8 Prekmuriana Julijana Vöröš Ernest Ružič: Anka in Kugyjev pogled Bo umetna inteligenca res tako fantastična? Dve zgodbi in dva pripovedovalca. Roman, razdeljen v dva dela. V prvem delu liha poglavja sestavljajo eno zgodbo, soda pa drugo in obe je mogoče brati vsako zase. Drugi del nato sestavljata le dve poglavji, vsako od njiju zaklju- či eno izmed zgodb prvega dela. Tudi znotraj poglavij se pojavljajo podnaslovi, ki zgodbo še dodatno drobijo na manjše enote. Takšna je zunanja struktura vsebinsko na videz precej zapletenega romana, postavljenega v seda- njost, v katerem so glavne osebe štiri. V prvi, tretjeosebni zgodbi, dva moška, v drugi, prvoosebni, moški in ženska. Policijski inšpektor iz prve ter prvoosebni pripovedova- lec iz druge zgodbe sta Prekmurca z Goričkega, ki pa ju življenjska pot oba zanese izven rodne pokrajine. Poli- cijski inšpektor se po uspešno opravljenem magisteri- ju znajde na delovnem mestu na Gorenjskem, kjer po lastnem prepričanju čaka na službeno napredovanje, v resnici pa se izkaže, da je tik pred upokojitvijo. V razgre- tem julijskem dnevu doživi privid. Sodelavca k njemu privedeta sumljivega človeka, Madžara, ki odlično govori slovensko in trdi, da je diplomiral v Ljubljani. Izobraženec torej, ki pa ne ve, kaj so to osebni dokumenti. Neznančeva pripoved o videnjih prihodnosti na inšpektorja deluje kot blodnja in se pomeša z njegovim otroštvom. Madžar s svojo "hojo po vodi" spominja na svetopisemsko priliko, pa tudi njegove vizije človeštva prihodnosti so prav apo- kaliptične. Nič čudnega, da se inšpektor raje zasanja v mlačev in svoje mladostne ljubezenske avanture. V drugi zgodbi sta glavni osebi intelektualca, družabno precej nerodna, a kljub vsemu zvesta drug drugemu (kdor vsaj malo pozna avtorja romana, bo v profesorju in novinarju prepoznal nekaj njegovih potez). Poklicna in ljubezenska pot ju vodi po Madžarski, Avstriji in Sloveniji, pri čemer izstopajo opisi madžarske in avstrijske prestolnice ter še nekaterih madžarskih mest. Tako kot v prvi zgodbi ena drugo zadenejo sedanjost, preteklost in futuristična pri- hodnost, tako v drugi trčita slovenska in madžarska kul- tura. Obe zgodbi lahko, zaradi odprtega konca, nadaljuje kar bralec sam. Če bo le dovolj dovzeten za teme, ki mu jih ponuja branje. Literarni utrinki 9 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Izbrani odlomek: Že sprejeti program tudi predvideva, da planeta Zemlja ne bo vodil človek ali skupina ljudi, ampak posebni robo- tizirani računalniki ali roboti v človeški podobi, za kar smo se zgledovali po nekaterih fantastičnih filmih. Ven- dar pri nas ne bo šlo za fantastiko, niti za prevlado teh- nike nad človekom, ampak za zraščenost računalniške in človekove misli, za prepletenost možganov, ko bo imel računalnik del človeških možganov, človek pa del raču- nalnikovih. Samo tako bomo lahko obvladovali planet in zagotovili vsem živim bitjem na njem dostojno, ustvar- jalno življenje. Na ta način bomo preprečili manipulacije enih nad drugimi ... Anotacija literarnega dela z izbranim odlomkom je ob- javljena tudi na spletnem portalu s priporočilno kakovo- stno literaturo Dobreknjige.si, projektu slovenskih splo- šnih knjižnic, ki je namenjen promociji dobrega branja in pri soustvarjanju katerega s svojimi vsebinami sodeluje tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Klaudija Sedar Knjižna zbirka Med Rabo in Muro Knjižno zbirko Med Rabo in Muro, ki je v letu 2018 obe- ležila prav poseben jubilej, 20. letnico izhajanja, je na pobudo pisatelja in novinarja Ernesta Ružiča leta 1998 v svoj knjižni program uvedla založba Franc-Franc v so- delovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem. Po prene- hanju založniške dejavnosti založbe Franc-Franc v letu 2016 je izdajanje te knjižne zbirke prevzelo Društvo za humanistična vprašanja ARGO. Knjige iz knjižne zbirke Med Rabo in Muro prejmejo porabski Slovenci kot knjižni dar ob novem letu skupaj s časopisom Porabje, prav tako porabske vzgojno-izobraževalne in kulturne ustanove. Zbirka z zagotavljanjem dostopnosti literarnih del v ra- zumljivem jeziku in promocijo literature slovenske knji- žne produkcije, kulture, jezika in ustvarjalnosti med Muro in Rabo, še posebej prispeva k dvigu bralne kulture med Porabskimi Slovenci, za ohranjanje njihove narodne in jezikovno-kulturne zavesti, kot tudi za ohranjanje stikov in medkulturnega dialoga. Ta jubilej knjižne zbirke, 20. letnico izhajanja, sta v Po- krajinski in študijski knjižnici Murska Sobota na literar- nem večeru predstavila Simona Cizar kot zastopnica Društva za humanistična vprašanja ARGO, in urednik zbirke prof. Franci Just, ki sta ob prehojeni poti zbirke posebno pozornost namenila 20. knjigi Luna na mesecu/ Luna na mejseci, ki jo je v zbirko prispeval pokojni pesnik in pisatelj Milan Vincetič (1957-2017) in je tudi njegova zadnja knjiga. Ob tem so tudi nekateri avtorji, ki so v zbirko prispevali svoja dela, le-te predstavili, knjižnica pa je ob tem pripravila še manjšo razstavo o knjižni zbirki Med Muro in Rabo, na kateri je bilo vseh 20 knjižnih izdaj tudi razstavljenih. Knjižna zbirka Med Rabo in Muro v 20-ih letih izhajanja ni postala le pomemben del porabske in s tem vseslo- venske kulture kot literarne produkcije, ampak tudi svo- jevrsten duhovni most, ki povezuje Slovence na Madžar- skem z matičnim jezikovno-kulturnim prostorom, in tudi pomemben dejavnik razvijanja bralne kulture v Porabju. Zbirka je podrobneje predstavljena tudi na regijskem spletnem portalu Kamra, ki združuje digitalizirane vsebi- ne s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokal- nih kulturnih ustanovah. Literarni utrinki Literatura: Just, F. Uvodna beseda. V: Vincetič, M. Luna mesecu = Luna na mejse- ci. Murska Sobota: Argo; Monošter: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2017, str. 5-8. Ružič, E. Dvajsetletnica porabskega knjižnega daru (Knjižna zbirka Med Rabo in Muro). Porabski koledar, 2018, str. 69-72.