaj poteka osnovnošolsko izobraževanje. Ob tem jubileju so v šoli posodobili kuhinjo, nekatere učilnice in kabinete ter nabavili prepotrebno računalniško opremo. Veliko večino sredstev je prispevala občina Gornja Radgona, kar je v svojem nagovoru potrdil župan Anton Kampuš (na posnetku). "V lanskem letu smo za osnovno šolo Gornja Radgona namenili 35 milijonov tolarjev, letos pa kar 55 milijonov. To je vse skupaj kar precej za naš proračun, želeli pa bi si, da bi pri vsem tem z večjim deležem sredstev sodelovalo tudi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Njihov delež je pri tej vsoti, ki smo jo porabili za obnovo, zanemarljiv. Naša šola je stara 30 let in potrebna kompletne prenove, zato upam, da se bo pristojno ministrstvo odzvalo ter nam pomagalo pri temeljiti obnovi..' Na slovesnosti sta poleg Kampuša spregovorila še državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Elido Bandelj ter ravnatelj šole Dušan Zagorc, v bogatem kulturnem programu pa so med drugim svoje videnje šolanja v Gornji Radgoni predstavile številne dosedanje ravnateljice ter učiteljice, ki so med drugim poučevale tudi še v šoli na gradu. /MS/ Ptuj • Uskladitev vpisa Bojazen, da bo OS Olge Megič Ptuj v šolskem letu 2005/06 vpisala le za en prvi razred otrok, je postal odveč po usklaje-valnem sestanku med ravnateljema osnovnih šol Olge Meglič in Mladika, Ervinom Hojkerjem in Sonjo Purgaj, ter svetovalnima delavkama, Marjanco Kušar in Anito Peklar Selinšek. Na njem so se dogovorili o vpisu otrok, rojenih leta 1999, v prvi razred. V omenjenem šolskem letu bosta šoli skupaj vpisali 4^ oddelke, vsaka po dva. Iz skupnega šolskega okoliša bo OS Olge Meglič vpisala otroke, ki živijo v starem mestnem jedru (iz Miklošičeve, Slomškove, Vošnjakove in Ulice heroja Lacka). Posamezna šola lahko vpiše tudi otroke, ki že imajo brata ali sestro na šoli. Soli sta poslali skupni dopis staršem otrok iz skupnega šolskega okoliša, srečanje z njimi bo v kratkem. Z vsebino usklajevalnega sestanka sta šoli seznanili tudi oddelek za družbene dejavnosti mestne občine. Ker se načrtuje skupni šolski okoliš vseh treh ptujskih osnovnih šol, se bodo o načrtovanju vpisa v 1. razred v šolskem letu 2006/07 le-tepogovarjale skupaj. /MG/ Ljutomer • Gledališčniki v Nemčiji in na Švedskem Gledališka skupina KD Ivan Kaučič Ljutomer je bila v minulih dneh na krajši turneji v Nemčiji in na Svedskem, kjer je na povabilo izseljenskih matic Slovencem, ki živijo v Stuttgartu, Dusseldorfu in Goteborgu, predstavila komedijo Priš-parani jurij, ki jo je zrežiral Srečko Centrih. Poleg Centriha so omenjeno komedijo, ki je v Prlekiji večkrat napolnila dvorane, zaigrali Mira Rebernik Žižek, Fanika Zorec, Jože Pečnik in Andrej Rus. /MS/ Ptuj • 130 let Splošne bolnišnice Ptuj Vse za dobro bolnika Jutri, 8. oktobra, bo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj osrednja slovesnost ob njeni 130-letnici. Častni pokrovitelj praznovanja, v okviru katerega bodo organizirali tudi strokovni srečanji o preprečevanju in obvladovanju širjenja bolnišničnih okužb (MRSA) in prve Kúharjeve dneve o kilah, je predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Slavnostni govornik bo prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik slovenskega zdravniškega društva. V kulturnem programu bodo nastopili tudi nekateri ptujski umetniki, ki delajo v Ljubljani. Ptujska bolnišnica je ustanova z ustvarjalno preteklostjo in vizijo prihodnosti. "130-letna pot je obdobje mnogih odrekanj in napredka, pot prenašanja dosežkov medicinske stroke v našo redno dejavnost in dvigovanja strokovne rasti medicinskega kadra, vse za dobro bolnika. Humano etično izročilo dr. Jožeta Potrča je naše vodilo pri delu. Naša bolnišnica pokriva območje s 110 tisoč prebivalci. Letno sprejmemo okoli 12 tisoč bolnikov s povprečno ležalno dobo 6 dni. V ambulantah opravimo okoli 73.500 pregledov in izvedemo okrog 10 tisoč dializ,"je ob jubileju povedal direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Lojze Arko, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije. Ob jubileju predstavljamo posamezne oddelke in nekatere službe. "Po sodobnih načelih zdravimo bolnike z boleznimi prebavil, od osnovnih do najtežjih. V vsakodnevno delo smo vključili sodobne, minimalno invazivne posege, s čimer smo zmanjšali ležalno dobo bolnikov na minimum. Poškodovance zdravimo po najnovejših svetovnih načelih, ne glede na vrsto poškodbe. Minimalno invazivne posege smo vključili tudi v oskrbo poškodb. Skrbimo tudi za raziskovalno in pedagoško dejavnost -postali smo učna baza za študente in mlade zdravnike ter ostalo bolnišnično osebje. Smo dobri organizatorji strokovnih srečanj, na katere vabimo zdravnike s celega sveta," je kirurški oddelek predstavil asis. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. Na internem oddelku se prilagajajo novo nastajajočim smernicam zdravljenja v interni medicini. Odprli so dve nadstan-dardni sobi. Zaradi problemov z rezistentno bakterijo MRSA, ki je prizadela slovenske bolnišnice, so uredili izolacijsko sobo, obnovili nekatere dnevne prostore za paciente. "Uvedli smo antikoagulantno ambulantno. Junija 2002 smo z novo opremo posodobili dializ-no dejavnost, ki deluje v novih prostorih in s tem zagotavlja boljšo oskrbo nefroloških bolnikov s končno renalno odpovedjo. V ambulanti za sladkorne bolnike ni čakalnih dob za prvi pregled. Z uporabo sodobnega video ga-stroskopa in video kolonoskopa smo dvignili kvaliteto gastroen-terološke službe. V kardiološki službi smo uvedli ambulanto odprtega dostopa za nujne paciente. V sodelovanju z invazivno kardiološko službo bolnišnice vseh otrok, ki jih ogroža psiho-motorni razvoj. Se naprej poglabljamo neinvazivne metode preiskav (ultrazvok). Skrb za bolne otroke in mladostnike ni problem samo zdravstvenega sistema, temveč tudi številnih drugih sistemov, ki se morajo medsebojno povezovati zapuščajo ptujsko porodnišnico. Predstojnik ginekološkega oddelka je Zvonimir Bosnar, dr. mec., spec. Na radiološkem oddelku letno pregledajo med 12 in 14 tisoč pacientov. Opravljajo različne preiskave z vseh področij radiologije, razen magnetne resonance. Na ultrazvoku pregledujejo vse regije telesa, v porastu je predvsem patologija lokomo-tornega aparata, v prvi vrsti ramen in kolen. Ultrazvok je še vedno vodilna preiskava pri težavah v trebuhu. S klasičnim rentgenom, tudi z uporabo kontrastnih sredstev, prav tako pregledujejo organske sisteme, v prvi vrsti kosti, pa tudi prebavila, pljuča, srce in urogenitalni sistem. Zaradi kadrovskih težav kontrastnih preiskav ožilja ne opravljajo, četudi so v letu 2003 opravili prvo angiografijo v okviru ptujske bolnišnice. Zdravnlškl strokovni vrh Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj z direktorjem Lojzetom Arkom in glavno medicinsko sestro Olgo Krajnc. Maribor smo dosegli sodobno zdravljenje srčnih infarktov," je interni oddelek predstavil namestnik predstojnika, asist. mag. Mitja Letonja, dr. med., spec. internist. Zaposleni na otroškem oddelku so zadolženi za bolnišnično in specialistično-ambulantno oskrbo otrok ptujskega in ormoškega območja. Skladno z Magno carto otrokovih pravic v bolnišnicah si prizadevajo uresničevati napisana priporočila o tem, da na oddelek sprejemajo le najtežje bolne otroke, skrajšujejo čas bolnišničnih obravnav, omogočajo sobivanje staršev ob bolnem otroku in otrokom omogočajo igro. Otroke, katerih bolezen ne zahteva hospitalne obravnave, obdelajo v usmerjenih specialističnih ambulantah. "Zadnja leta smo največjo pozornost posvetili alergološkim boleznim, boleznim prebavil, sečil. V specialistični razvojni ambulanti poteka timska obravnava Zdravstveno nego na oddelkih in v specialističnih ambulantah ptujske bolnišnice izvaja 218 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege. "Sodoben pristop zahteva poglobljeno sodelovanje med bolnikom in zaposlenimi v zdravstveni negi, s tem pa se vzpostavlja tudi zaupanje v naše delo in bolnišnico," poduarja glavna medicinska sestra v ptujski bolnišnici Olga Krajnc. "Središče zdravstvene obravnave je bolnik, ki potrebuje kvalitetno in visoko strokovno oskrbo, prijaznost, spodbudo, razumevanje in naklonjenost. Razvoju zdravstvene nega sledimo s stalnim strokovnim izobraževnjem zaposlenih. Skupaj z Visoko zdravstveno šolo v Mariboru se pripravljamo na uvajanje kliničnih vaj. Z uvajanjem procesa zdravstvene nege in dokumentiranjem le-tega smo izboljšali obstoječo zdravstveno nego in s tem opustili stari, tradicionalni način negovanja bolnikov." in otrokom ter mladostnikom omogočiti optimalen psihoso-cialni razvoj ter najvišjo raven zdravstvenih standardov in storitev v vseh ustanovah za zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo," je ob 130-letnici Splošne bolnišnice Ptuj povedal predstojnik otroškega oddelka Du{an Kola-ri~, dr. med., spec. pediater. Porodnišnica z Uni-cefovo plaketo Na ginekološko-porodnem oddelku izvajajo številne diagnostične metode in operativne posege. Abdominalni in transva-ginalni ultrazvok opravljajo na najsodobnejšem aparatu, ki se trenutno uporablja v medicini. Endoskopska kirurgija je vpeljana kot rutinska operativna metoda. Letno opravijo na vseh področjih ginekologije številne zelo zahtevne, minimalno invazivne operativne posege. Pri operacijah izvenmaternične nosečnosti je operativna laparoskopija postala rutinska metoda. Zdravljenje bolnic zaradi uhajanja seča se po najsodobnejši metodi izvaja že dlje časa, tudi ambulanta za bolezni dojk ima že dolgo tradicijo. Ptujska porodnišnica je ena izmed štirih porodnišnic v Sloveniji, ki si je pridobila Uni-cefovo plaketo "Otroku prijazne ustanove". Zaradi nadaljevanja kakovostnega dela so porodnišnici ponovno podelili Unicefo-vo plaketo. Stevilne nosečnice iz Ptuja in širšega območja ter drugih krajev Slovenije s pohvalami "Najzahtevnejša preiskava na našem oddelku je računalniška tomografija, s katero pregledujemo prav vse organske sisteme. Na oddelku imamo še ultrazvočni aparat za merjenje kostne gostote. Upamo, da se bomo kadrovsko in tehnološko še okrepili, predvsem pa iz zdravstvene blagajne pridobili več sredstev in s tem zmanjšali čakalne dobe," je še povedal predstojnik radiološkega oddelka Robert Ceh, dr. med., spec. Osnovna dejavnost oddelka za transfuziologijo je priprava kvalitetnih komponent za zdravljenje bolnikov v naši bolnišnici, je med drugim povedala predstojnica oddelka Marija Šeruga Doliska, dr. med., spec. transf. Bolnike oskrbujejo s koncentriranimi eritrociti, trombociti, plazmo in albuminom ter drugimi pripravki iz krvi. Opravljajo tudi virulo{ke preiskave krvi. Posebno skrb posve~ajo spremljanju nose~nic in prepre~evanju he-moliti~ne bolezni novorojenca. V zadnjih letih so uvedli nove preiskave in nove metode dela. Oddelek je javnosti najbolj poznan po krvodajalstvu. V registru imajo že 9540 krvodajalcev, ki so v zadnjih trinajstih letih darovali 20.414 litrov krvi na 46.984 odvzemih. Štirje krvodajalci so to življenjsko pomembno tekočino darovali že stokrat. Nara{ča tudi {tevilo bolnikov, ki si v postopku avtotran-sfuzije darujejo kri sami pred načrtovanim operativnim posegom. Predstojnik oddelka za laboratorijsko diagnostiko Sveto Kasum, spec. medicinske biokemije, je povedal, da se trudijo opraviti čim več različnih preiskav in slediti razvoju stroke. V zadnjem času so uvedli nove, občutljivej{e metode za laboratorijsko diagnostiko srčnega infarkta, tromboze, alergij. Z organizacijo dela so dosegli zelo hitro izdajanje izvidov, kar prispeva k hitrej{i diagnostiki in nepotrebni hospitalizaciji. Delajo tudi za zunanje naročnike, izvidi so gotovi {e isti dan. Teh preiskav bi lahko opravili {e več, saj bi tako lahko {e bolj izkoristili opremo in s tem znižali stro{ke preiskav. "Na{a opremljenost in strokovnost zagotavljata največjo kvaliteto laboratorijskih storitev na tem območju," med drugim poudarja Sveto Kasum. Operacije sive mrene V letu 2003 je specialistka oftalmologije Brigita Cvetko, dr. med., z ekipo, pod mentorstvom prim. mag. Vladimirja Pfe-iferja, dr. med., z Očesne klinike v Ljubljani, in Helene Gerbec, dr. med., koncesionarke iz Maribora, začela opravljati operacije sive mrene. Od leto{njega leta jih opravlja samostojno s pomočjo instrumentark Valerije Hoj-žar Šo{tarič in Vere Kotar. Za pripravo pacientov skrbi vi{ja medicinska sestra Slavica Princl. Operacije opravljajo v operacijskem bloku ptujske bolni{nice. Potekajo ambulantno v topični anesteziji, pacienti {e isti dan zapustijo bolni{nico. V očesni ambulanti so hvaležni vsem do-natorjem, ki so omogočili nabavo aparatur za operacije sive mrene, predvsem pa Talumu, d. d., Kidričevo, in Perutnini Ptuj, d. d. Donorska bolnišnica Na oddelku za intenzivno terapijo, nego in anestezijo in terapijo bolečin dela pet specialistk anesteziologinj, 10 vi{jih in diplomiranih ter 13 srednjih medicinskih sester. "Opremljenost oddelka za intenzivno terapijo in operacijskih dvoran ter strokovno delo na{ega kolektiva nas postavlja ob bok vsem tovrstnim oddelkom v Sloveniji. Letno opravimo okoli 250 anestezij za splo{no kirur{ke in ginekolo{ke operacije. Epiduralno analgezi-jo izvajamo ne le po operativnih posegih, pač pa pogosto tudi za zdravljenje hudih kroničnih bolečin ter občasno pri porodih. Na oddelku za intenzivno terapijo in nego, kjer se zdravijo vsi kritično bolni bolniki iz bolni-{nice, imamo {tiri ventilatorje za umetno predihavanje, ki ustrezajo sodobnim zahtevam zdravljenja dihalne stiske. Vseh deset postelj je med drugim opremljenih s sodobnimi EKG monitorji za nadzor življenjskih funkcij. Veliko pozornost namenjamo spremljanju in nadzoru bolni-{ničnih okužb ter ukrepom za njihovo preprečevanje. V programu Slovenijatransplanta us-pe{no sodelujemo kot ena od devetih donorskih bolni{nic. Pomemben del na{ega dela je tudi oživljanje življenjsko ogroženih bolnikov v urgenci in na vseh oddelkih bolni{nice. Številne raziskave potrjujejo, da ima {e vedno vse preveč ljudi hude bolečine tako po operacijah kot tudi zaradi kroničnih nemalig-nih in malignih oblenj. Zato smo pred 12 leti odprli protibolečin-sko ambulanto, ki je prav v teh dneh začela delovati v novih, sodobno opremljenih prostorih. Zadnja leta izbolj{ujemo kvaliteto zdravljenja, omogočamo hit-rej{e okrevanje po operativnih posegih in laj{amo kronične bolečine v okviru dobro utečenega 24-urnega bolečinskega servisa za celotno bolni{nico," je oddelek za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečin predstavila predstojnica oddelka prim. Majda Šarman, dr. med., spec. Vodstvo bolni{nice Ptuj se je ob jutri{nji 130-letnici odločilo odpreti vrata posameznih oddelkov zainteresiranim občanom. Predstavniki oddelkov jih bodo z veseljem popeljali po bolni{ni-čnih prostorih. MG Slovenja vas • 60 let duhovniške službe Biseromašnik Ivan Pucko V Marijini cerkvi v Slovenji vasi, podružnici v fari sv. Martina na Hajdini, so se sredi septembra na velikem slavju zbrali številnih duhovniki, predstavniki lokalne skupnosti, domačini in ljudje iz bližnjih krajev ter izkazali čast biseromašniku Ivanu Pucku, častnemu kanoniku, upokojenemu duhovniku. Slavje so v slovenjevaški cerkvi zaceli s pesmijo glasbene skupine Krik iz Slovenske Bistrice in {tevilnimi čestitkami, ki so prihajale od vsepovsod. Prvi je slavljencu čestital domači župan Radoslav Simonič, z izbranimi besedami v prekmurskem narečju ga je pozdravila njegova rojakinja Manca Ter-buc, ki danes živi na Vičavi pri Ptuju, sledile pa so čestitke krajanov Slovenje vasi, Kungote in župljanov fare sv. Martina, od koder so mu prinesli nov masni-{ki pla{č, ki ga je biseroma{nik oblekel za nedeljsko slovesno maso. Daroval jo je ob somase-vanju številnih sobratov duhovnikov, se posebej zanimivo pa je bilo, da je imel pridigo Ivanov birmanski boter, prav tako upokojeni duhovnik, 93-letni Ivan Camplin, ki bo drugo leto obhajal že železno maso. Ivan Pucko je svojo življenjsko pot začel na Goričkem, du-hovnisko posvečenje prejel v Szombathelyju na Madžarskem, kot mladega duhovnika pa ga je pot vodila v različne konce; Foto: TM Biseromašnik Ivan Pucko, ob njem (na desni) pa njegov birmanski boter Ivan Camplin. od Prekmurja do Štajerske, hodil pa je masevat tudi na Madžarsko. Do leta 1993 je deloval v završki fari, bil je tudi prodekan in dekan, potem pa je prisel skupaj z bratom Pavlom, prav tako duhovnikom, v haj-dinsko župnijo in prevzel podružnico v Slovenji vasi. Da je Ivan Pucko se danes neprestano vpet v delo, da nima mirnih upokojenskih let, je na biserni maši dejal hajdinski župnik Marijan Fesel, ob tem pa pohvalil njegovo neverjetno voljo in zagnanost pomagati v župniji, pomagati ljudem. Zaželel mu je se na mnoga zdrava, srečna leta, tako kot mnogi drugi, ki so mu minulo nedeljo segli v roko in čestitali ob biserni masi. Tatjana Mohorko Desenci • Gasilski jubilej Prenovljen gasilski dom V septembru so gasilci GZ Destrnik praznovali tretji dan gasilcev in 75-letnico PGD Desenci. Ob jubileju sta obnovljen gasilski dom sve~ano odprla župan ob~ine Destrnik Franc Pukši~ in predsednik PGD Desenci Jožef Korošec. Praznovanje so pričeli v soboto, 18. septembra, ko so se gasilci osmih prostovoljnih gasilskih društev (Desenci, Destrnik, Bis, Gabrnik, Grajena, Kicar, Sp. Ve-lovlek in Vitomarci) zbraii na veliki gasilski vaji pri Žampovih v Levanjcih, ki jo je vodil poveljnik gasilske zveze Marjan Irgl. Gasilci so prikazali gašenje na večjem gospodarskem objektu v strnjenem naselju. Praznovanje so nadaljevali v nedeljo, 19. septembra, ko se je pri gasilskem domu v Desen-cih pričela slovesnost s sprejemom in mimohodom gasilcev. Sledil je skok padalcev, ki so prinesli ključ obnovljenega gasilskega doma, bogat kulturni Utrinek z gasilske vaje Foto: ZS Zbranim je spregovoril predsednik PGD Desenci Jožef Korošec. program pa so pripravili člani godbe na pihala občine Dor-nava, učenci OS Destrnik, mladinska folklorna skupina KD Destrnik pod vodstvom Marka Pukšiča in mladinski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Sare Sambolec. Zbranim je najprej govoril predsednik PGD De-senci Jožef Korošec, ki se je sprehodil skozi zgodovino društva in se zahvalil vsem, ki so skrbeli za razvoj gasilstva in za pomoč pri obnovi gasilskega doma. Tudi predsednik gradbenega odbora Janez Žampa se je zahvalil vsem, ki so pomagali. Slavnostni govornik je bil župan občine Destrnik Franc Pukšič. Na slovesnosti so podelili mnoge zahvale in priznanja. Najprej je predsednik GZ Destrnik Janez Irgl PGD Desenci izročil zlato plaketo GZ Des-trnik, župan Franc Pukšič pa je društvu podelil zlato občinsko priznanje. Člani društva so se s plaketo društva zahvalili županu Francu Pukši-ču, predsedniku društva Jožefu Korošcu, poveljniku Branku Horvatu in predsedniku gradbenega odbora Antonu Žampi. Ob koncu prireditve je obnovljeni gasilski dom blagoslovil domači župnik Mihael Valdhu-ber. Zmago [alamun Brstje • 95 let Emilije Osvald Za vse poskrbi sama V prvih septembrskih dneh je visok življenjski jubilej — 95. rojstni dan — praznovala Emilija Osvald iz Brstja. Emilija, po domače Milika, je rojena 5. septembra 1909. Kot mlado dekle se je izučila za šiviljo in nato bila dolga leta — do upokojitve — zaposlena v ptujski Delti. Verjeli ali ne, 1. novembra letos bo minilo natanko 40 let, odkar se je Emilija — najstarejša članica Društva upokojencev (DU) Budina-Brstje — upokojila. Sicer pa Osvaldova pri svojih 95 zelo dobro skrbi zase. Kot je dejala, si še vedno skuha in pospravi kar sama. Ob praznovanju 95. rojstnega dneva so Emiliji Osvald čestitali (od leve) podpredsednik DU Budina-Brstje Franc Kuhar, predsednik MC Jezero Edvard Strelec, predsednik DU Budina-Brstje Venčeslav Galun in Emilijina prijateljica Vera Javoršek. "Običajno vstanem malo pred pol osmo. Najprej zalijem rože, nato pa si naredim zajtrk. Od devetih pa do enajstih običajno prebiram dnevni časopis, nato pa si grem počasi kuhat kosilo. Po kosilu, ki si ga pripravim okrog pol enih, pomijem posodo in si privoščim krajši počitek. Po tretji uri se odpravim na sprehod, ob petih pa so na vrsti nadaljevanke. Tudi po nadaljevankah se včasih odpravim na sprehod ali pa si pogledam še poročila," pripoveduje Osvaldova. Pri večjem čiščenju, nakupovanju, pranju perila in podobno Osvaldovi na pomoč priskoči hišna pomočnica, sicer pa ima 95-letna Emilija tudi zelo dobro prijateljico. To je Vera Jerovšek, ki jo zelo pogosto obišče. Recept, da dočakaš takšno starost, je po Emilijinih besedah naslednji: "Biti moraš vesel, nasmejan in ne smeš preveč delati." Mojca Zemljari~ Spodnji Velovlek • Obiskali jubilantko 95 let Terezije Cuš V soboto so predstavniki Društva upokojencev Rogo-znica obiskali Terezijo Cuš v Spodnjem Velov-leku 20/a. Jubilantki so čestitali tva ob praznovanju 95. obletnice rojstva, ki jo je praznovala 23. septembra. Izročili so ji šopek cvetja in priložnostno darilo. Terezija je mati treh sinov in dveh hčera, babica in prababica. Živi pri družini hčerke Angele Terbuc. Feliks Bagar Pri jubilantki (od leve): hčerka Angela, podpredsednica Tončka Horvat, odbornik Feliks Podhostnik in blagajnik Janko Mlakar so Tereziji Cuš ob 95. obletnici rojstva čestitali v imenu Društva upokojencev Rogoznica. Ptuj Viktor Makovec - devetdesetletnik Jutri praznuje 90 let Viktor Makovec iz Ptuja. Jubilant je bil rojen 8. oktobra 1914 v Kraščih v Prekmurju v kmečki družini s šestimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v Cankovi. Ker je bil priden učenec, so ga starši vpisali v gimnazijo. Uspešno jo je končal leta 1936 in se nato odločil za študij prava. V Ljubljani je diplomiral tik pred začetkom druge svetovne vojne. Po nastanku Nove Jugoslavije se je avgusta 1945 zaposlil na Okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti, poklicna pot ga je vodila še drugod, dokler ni leta 1946 nastopil službe na Okrajnem ljudskem odboru v Gornji Radgoni. 1954. je prišel na Ptuj in si z ženo, Ptujčanko, Viktor Makovec ustvaril dom v mestu, ki ga je že od nekdaj navduševalo. Službena pot Viktorja Makovca v državni upravi se je po 36 letih, od tega 23 let na Ptuju, končala 31. 12. 1977 z upokojitvijo. Ljubiteljsko je veliko prostega časa posvetil turizmu in aktivno deloval v Turističnem društvu. Za aktivno delovanje v Turističnem društvu je dobil leta 1996 tudi priznanje. Viktorju iskreno čestitamo ob devetdesetletnici in mu še naprej želimo zdravja, zadovoljstva in še vsaj nekaj duševno bogatih let. Prijatelji Foto: MZ Ptuj • 10 let podjetja Ptujske vedute Pomemben je vsak obiskovalec 6. oktobra je bila na ptujskem gradu osrednja slovesnost ob 10-letnici podjetja Ptujske vedute. V mnogocem je to ptujsko turistično podjetje oralo ledino v slovenskem prostoru. Bilo je prvo podjetje turistićnih vodnikov. Ohranili so se zaradi kvalitetnega dela in tudi trme, ker se zavedajo, da predstavljanje ptujskega kulturnega in obenem turističnega bogastva ni delo, ki bi ga lahko opravljali z levo roko. Ob jubileju smo se pogovarjali z direktorico Sonjo Krajnc. [t. tednik: Vsak jubilej predstavlja neko prelomnico. Kaj pomeni konkretno za podjetje Ptujske vedute? S. Krajnc: "Podjetje Ptujske vedute imajo svojo vizijo razvoja in konkretne načrte za prihodnost, vendar se pomembni dosežki ali spremembe običajno ne zgodijo ravno na obletnice. Za prelomnico gre šteti trenutek, ko so naši vodniki dosegli število 300 tisoč vodenih obiskovalcev po muzejskih zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj, ko so lepote mesta predstavili stotisočemu turistu, ko je kateri od vodnikov opravil tisoče vodenje, ko smo zaključili katerega od projektov s področja turizma, se nam ne zdi pomembno. Pomemben je - brez izjeme - vsak naslednji obiskovalec, poslovni partner, sodelavec." [t. tednik: Kako se spominjate za~etkov podjetja? Je bilo težko orati ledino na tem področju? S. Krajnc: "Spomini na začetke so lepi, čeravno takrat ni bilo ne lahko, niti enostavno. Že sam način ustanovitve podjetja, samo- zaposlitev brezposelnih oseb, in čas dogajanja so predstavljali relativno novost in vzbujali veliko pomislekov nasploh, tudi pri delu tistih, ki so pri vsem imeli odločilno besedo. Dejstvo, da smo bili prvi, ki smo želeli ustanoviti predvsem podjetje turističnih vodnikov, je povzročilo še več nezaupanja. Veliko prepričanja, da delamo prav in podpore tistih, ki so nam znali pomagati in so v idejo tudi verjeli, je bilo potrebnih, da smo uspeli. Pri zadnjih korakih je bila potrebna kar trma, da nismo odnehali. Po zagonu in začetnem entuziazmu so se pojavile drugačne težave. Zaposleni v podjetju smo dobro obvladali svoje osnovno delo, muzejsko in turistično vodenje. Delovanje podjetja pa je prineslo množico dodatnih zahtev in del, o katerih na začetku nismo imeli pojma. Ob tej priložnosti se moramo posebej zahvaliti Darku Vidoviču in njegovim sodelavcem iz podjetja Alin za pomoč in brezmejno potrpežljivost. Pogosto je in še vedno predstavlja problem zamenjevanje našega podjetja z nekdanjim GlZ-om Poetovio Vivat oziroma z zdajšnjo Lokalno turistično organizacijo Ptuj. Dejavnost obeh je sicer v marsičem tesno povezana, vendar se osnovne naloge in status v celoti razlikujejo. Naše podjetje je zasebna gospodarska družba, ki nudi storitve s področja muzejskega in turističnega vodenja, prodaje spominkov in turističnih publikacij, izvajanja različnih turističnih projektov." Kolektiv podjetja Ptujske vedute (od leve) Mojmir Andric, Sonja Krajnc, Irena Bezjak in Jelka Mohorko. [t. tednik: Kakšen je danes položaj turističnega vodnika v Sloveniji? S. Krajnc: "Formalno je status turističnih vodnikov na državni in lokalni ravni urejen z zakonom o spodbujanju razvoja turizma. Že sama opredelitev v zakonu je vodniškemu delu končno priznala položaj resnega in odgovornega poklica, za uspešno opravljanje katerega je potrebno zavzeto, obsežno in nenehno izobraževanje ter izpopolnjevanje. Tudi Ptuj je v skladu z zakonom končno dobil odlok, ki ureja vprašanja s področja lokalnega vodenja. Za odlok smo si lokalni vodniki prizadevali več kot 10 let. Morebiti bi sprejem odloka lahko šteli za eno od pomembnih prelomnic, o katerih je bilo že govora. Sam sprejem odloka ni dovolj, kakor tudi ne prever- j anje znanj a vodnikov ali vodniške izkaznice. Da bi dosegli želene rezultate, tudi primerno priznanje vodniškega dela na Ptuju, bo potrebno odlok dosledno izvajati v vseh določilih. Tako morajo po eni strani vodniki vedno več vedeti, biti vedno bolj fleksibilni, vedno tudi na voljo, po možnosti 'zastonj', po drugi strani pa je še vedno veliko tistih, ki so prepričani, da za vodenje niso potrebna posebna znanja, priprave, izkušnje. Nekdo pač gre in nekaj pove, in da lahko delo opravlja vsak, ki ima nekaj prostega časa. Resno opravljanje poklica turističnega vodnika zgleda bistveno drugače." [t. tednik: Kako kot izkušena turistična delavka ocenjujete stanje na področju ptujskega turizma in v kateri smeri se bo razvijal v bodoče? S. Krajnc: "Skupaj s svojimi sodelavci imam vedno bolj občutek, da se turizem na Ptuju 'dogaja' vedno bolj, vendar tudi vedno bolj 'sam od sebe'. Vsak od ponudnikov turističnih storitev se sicer trudi zagotoviti vedno bolj pestro in kvalitetno ponudbo in le-to predstaviti čim širšemu krogu morebitnih kupcev, skupni in tako tudi veliko bolj učinkoviti nastopi na turističnem trgu pa so še vedno bolj izjema kot pravilo. Glede na cene promocijskih in prodajnih poti si posamezno težko privoščimo odmevnejše akcije. Primer uspešnega skupnega nastopa je na primer letošnja državna akcija 'Na lepše', zaradi katere se je obisk na Ptuju in v okolici v poletnih mesecih v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno povečal. Tega ne potrjujejo samo statistični podatki o številu obiskovalcev in nočitev. Vsak, ki se je poleti sprehodil po ptujskih ulicah, je lahko srečal veliko turistov, slišal množico tujih jezikov in videl avtomobile s tujimi oznakami. Vsebinsko si za temelj ptujskega turizma predstavljam kulturni turizem. Tako radi se hvalimo z zakladnico tisočletij, le-to občudujemo, pogosto nam jo zavidajo tudi naši obiskovalci. Zato moramo biti izjemno pazljivi pri ohranjanju bogate dediščine, njenem predstavljanju in načrtih, kakšne turiste si želimo in koliko. Vsekakor Ptuj ni primeren za množični turizem, sploh pa ne za razprodajo. Hiter zaslužek na napačen način ne sme biti razlog ali opravičilo za napačne korake." [t. tednik: Ali Ptuj potrebuje Lokalno turistično organizacijo kot krovno organizacijo za usklajevanje turističnih aktivnosti v tem okolju? S. Krajnc: "Kot povezovalec in koordinator turistične ponudbe Ptuja je lokalna turistična organizacija ali kateri drugi dovolj angažiran subjekt nujno potreben. Ob skupnem nastopu, o katerem sem že govorila, so razlogi še drugi: od zagotavljanja pestrosti in vsebinske povezanosti ponudbe, usklajenosti prireditev do, na kar se pogosto pozablja, posredovanje ažurnih informacij o vsem, kar se dogaja turistom, ki so že na Ptuju oziroma morebitnim kupcem in nenazadnje javnosti. Slednja je zaradi neinformiranosti pogosto mnenja, da se na Ptuju nič ne dogaja, da v turizmu nihče nič ne dela. Pri uspešnem delovanja kateregakoli 'povezovalca turistične ponudbe' je po mojem mnenju najpomembnejša (ne)pripravljenost turističnih subjektov za sodelovanje, skupno sprejemanje odločitev, oblikovanje ponudbe in razvojnih načrtov ali pa na spremembe pri že tradicionalno razdeljenih vlogah. Ko bomo to presegli, bomo šele imeli možnost doseči vse ostale cilje. Ptuj si to zasluži!" MG Jože Glazer, generalni direktor Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije: "Podjetje Ptujske vedute je ena od zelo uspešnih dobrih praks, ki so lahko zgled tudi za druga področja. 10 let poslovanja dokazuje, da je bila usmeritev oziroma odločitev o tem, da se dejavnost, ki se je začela z javnimi deli ob razstavi Turkerij, preoblikuje v redno, v okviru podjetja, pravilna. Ob podjetni skupini ljudi, ki so imeli idejo in verjeli vanjo, jo je podpiralo tudi okolje, predvsem pa takratni direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Boris Miočinovič in Žarko Markovič, iz ptujske enote zavoda za zaposlovanje.' W gcrflmBGi] mm ©Mii^s ikmrn Ponudba velja od 7. oktobra do 14. oktobra 2004 Vse cene so v SIT. Naniinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO Dve blondinki sta v dnevni sobi gledali televizijo. Vstopila je črnolaska in prižgala televizijo. *** "Doktor, kam me peljete?' "V mrtvašnico..' "Toda saj nisem mrtev!" "Saj mi tudi še nismo v mrtvašnici..' *** V porodnišnici. "Gospa, oče vašega otroka je pravkar spraševal po vas..' "Res? Ste si zapomnili njegovo ime?' "Ne. Zakaj?' "Da bi vsaj vedela, kdo je oče..' *** Mož in žena pri zakonskem svetovalcu, ki želi od žene izvedeti, zakaj bi se rada ločila. 'Zato, ker ima prezgodnji izliv semena!" odgovori žena. "Ti si edina, ki se zaradi tega pritožuje!' reče mož. *** Pacientka je rodila otroka v dvigalu porodnišnice. Zaradi sramu je ves čas jokala, doktor pa jo je tolažil: "Topa ja ni nič takega, zaradi česar bi se morali sramovati! Lani je ena pacientka rodila pred glavnim vhodom!' 'To sem bila jaz!' je še bolj zajokala pacientka. *** 'To je bila res čudovita operacija!' je rekel kirurg znanemu televizijskemu mo-deratorju, ko se je ta prebudil iz narkoze. "In kakšen je bil procent gledanosti?' je vprašal pacient. *** Gospa Horvat se sprehaja po mestu. Nasproti ji pride njen ginekolog, a je ne pozdravi. "Gospod doktor, ali me ne poznate?' je zavpila za njim. Doktor jo pogleda in reče: "Oprostite, gospa. Upam, da mi boste oprostili, toda od zunaj vas nisem prepoznal.' Mladi dopisniki Na grebenu Košute. Planinska šola na Kofcah in Košuti Na jesensko soboto, 18. septembra, smo se učenci iz Zavrča in Mar-kovcev ob 6.30 zjutraj odpeljali proti Karavankam. Pot nas je sprva vodila po Tuhinjski dolini mimo Kamnika, Brnika do Tržiča in naprej v Podljubelj. Nato smo se pod vodstvom gospoda Toneta Purga in Primoža Tropa odpravili peš do kmetije Matizovec. Tam je bil izvir ledeno hladne vode. Ko smo se odžejali in napolnili plastenke, smo se po gozdu odpravili do planinskega doma na Kofcah. Ta dom je na nadmorski višini 1500 m. Presenečen sem bil nad kočo in pokrajino, ki me je obdajala. Oči so mi kar uhajale iz gore na goro. Po kosilu smo imeli predavanje planinske šole, nato pa je bilo organizirano orientacijsko tekmovanje, na katerem je naša šola zasedla prvo mesto. Bilo je že mračno, ko smo se učili, kako prenočiti v gorah. Šli smo na večerjo in potem v sobe. V sobi številka deset nas je bilo kar veliko. Pred spanjem smo se dolgo pogovarjali, se šalili, smejali in si povedali marsikatero planinsko dogodivščino. V takem vzdušju je noč hitro minila. Zgodaj zjutraj smo se podali proti Velikemu vrhu. Ta vrh je na 2088 m nadmorske višine in je eden od višjih vrhov grebena Košute. Pot se je prav zares hitro vzpenjala. Na koncu premagane poti pa najlepše doživetje, počitek na skali in mehki travi s pogledom na Storžič, Grinto-vec, Triglav in v ozadju na avstrijsko gorovje z Velikim Klekom. Skalam v ozadju so dajale svoj čar megle, ki so se dvigovale. Na grebenu smo s svojo malico — z rozinami - hranili radovedne kavke. Naredili smo tudi skupinsko fotografijo in se odpravili nazaj proti planinskemu domu. Ob koncu smo bili sicer nekoliko utrujeni, toda v srcu zadovoljni, polni nepozabnih doživetij in srečni. Ta izlet mi bo ostal za vedno v spominu. Valentino Vranic, 5- b/8 OŠ Cirkulane-Zavrc Ljubezen do sladkarij (sladki sonet) Ko jem marmelado, ko pijem vročo čokolado, ko vonjam med, pomislim nate spet. Ko vidim slastno lubenico, ko opazim dobro potico, ko slišim sladko novico, se spomnim na mamino pečico. Preseneča me tvoja širina, zanimiva je tvoja vsebina, pomembna je tudi višina. Zmeraj si okrogla in lepo oblita, moja čokoladna pita. Vrška Glazar, 9. A/9, OŠ Borisa Kidriča, Kidričevo Glasbena učilnica je veliko večja, kot je bila prejšnja, v kateri se nismo mogli premikati. Barbara V{e~ mi je u~ilnica likovne vzgoje zaradi opreme. Mojca Najbolj v{e~ mi je steklen hodnik, ker je svetel in podobnega še nisem videl nikjer. Vroš V{e~ mi je likovna u~ilnica, ker so v njej stol~ki, ki se vrtijo. Aleš Učenci 5- a razreda OŠ Cirkovce Plesalec Ob ritmu pesmi se pozibavam, me prsti zasrbe, da na plesišče se ozrem. Med ljudi pogled usmerim, da plesalca našla bi. Uzrem na samem ga. [e zadnji pesmi, pa bo vse končano. Za ples z njim prepozno bo. Hitro se ponj podam, ga za roko primem in povabim ga na ples. Zapleševa ob lepih zvokih, utrujenost naju ne premaga. [eplesala bi, a pesem zadnja je to bila. Nekaj časa še na plesišču sva objeta, nato z roko v roki prizorišče to zapustiva. Se na klopco vsedeva, objeta ostale gledava. Hladno za oba postane, zato zaspana se domov podava. Lepe sanje si z objemom zaželiva! Vrška M., OŠ Polenšak Foto: Primož Trop V novi {oli Učenci O[ Cirkovce so novo šolsko leto začeli v prenovljeni šoli. Svoje prve vtise so strnili u~enci 5. a razreda. Kaj te je v novi soli najbolj presenetilo? Presenečen sem bil nad lepimi učilnicami, omaricami, steklenim hodnikom iz starega dela v novi del. Vroš V novem delu ni strani{~a in jedilnica je na hodniku. Blaz Najbolj me je presenetilo v novi {oli to, da je polna lepih barv, sto-l~kov in da je polno vsega. Nastasija V novi {oli so u~ilnice tako lepo urejene. Samanta Prijetno sem bila presene~ena, da bomo imeli učenci svoje omarice. Kaja V novi {oli so me presenetile nove učiteljice. Evgen [ola mi je v{e~, ker je tako lepa in velika. Aleš Kaj ti je najbolj všeč in zakaj? Najbolj v{eč mi je prostor nem-{~ine. Velik je in lepo opremljen. Anja Všeč mi je učilnica družbe, ker je to naša učilnica. Vrška Poslanica ob tednu otroka (Od 4. do 10. oktobra) Zveza prijateljev mladine Slovenije je že pred štiridesetimi leti prvi teden v oktobru proglasila za teden otroka. V tem tednu po vsej Sloveniji še posebej opozarjamo na uresničevanje otrokovih pravic ter pomen skrbi za otroke. Z dogodki, pogovori in tiskovnimi konferencami želimo seznaniti javnost z aktualnimi položajem otrok in mladostnikov v Sloveniji in v svetu. Mladi udeleženci Nacionalnega otroškega parlamenta so se odločili, da bo tema 15. otroškega parlamenta Mladi in Evropa, zato je tudi tema letošnjega tedna otroka: Evropa mladim — mladi Evropi V Zvezi prijateljev mladine Slovenije želimo z izborom teme tedna otroka opozoriti na položaj naših otrok v evropskem prostoru ter otrok in mladostnikov v Evropi, na ustvarjanje pogojev za uresničevanje njihovih pravic, zapisanih v Konvenciji o otrokovih pravicah. Vendar v vsakdanjem življenju otroci doživljajo kršenja njihovih temeljnih pravic: pravice do izobraževanja, izražanja lastnih mnenj, pravice do stika z obema roditeljema, do zdrave prehrane, do življenjske ravni, ki ustreza njihovemu razvoju, pravice do zdravja in življenja. Otroci so žrtve terorističnih napadov in mnogih oblik izkoriščanja. Razvoj sodobne tehnologije omogoča tudi številne zlorabe otrok, otroško pornografijo, trgovino z otroki. V Evropi se še vedno srečujemo s problemom otroškega dela, otroške prostitucije in revščine. Veliko otrok še živi v ogro-žajočih življenjskih razmerah in nikoli ne spozna radosti otroštva. Hkrati želimo v tednu otroka opozoriti, da imajo mladi svoj odnos do življenja v sodobni Evropi, pa jim ne prisluhnemo dovolj. Omogočiti jim moramo, da postanejo sodelujoči partner pri oblikovanju Evrope miru in nenasilja, Evrope socialnega vključevanja in Evrope brez teptanja človekovih, otrokovih pravic. Imeti morajo možnost in priložnost izraziti svoja mnenja, ki so plod njihovih lastnih izkušenj in doživetij. In njihova mnenja moramo odrasli upoštevati v procesu sprejemanja odločitev na vseh družbenih ravneh. Dajmo otrokom možnost in priložnost, da sooblikujejo današnjo in prihodnjo Evropo. Predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije mag. Franc Ho~evar Da Vas to zimo ne bo zeblo v Štajerski TEDNIK RADIOPTUJ 89,8'98,E'I04t3 bomo poskrbeli: TEVE d.o.o. PTUJ Trgovina na drobno in debelo 2250 Ptuj, Dornavska 7a Tel. (02) 787 10 10 www.teve.si - Ležaji SKF -Vijaki -Tesnila -Jermeni - Galove verige - Goriva in maziva - SKF izdelki za vzdrževanje in za profesionalno uporabo Barcelonski pločniki (5) Srečanje s princeso Diano Da bi se prebil do nje in se vrste drugih znamenitih osebnosti, sem moral zaviti z La Romble v sosednjo, manjso in ožjo ulico. Tam pa sem se srečal z nenavadnim prizorom, ki me je precej zbegal. Starec, kakih osemdeset je stel, je sedel na tleh, na mokrem betonu, se presedal sem in tja in spuščal kričeče zvoke. Spreleteli so me spomini na Poljsko, na Krakov, natančneje na železniško postajo, kjer sem se srečal s podobnimi prizori. V vsakem večjem mestu obstaja očitno ta, včasih kar boleč razkorak med bogastvom in revščino, med razkošjem in bojem za osnovno preživetje. Ni pa bil to osamljen primer. V spominu mi je ostal tudi moški, ki je srepo zrl v mimoidoče in kikirikal. In mnogi so se mu smejali, drugi vrgli kakšen novčič ali dva. O tem, koliko so ti ljudje zares ubogi, ne bi razpredal, je pa res, da se mi je tisti starec takrat precej zasmilil. Prav pomagalo mi je, da sem iz ene resnice zakorakal v drugo, iz enega sveta v drugega. Da bi prišel do Diane, ki se je po vrhu vsega srečala še z materjo Terezo, tu pa naj bi bili še mnogi drugi slavni posamezniki. Nič pa ni zastonj. Ljudje takih dimenzij pa sploh ne. Po plačilu vstopnine sem tako vstopil v muzej — muzej voščenih lutk, ki se kar uspešno kosa z angleškim dvojčkom. Ze ob vhodu te pozdravijo nekatere eminence. Tudi take, ki jih že stoletja ni več. Srečal sem se s papežem, Dante Alighierijem, tam je bil Molier, Salvador Dali se je nastavljal fotoaparatu, številni operni pevci so suvereno stali na odru — od Pavarottija, že pokojne Marie Cal-las, vse do Placida Dominga. Sledili so nekateri glasbeniki, ki so bili kot resnični, tudi politiki. Med njimi velja omeniti princa Charlesa, ki je prav po vražje srkal iz kozarca in se nasmihal svoji Cami-li. Diana je bila — jasno — v drugi sobi in kot zmeraj se je tudi tokrat posvečala humanitarnim dejanjem. Z materjo Terezo sta klepetali in si izmišljali nove Sonikov klub v UMAGU jesenske počitnice; 4* Koralj, mini klub, tenis, animacija... 29.10.-5.1172D/POL 9.980 Sonîkov klub v PIRANU 4* Tartini, izleti; otroci do 5 let brezplačno, dodatni dan 4.990 SIT 22.10y2D/NZ 10.980 Sončkov klub v Prekmurju 3* Vivat, izlet kopanje v Termah 3000; do 7 let brezplačno 15.,22.10y2D/POL 12.980 Senikov klub v BOHINJU jesenske počitnice, 3* Zlatorog, izleti, do 12 let brezplačno 29.10.-7.1172D/P0L 14.980 FIRENCE avtobus, odlično slovensko vodenje, doživele italijanskega šarma 23.1072D/POL 24.900 Radoživa turška riviera 8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos 3o.ioy8D/POL 49.900 EGIPT, križarjenje po Nilu 5* ladja + 5*oddihvMurgadi, iz U, odlično vodenje 3o.ioy8D/POL+p 149.900 DUBAJ - potovanje 4* hotel, izlet v puščavo, Dubaj, Abu Dhabi, slovensko vodenje 28.10760 159.900 SONČEK TUI potovalni center « Ptuj 02/749 32 82 i Telefonska prodaja: 02/22 080 33 * www.sonchek.com načine, kako rešiti in izboljšati svet. V muzeju tudi ni manjkalo zabave. Če so bile v prvem delu zlasti osebe iz resničnega sveta, so bile v drugem iz bolj oddaljene zgodovine, iz filmskih ali književnih vrst. Na ladji Kri{tofa Kolumba je bilo zares zanimivo, snovalci so namreč pričarali dejanski občutek plovbe. Kot da se ladja giblje in veter piha v jambor. Zanimive so bile tudi kupole, v katerih so liki iz Vojne zvezd in drugih velikih filmov. Potem pa zapusti{ svet filmskih zvezd in opernih pevcev in pred muzejem te pričaka resnični svet. Starec je {e zmeraj vpil. In pomislil sem, da je {koda, da ljudi, kot sta bili princesa in Tereza, ni več. Pa bi jih {e kako potrebovali. Potem se najbrž tak{ni prizori niti v tako ogromnih mestih, kot je Barcelona, ne bi odvijali. Je pa Barcelona kar posuta z raznimi muzeji. Mnogih si nisem ogledal, ker mi to čas ni dopu{čal. Njihove vsebine se gibljejo v {irokem razponu — od umetnosti do zoologije, zgodovine pa vse do tehnike. Zanimiv je na primer Museu d' história de la Cuitat ali muzej mestne zgodovine, ki je v veliko pomoč pri razumevanju zgodovine Barcelone, njenega nastanka in dana{njega razvoja. Tudi mimo muzeja z zbirko in{tru-mentov (Museu de la Música) ne more{ kar tako, saj je zanimiv tudi kot zgradba. Muzej svetovnih kultur in raznih artefaktov je prav tako vreden ogleda. Omeniti velja {e muzej moderne umetnosti (Museu d' art modern), v katerem razstavljajo modernej{e umetnike, kot so Fortuny, Rusinyol in Gargallo. Muzej je bogato založen s kipi, slikami in risbami omenjenih katalonskih umetnikov. Za mesto pa je vsekakor pomemben Picassov muzej (Museu Picasso). Ta je poleg pariškega muzeja v celoti posvečen velikemu umetniku. Zdaj je že jasno, da je Barcelona bila in je še prestolnica umetnosti in izreden epicenter modernističnih nagibov, ki se je kazal predvsem v različnih stilnih usmeritvah. Ob vseh velja omeniti še Guella pa znamenitega Gaudija, katerega dela sem srečeval po vsej Barceloni, znan je modernist Miró, med novejšimi imeni pa izstopata slikarja Miguel Barceló in Thomas Gomez. Vendar še malo nazaj do Picassa, katerega družina se je v Barcelono preselila leta 1895. Picasso je sicer rojen leta 1881 v Malagi ... Toliko sem uspel prebrati o njem, ko je nekdo vzhičeno zamahnil z roko in prav z otroškim navdušenjem zavpil: "Poglej!" David Bedrač Ptuj • Dvorišča mestnega jedra Odpiranje ptujskih dvorišč Postavka urejanje dvorišč v starem mestnem jedru je že dolgo stalnica v programu Turističnega društva Ptuj. Tudi z vsakoletnim nagrajevanje najboljših v urejanju okolja skuša spodbuditi ta del skrbi za urejeno okolje. Potem ko je že večkrat skupaj z gradbeno sekcijo pri OOZ Ptuj uspešno izvedlo obnovo starih vrat v mestnem jedru, predsednik Albin Pisek upa, da jim bo v večjem obsegu uspelo prodreti tudi na dvorišča. V starem mestnem jedru jih je veliko, ki bi jih bilo potrebno urediti in odpreti na stežaj, da bi jih lahko videli tudi turisti. Nekatera med njimi bi lahko služila tudi kot odrska kulisa za poletne prireditve. Eno najlepše urejenih dvorišč v starem ptujskem mestnem jedru ima nad-župnijski urad sv. Jurija na Slovenskem trgu 10. Cveti od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Z veliko ljubeznijo ga ureja Lizika Bezjak iz Spuhlje 113, ki bo novembra dopolnila 87 let. Na svoje "delovišče" se še vedno vozi s kolesom, pravi, da je zmeraj na kolesu, ni je strah, čeprav je promet iz leta v leto hujši na poti do Ptuja. Ko jo bo postalo strah, kolesa več ne bo vozila. Rada ima rože, zato se jim tudi posveča. Rože so tiste, ki človeka pomirjajo in mu dajejo navdih. Foto: Črtomir Goznik Lizika Bezjak z veliko ljubeznijo ureja cvetlični del dvorišča nadžupnij-skega urada na Slovenskem trgu. Dokler ji bo zdravje služilo, se jim bo posvečala. Srečna je v krogu svoje družine. Skromna, kot je, si želi le, da bi ji še dolgo služilo zdravje. Vsak pa nosi nekaj v sebi, kar ga bremeni, dodaja: ^"Vsak sam zase ve, kako uspešno ga prenaša." MG če bi posebej ocenjevali urejenost dvorišč v starem mestnem jedru, bi bilo nadžupnijsko zagotovo med najlepšimi. Nagradno turistično vprašanje Svetovni dan turizma je Ptujčane bolj ali manj obšel, razen pri tistih, ki jih na prireditvah opazimo skozi vse leto. Že dve leti je v veljavi nova slovenska turistična strategija, pa tudi zakon o spodbujanju turizma že nekaj časa velja. Ptujčani sicer o turizmu veliko govorijo, prime pa se jih bolj malo. Še popravka turistične strategije, ki so jo sprejeli pred nekaj leti, niso sposobni aktualizirati. O tem, da bi hitreje izpolnjevali zastavljeno politiko majhnih korakov, izboljševali ponudbo in odpravljali siceršnje drobne pomanjkljivosti, pa tudi ne kaže izgubljati besed. Na drugi strani pa so tisti, ki bi radi velike turistične projekte udejanjali čez noč, na hitro, brez otipljivih usmeritev. Bo že držalo, da so si Ptujčani sami sebi največji sovražnik, ko gre za takšne ali drugačne razvojne programe. Svojo pripravljenost ali nepripravljenost na spreminjanje razmer bodo lahko sedaj pokazali pri dveh na videz majhnih projektih. Eden se loteva vprašanja celovite ureditve turistične signalizacije Ptuja, projekt nastaja v okviru LTO v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj, luč sveta bo ugledal do srede oktobra. V drugem je govora o turističnih spominkih, dela se analiza o tem, po katerih spominkih turisti, domači in tuji, najpogosteje povprašujejo. Analizo o tem pripravlja LTO Ptuj v sodelovanju s slovenskimi turističnoinformativnimi centri. Na ptujski vprašalnik je odgovorilo več deset slovenskih TlC-ev. Doslej zbrani podatki kažejo, da turisti najbolj povprašujejo po majicah in kapah. Foto: Črtomir Goznik Turistična signalizacija Ptuja je ena izmed večjih pomanjkljivosti turizma v mestu ob Dravi. Od oktobrskih prireditev na Ptuju velja omeniti trgatev na grajskem hribu, ki bo 22. oktobra, s prireditvijo na Slovenskem trgu. Martinovanje, na katerem tradicionalno ustoličijo novega princa ptujskega kurentovanja za naslednje leto, bo 11. novembra. Potekalo bo kot kulturno-zabavna prireditev v povezavi s ptujsko vinsko kletjo. Pijančevanju na stojnicah se želijo letos ogniti. Že od konca julija pa je pri turističnih subjektih Ptuja pošta o letošnji slovenski turistični borzi, ki bo še v tem mesecu v Porotorožu. Doslej na sedež LTO še niso prejeli nobene prijave o sodelovanju, prav tako še nobeden od turističnih ponudnikov Ptuja ni oddal propagandnega materiala, s katerim bi se želel predstaviti na borzi. Šport in turizem je geslo letošnjega svetovnega dneva turizma. Nagrado bo prejel Bojan Orovič, Moškanjci l/C, 2272 Gorišnica. Danes vprašujemo, od kdaj so v dominikanskem samostanu na Ptuju na ogled muzejske zbirke. Glavnino razstavljenega gradiva predstavljajo arheološke izkopanine. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 15. oktobra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Geslo letošnjega svetovnega dneva turizma se glasi: Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: 40.000 SIT na mesec! Pozdravljeni! Vsak mesec bi rada dala približno 40 tisočakov za varčevanje na poseben račun ali nekam, kamor se splača. Na banki me moti, ker so pri varčevanju slabe obresti in še omejen si s tem, kdaj lahko denar porabiš. Varčevala bi, poleg tega pa bi rada imela nekaj od tega. Kaj mi svetujete? ODGOVOR: Veseli me, da ste se odločili za varčevanje in da ste ugotovili, da banka ni več pravi naslov za to (razen za kratkoročno varčevanje do enega leta). Svetujem vam, da začnete varčevati v skladu z zavarovanjem (t. i. hedge skladu) Globe One avstrijskega upravitelja Globe Invest. Ta sklad je bil lani proglašen za najboljši alernativni sklad v Evropi kot najbolj primeren za gradnjo III. pokojninskega stebra. Denar iz sklada lahko vzamete kadarkoli, zaenkrat še brez davka na dobiček. Donosi so zelo stabilni in se gibljejo letno od 15 %—20% na EUR. Bistvena prednost tega sklada je, da ne vlaga zgolj v delnice, ampak je z izvedenimi finančnimi instrumenti zavarovan v primeru padanja vrednosti le-teh, zato lahko dela dobičke tudi takrat, ko so na borzi deževni časi. Kaj več pa lahko izveste na predavanjih, ki jih izvajamo širom Slovenije. Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321 Krvodajalci 6. september - Stanislav Rizman, Sinkova ul. 14, Središče ob Dravi; Branko Pevec, Salovci 9; Katarina Verbošt, Hvaletinci 4; Janez Kostan-jevec, Gibina 26; Jože Kores, Majš-perk 30; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Bernarda Čuček, Župe-tinci 28; Suzana Kramberger, Mestni Vrh 50; Alen Bohak, Ul. 8. februarja 7, Miklavž na Dr. polju; Slavko Mar, Strelci 13/a; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Srečko Zadravec, Podgorci 1/b. 9. september - Stanko Zebec, Salovci 15; Mateja Pokrivač, Sodinci 34; Milena Kralj, Sveti Tomaž 43; Marjan Vajda, Sp. Ključarovci 1; Branko Lah, Podvinci 123/b; Andreja Čuček, Vitomarci 37/a; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Damjan Lubej, Kardeljeva 79, Maribor; Anton Gavez, Korenjak 11; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Marija Kirbiš, Brunšvik 32; Jožica Krsnik, Popovci 10/a; Majda Ciglar, Bukovci 101/b; Marina Krajnc, Tržec 41; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Jožica Kukovec, Placar 7/a; Drago Kristovič, Spuhlja 135/a; Vesna Plut, Krčevina pri Vurbergu; Marica Kodrič, Nova vas pri Marko-vcih 23; Miran Pravdič, Flisova 21, Hoče. 13. september - Vladimir Zamuda, Formin 27; Valerija Zadravec, Numerolog svetuje Numerologija za Povšetove Vsi, ki bežno ali redno spremljate članke o numerologiji, ste ve~ ali manj že ugotovili, da je numerologija veda o naših imenih. In na svetu je veliko lepih imen. Med njimi so tudi: Sandi, Simon, Verica, Marko, Borut, Natalija, Marjan in Dani, stari od 7 do 17 let. Njih osem in njihova mati Irena se prebijajo skozi življenje, kakor vedo in znajo. Težko, včasih zelo težko. To družino sem spoznal pred približno šestimi leti. O njihovem življenju (životarjenju) je govorila oddaja na televiziji. Ujel sem praktično samo zadnji del oddaje, ki je govoril o tem, kako se mora njihova mati znajti, da jih sploh lahko prehrani, da ne govorim o kurjavi pozimi, oblačilih, sanitarnih stvareh, šolskih potrebščinah, kakšni igrači in podobno. Ker je bilo to ravno v takšnem času, kot je sedaj, sem poklical na TV in povprašal, kako se ta družina imenuje in kje živi. Povedali so mi, da so to Povšetovi in da živijo v Prekmurju, in sicer na hribovitem (pa tudi precej zaostalem) Goričkem v vasi Otovci. Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu. Podgorci 1/b; Franc Ivančič, Kraigherjeva 22, Ptuj; Marjan Kirbiš, Mar-kovci 13; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dr. polju; Franc Roškar, Bresnica 15; Milica Markotič, Kajuhova 1, Ptuj; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Milica Pulko, Zakl 12/b; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Irenka Kodele Lužnik, Ra-belčja vas 18; Milan Pernek, Repišče 16; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 1; Marija Letonja, Sedlašek 47; Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Irena Bed-rač, Hlaponci 49; Silva Kozel, Zakl 37; Marjana Kmetec, Soviče 17; Srečko Kekec, Nova vas pri Markovcih; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Srečko Letonja, Dolena 48; Janez Skerjanec, Tibolci 19/b; Alojz Rakuša, Hlapon-ci 49; Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ptuj; Janez Murko, Vitomarci 33; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Marinka Lah, Sikole 31; Janko Vogrinec, Muretinci 37; Franc Sumenjak, Pre-rad 37; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Nedeljka Bušnja, Žmauče-va 4/c, Maribor. 16. september - Jože Fideršek, Tržec 34/a; Mojca Toplak, Gorišnica 8/a; Milena Marinič, CMD 15, Ptuj; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Andrija Hojski, Zg. Duplek 49; Marta Rajh, Dragovič 54; Danica Maglica, Prepolje 87; Miran Jagarinec, Spuh-lja 108; Dušan Krapša, Nova vas pri Ptuju 112; Sonja Predikaka, Sturmo-vci 11; Ivanka Muraj, Levanjci 2; vljamo, kakšno porcijo pomfrija zmaže 13 lačnih ust?! Koliko pa je potrebno, da so ti otroci siti, pa si lahko vsak, ki ima vsaj enega otroka brez velikih težav izračuna sam. Pomnožiti je potrebno samo s 13 — in se zamisliti. Tudi letos bomo pomagali Po-všetovi družini, in sicer tako, da bomo pripravili brezplačno predstavitev numerologije (seveda to ne bo klasično predavanje, ampak bo to pogovor ali dialog, kjer se bo marsikaj lahko vprašalo ali izvedelo ali v zvezi z rojstnim dnevom ali imenom ali priimkom), kjer bomo poskušali zbrati čim več sredstev v obliki prostovoljnih prispevkov, ki bodo namenjeni za kurjavo. Če pa kdo želi, lahko prispeva kar v naturi. Par klobas je par klobas in liter kisa je liter kisa. Če kdo želi, lahko prinese kar s seboj. Sprejeli bomo vse in tudi zbirali v za to primernem prostoru. To druženje z naslovom "Numerologija za Povšetove" se bo odvijalo v četrtek, 14. oktobra od 18.—20. ure v Domu sindikatov, v Čučkovi ulici 1 (zraven starega zdravstvenega doma). Prisrčno vabljeni vsi, ki Vas stiska sočloveka ne pusti hladnega in vsi, ki bi radi malo bolje spoznali samega sebe in si s tem izboljšali življenje. Lahko pa me tudi pokličete na številko 771—07—68 in kaj povprašate. Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68 Ker dobro vem, kakšne težave ima marsikatera brezposelna družina že na primer z dvema otrokoma, si ni težko predstavljati, kako je od življenja in težav zdelani materi z osmimi. Tako sem razmišljal in se odločil, da jim pomagam. Rečeno storjeno. O tem sem obvestil svoje prijatelje, znance, sodelavce in sosede. Zbrali smo se ljudje dobre volje in zbrali pomoč tako v hrani kot v sanitarnih potrebščinah in tudi v oblačilih ter igračah. Tudi postelja in štedilnik sta se znašla vmes in kot se je izkazalo, sta prišla zelo prav. Seveda je bilo vse dobro ohranjeno in predvsem uporabno. Tako je bilo prvo leto in vsa naslednja. Povšetovi živijo v vasi, ki jo je še danes na zemljevidu težko najti. Ker je to hribovito območje (tam še asfalta dolgo ne bo), je potrebno dobro premisliti, kdaj se pomoč pelje, da se ne obtiči spomladi v blatu ali pozimi v ledu med dvema hriboma. Tam ni ob cestah oznak za bencinske servise, prodajne salone, frizerje, markete, tovarne ... Tam ni malo, ampak precej drugače. Neverjet- no, samo 100 km vstran, pa takšna razlika. So samo znaki za vasi in kakšen bife. Življenje je težko že za močnega mladega človeka, kaj šele za mater s kopico otrok. Mnogi me vprašajo, kaj najbolj potrebujejo. Kmalu bo zima in najbolj potrebujejo kurjavo, hrano (krompir, ozimnica, testenine, olje, meso, kakšno sladkarijo in podobno) in sanitarne izdelke (milo, šampon, zobna krema, toaletni papir itn.). Vse, kar se nahaja v shrambi, kuhinji in kopalnici. Vsi, ki imamo sami otroke, zelo dobro vemo, koliko takšen otrok poje in koliko zraste v enem letu ter kaj potrebuje. Prav pridejo tudi oblačila (bunde, rokavice, perilo, srajce ...) in obutev (predvsem zimska), kakšen kos pohištva in podobno. Vendar uporabno in urejeno. Ker praktično v isti hiši živi tudi njena odrasla hči z možem, ki pa ima tudi pet otrok, starih od 2 do 13 let, si ni težko predstavljati, kaj se zgodi, ko se zjutraj vsi zberejo pri zajtrku. Naj za ilustracijo povem, da zajtrkujejo v dveh izmenah. Si lahko predsta- Duševno zdravje Težave s taščo Ivana moti posestniško vedenje tašče, ki nikakor noče razumeti, da je njena hči poročena, da ima družino in živi svoje življenje. Mladi družini zagreni prenekateri trenutek, ker želi imeti popolni nadzor nad hčerko. Ni dneva, ko jih ne bi obiskala ali kako drugače motila. Ne bi želel biti grob do nje, a dopovedati si tudi ne da. Kako naj ukrepa, da ne bo do tašče žaljiv. Očitno gre za prepletanje razumevanja odnosov v sodobnem svetu, na eni strani razmišljanja mlade družine, ki živi v 21. stoletju, po drugi strani pa stališča, ki so morda bila veljavna in sprejemljiva na začetku 20. stoleetja in jih ima tašča. Tašča očitno uveljavlja stališča, ki so za sodoben svet popolnoma nesprejemljiva, saj je vsaka družina avtonomna celota, neodvisna od primarnih družin od trenutka, ko se oblikuje, četudi morda živijo v bližini ali celo v isti hiši. Ze kratek prelet po dekleraciji o otrokovih pravicah, ki je ratificirana tudi pri nas, je dovolj, da uvidimo, da takšen nadzor, ki ga ima ta{~a nad Ivanovo ženo, bistveno krati njene ~lovekove pravice in lahko poseže po pravnih sredstvih, da se zadeva uredi, ~e konstruktiven dogovor s taš~o ni mogo~. Seveda lahko takšna pravna sredstva uveljavlja le žena in mora njej prepustiti odlo~itev. Svetujem pa vseeno za za~etek predvsem pogovor s taš~o. Morda bo pa vseeno spremenila svoje vedenje! mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. E-opismenJevanJe Kako (in zakaj) do e-podpisa V veliki večini smo ljudje razne dokumente še vedno najbolj navajeni podpisovati lastnoročno, čeprav je elektronski podpis, pridobljen v skladu z vsemi predpisi, po zakonu povsem enakovreden. Pot do svojega e-podpisa pa niti ni tako zapletena in — predvsem tistim, ki si ga želijo ali nameravajo prej ali slej omisliti — priporočamo, da to storijo čimprej ali vsaj preden se bo začel prvi resnejši naval kandidatov. Trenutno je namreč vloga za pridobitev tega podpisa še zastonj, gneče sploh ni, nanj pa je potrebno počakati kakšen dan. Osnovni pogoj je seveda, da ima vlagatelj svoj računalnik in pristop do interneta, potem pa mora vložiti zahtevek na posebnem obrazcu, ki ga lahko brezplačno dobi na (ptujski) upravni enoti v sobi 6. Vlogo sicer lahko odda tudi v elektronski obliki na internetni strani: sigen-ca@govsi. "Pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj (fizi~na oseba op. a.) za pridobitev e-podpisa, pa so naslednji: imeti mora stalno prebi-vališ~e v Sloveniji, predložiti pa mora še veljavni dokument s sliko ter dav~no številko," pojasnjujejo v ptujski upravni enoti. Z vlogo se pravzaprav poda poseben zahtevek za pridobitev spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila za fizi~ne osebe: "Referent na upravni enoti po izpolnitvi tega zahtevka preveri identiteto vlagatelja, izpiše zahtevek in ga da vlagatelju v podpis. Nato zahtevek tudi digitalno podpiše in V primeru, da je vlagatelj zahtevka za e-podpis oseba, mlajša od 18 let, mora biti ob oddaji zahtevka prisoten tudi njen zakoniti zastopnik, ki se osebno identificira in poleg vlagatelja podpiše na zahtevek. Če je vlagatelj zahtevka invalidna oseba, lahko zahtevek odda prijavni službi v njegovem imenu tudi njegov skrbnik, ki pa mora priložiti notarsko overjeno pooblastilo ter svoj veljavni osebni dokument. Opravilno nesposobne osebe na~eloma ne morejo oddati zahtevka, elektronsko poslovanje pa lahko zanje opravlja njihov skrbnik z lastnim potrdilom. odda, vlagatelj pa še isti ali naslednji dan dobi obvestilo o pridobitvi digitalnega potrdila po elektronski pošti na svoj naslov in pisno po pošti v roku enega tedna ali najkasneje 14 dni," še povedo na UE Ptuj, kjer vlogo predlagatelja posredujejo na Center vlade RS za informatiko, v okviru katere deluje overitelj digitalnih potrdil SIGEN-CA. Digitalno spletno potrdilo (s katerim vlagatelj postane imetnik e-podpisa) se lahko prejme v obliki diskete ali plastične kartice, vendar je v tem primeru potrebno naročiti še poseben čitalec te kartice, ki se poveže z računalnikom. Zakaj imeti e-podpis? Trenutno kakšnih posebno pametnih razlogov za e-podpis (še) ni, kar pa ne pomeni, da se ga ne da uporabljati. Z e-podpisom je danes že možno oddajati dohodninske oz. davčne napovedi ter zahtevati izpiske iz rojstnih mati- čnih knjig. Zanimiva stvar, ki jo že omogoča e-podpis, je tudi dostop do svojih podatkov v bazi osebnih podatkov, ki jih vodi ministrstvo za notranje zadeve, hkrati s tem pa je možno videti, kdo oziroma katere državne službe in kolikokrat so pregledovale vaš dosje, ter zahtevati pojasnilo, zakaj so to počele. Vsekakor pa bo e-podpis postal izjemno aktualen takoj po zaključeni digitalizaciji zemljiške knjige in katastra, ki je sicer že nekaj časa v teku, po neuradnih informacijah pa postopek (za območje ptujske UE) nikakor ne bo končan pred novim letom, verjetno pa bo trajalo še malo dlje. Nemoteno "surfanje" po zemljiški knjigi z domačega fotelja bo gotovo pridobitev, ki bo marsikoga zanimala, sploh zaradi trajanja sedaj uveljavljenih postopkov. Takrat je pričakovati precej večjo gnečo za izdajanje digitalnih spletnih potrdil, kar bo najverjetneje povzročilo daljše čakalne dobe. Sicer pa bodo prednosti e-podpisa sčasoma vse bolj naraščale, zato odločitev zanj ne bi smela biti posebno težka. Pridobitev e-podpisa je sicer možna že od leta 2002, na območju ptujske upravne enote pa je bilo doslej izdanih le 321 potrdil (največ letos, kar 294), sedem imetnikov e-podpisa pa je potrdilo preklicalo. Tudi to je namreč možno. Info Glasbene novice! Večina glasbenikov ima na svetovom spletu postavljena svojo uradno stran. Nekatere so zares "bombastične", druge so povprečne, nekatere pa so celo zanič! Informaciji so vam dane direktno na dlan in od vaše iznajdljivosti je odvisno, katere nove stvari boste izvedeli o svojih priljubljenih pevcih, pevkah in skupinah na svetovnem spletu. Pri zasedbi U2 je vse v znamenju številke enajst! Zakaj? Larry Mullen, The Edge, Adam Clayton in Bono Vox so na svoj enajsti album How To Dismantle An Atomic Bomb uvrstili enajst avtorskih pesmi. Nosilna pesem nosi naslov VERTIGO (***) ter zveni kot tr{e nadaljevanje hita Beautiful Day z nekaj elektronskimi efekti in izpostavljenim vokalom gospoda Voxa. Britanska skupina TRAVIS je množicam postala znana po bizarni baladi z naslovom Why Does It Always Rain On Me? Osebno mi je najbolj všeč njihova pesem Sing, ki bo tudi uvrščena na kompila-cijsko zgoščenko Singles. Dodatek je nekako pričakovan, saj pesem WALKING IN THE SUN (***) zveni tipično travisko, to pa pomeni, da gre za akustično rock balado s hitro nalezljivim refrenom. Kanadska izvajalka NELLY FURTADO je ob vstopu v poletne dni zmagovala z nogometno himno evropskega prvenstva na Portugalskem z naslovom Forca. Se še spomnite, da so evropski 'fuzbalski' prvaki Grki? Vso energijo pop in r&b glasbe izžareva fini komad EXPLODE (****), kije snet z odlične lanske plate Folkrola. DONNY OSMOND je po neuradnih podatkih v karieri posnel že neverjetnih 53 velikih plošč, ki jim sledi nova, What I Meant To Say. Njegov največji hit Puppy Love nas popelje kar 20 let v zgodovino in sta ga z enakim uspehom nekoč prepevala tudi Tom Jones (on ima novo pesem It'll Be Me, kije priredba pesmi Jerryja Leeja Lewisa in jo z njim tokrat igra tudi Jools Holland) in Paul Anka. Gospod v srednjih letih vas bo gotovo zašarmiral v popevki BREEZE ON BY (*****), ki vam bo z lahkoto segla do srca. Ameriška r&b in soul diva ANITA BAKER je v 70. prepevala v skupini Chapter 8. Ljubitelji kvalitetne glasbe jo imajo najbolj v spominu z nepozabno balado Get Here iz začetka 90. let. Po predolgi pavzi boste lahko uživali v čisti dozi soula v skladbi YOU'RE MY EVERYTHING (***) in ob poslušanju albuma My Everything. Dominikanski trio AVENTURA deluje že od leta 1999, vendar je postal znan šele po uspešnici Obsesion, ki je - verjeli ali ne - stara že dve leti. Do sedaj so fantje posneli štiri albume in najuspešnejši se imenuje We Rule The World. Trio izvaja dokaj eksotično zvrst glasbe, saj tudi v komadu HERMINITA (***) goji erotični preplet latina, r&b—ja in popa! Pravo ime ameriške najstnice JOJO je Joanna Levesque. 13-letna pevka sledi modnemu trendu Britney Spears, čeprav je njena vzornica Aretha Franklin. Skozi vse poletje je mladenka osvajala s svojo pop pesmico Leave (Get Out). Kar malo prezrelo zveni JOJO v groovy r&b komadu BABY IT S YOU (***), ki ga nedvomno pokvari s svojimi rap pasažami mladi raper Bow Wow. Septembra so glasbeniki postregli z naslednjimi novimi albumi: Genius Loves Company — RAY CHARLES, Medulla — BJORK, Very Best Of Macy Gray — MACY GRAY Happy People / U Saved Me — R. KELLY, Unwritten—NATASHA BEDINGFIELD, Voice—ALISON MOYET, Beautifully Human — JILL SCOTT, The Definition—LL COOL J, Out Of Nothing — EMBRACE, Studio 150 — PAUL WELLER, Solarized — IAN BROWN, Let's Battle Bohemia — THRILLS, The Tension And The Spark — DARREN HAYES, Suit — NELLY, Sweat — NELLY, My Everything — ANITA BAKER, American Idiot — GREEN DAY, Room Service — BRYAN ADAMS, Abartoir Blues/The Lyre Of Orpheus — NICK CAVE & THE BAD SEEDS, Greatest Hits — STATUS QUO, Mind, Body & Soul —JOSS STONE, Heart & Soul — JOE COCKER in Shangri — La — MARK KNOP-FLER. David Breznik Lvferitura 3rdr ^ICK & TIRED - Anaglkcik x x ANGEL - The Corrs ^ LACE / FLAG YDUH Nelly & Jaheim tL BE LOVED - Maroan- DRDS - Natasha BadingfiEl XTDU HAD ME - Jdss Stone ' B.'HADID - Robbie Williams 9. AMERICAN IDIOT - Green Day 'ID. POP MUZAK - Mousse t & Roachíord x v/sak^ s>r-eÁo m PONUDBA KABUKNIII VOZIL Znamko VW GOLF 1,9 TDI RENAULT CLIO 1,2 16V CITROEN XSARA2,0 HDI KAR ŠKODA FABIA COMB11,9 TDI FIAT STILO 1,9 JTD OPEL ASTRA 1,7 DTI VOLVO V 40 1,9 TDI CITROEN XSARA PICASSO RENAULT LAGUNA KAR. 1,6 OPEL CORSA 1,7 DTI OPEL VECTRA 2,0 DTI KAR FIAT BRAVA 1,9 TD FORD MONDEO 2,0 TDCI RENAULT SCENIC 1,4 RENAULT LAGUNA 1,9 DCI lllllPrstec Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10 Opremo letnik BoH/inAmui Štuki 26a Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251 PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA ^mtATKOsr Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela Osebna kronika Rodile so: Mirjana Golob, Žabjak 23la, Ptuj - Marcela; Dragica Ster-nad Pražnikar, Mariborska c. 12, Rače - Bora; Ksenja Cafuta, Vareja 44 - Niko; Dragica Trstenjak, Šturmovci 10la - Nina; Sonja Kukovec, Bukovci 85la - deklico; Nataša Sitar, Dravinjski Vrh 4lb - Gala; Mojca Simonič, Gomilci 7 - Miha; Martina Vidovič, Slovenski trg 6, Ptuj - Vida; Nada Horvat, Vitomarci 82 - Luka; Darja Pintarič, Zamušani 76 - Iva; Vlasta Forstnerič, Pobrežje 150la - Luka; Barbara Kokol, Skorba 19la - Timoteja; Nina Potočnik, Osojnikova 22, Ptuj - Hanno; Sonja Cizerl, Markovci 31lc - Saro; Saška Zadravec, Kicar 116la - Tiso - Dino; Zlat-ka Horvatič, Radoslavci 6la, Mala Nedelja - Nejo; Polonca Šonc, Kočno ob Ložnici 4, Laporje - Matjaža. Poroke - Ptuj: Bojan Pišek in Klaudia Iliaš, Volkmerjeva c. 23, Ptuj; Danilo Horvat, Stojnci 55 in Valerija Valenko, Moškanjci 1le. Umrli so: Ana Žižek, Dolene 21la, umrla 25. septembra 2004; Jožef Slatič, Obrtniška ul. 4, Ptuj, umrl 26. septembra 2004; Marija Kustec, Mihalovci 35, umrla 23. septembra 2004; Milan Lamot, Trnovec 1, umrl 24. septembra 2004; Anton Ferlež, Stoperce 10, umrl 25. septembra 2004; Adolf Rižnar, Poštna ul. 1la, Ormož, umrl 26. septembra 2004; Marija Zelenik, Markovci 14, umrla 28. septembra 2004; Ciril Bratuša, Zamušani 40, umrl 27. septembra 2004; Marija Praprotnik, Žirovnica 78, umrla 26. septembra 2004; Marija Brlgez, Cirkovce 10, umrla 29. septembra 2004; Marija Strelec, Vareja 10, umrla 29. septembra 2004; Franc Novak, Bratislavci 16, umrl 28. septembra 2004. Črna kronika Izsiljeval prednost 1. oktobra ob 20. uri je 43-letni moški iz okolice Ptuja vozil svoj osebni avtomobil po dovozni asfaltni cesti iz smeri gostišča Korenjak v Skokah proti vozišču z glavno cesto. Ko je peljal v križišče, se je vključil v promet, zavil v levo v smer Hajdoš, pri tem pa izsilil prednost 34-letnemu vozniku tovornega vozila, ki je kljub umikanju v levo trčil v osebni avtomobil. V trčenju je voznik osebnega avtomobila utrpel hude telesne poškodbe. Traktor se je skotalil po pobo~ju 2. oktobra ob 20.45 je 46-letni voznik kmetijskega traktorja, doma iz okolice Ptuja, vozil po lokalni cesti v Doleni. Na priklopnem vozilu sta bila potnika, 57-letni moški in 20-letna sopotnica. Ko je voznik traktorja pripeljal po makadamskem vozišču po klancu navzdol, ni vozil s takšno hitrostjo, da bi lahko stalno obvladal vozilo, ampak je izgubil oblast nad traktorjem, zaradi česar je ta skupaj s priklopnikom začel nenadzorovano drseti po strmem klancu navzdol. Zapeljal je desno izven vozišča v gozd, kjer se je večkrat prevrnil po pobočju navzdol. V prevračanju sta bila potnika na priklopniku telesno poškodovana. S hondo v kolesarja 30. septembra ob 17.40 je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti v Ptuju, v križišču Potrčeve in Špindlerjeve ceste. 71-letni voznik osebnega avtomobila Honda accord iz Ptuja je neposredno za semaforjem zavijal v desno čez pločnik ter na pločniku trčil v 55-letnega kolesarja. Ta je padel po vozišču in se poškodoval. Poiara na gospodarskih objektih 29. septembra okrog 18.00 je zagorelo gospodarsko poslopje v Fraj-hajmu, občina Slovenska Bistrica. Uničeno je bilo celotno ostrešje novozgrajenega hleva z gospodarskim poslopjem. Ogenj je izbruhnil v sredini pod ostrešjem gospodarskega poslopja, kjer se je vžgalo seno. Škoda, ki jo je utrpel lastnik, znaša po nestrokovni oceni 4 milijone SIT. Ogenj so pogasili gasilci. 30. septembra okrog 8. ure pa je prišlo do požara na gospodarskem poslopju na Ptujski Gori v lesenem delu gospodarskega objekta, kjer je prišlo do samovžiga slame. Objekt je v celoti zgorel, čeprav so rpi-šli na pomoč gasilci. Škoda, ki jo je utrpel lastnik, znaša okrog milijon in pol SIT. RADIO)))TEDNIK www.radio-tednik.si STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, vodnikova 2 teT'Ite';/^^,^:^ 080 13 14 áLM Slovensko okno prihodnosti É OKNA - VRATA - SENČILA BREZPLAČNA ŠTEVILKA oao 1401 Foto: vki