A»0 (LETO) XXIV. (18) No. (štev.) 40 SLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 7. oktobra 1965 „V trenutku, ko povzemamo besedo pred tem edinstvenim poslušalstvom na svetu, želimo izraziti našo globoko hvaležnost U Thantu, 'vašemu glavnemu tajniku, ki nas je blagovolil povabiti na obisk k Združenim narodom ob priložnosti dvajsete obletnice te organizacije za mir in medsebojno sodelo-nje narodov vsega sveta. Prav tako smo hvaležni predsedniku zborovanja, gospođu Amintorju Fanfaniju za izraze tolike naklonjenosti od prvega dne, ko je prevzel predsedstvo. Hvaležni smo vsem navzočim za vaš ljubezniv sprejem. Vsakega posebej prav posebno in prisrčno pozdravljamo. Vaše prijateljstvo nas je povabilo in sprejelo na ta sestanek: mi stopamo pred vas kot prijatelj. Poleg osebnega pozdrava vam prinašamo tudi pozdrave II. vatikanskega cerkvenega zbora, trenutno zbranega v Rimu, in katerega visoko predstavljajo kardinali, tri nas spremljajo. V imenu zbora in v našem imenu, vam želimo častnega priznanja in zdravja. DVOJNI ZNAČAJ ZBOROVANJA To zborovanje, kot dobro razumete, odlikujeta dve lastnosti: preprostost in veličina. Preprostost zato, ker je ta, ki vam govori, prav tako človek kot vi; je vaš brat, in celo eden najmanjših med vami, ki predstavljate velike države, zato ker predstavlja —- če nas želite gledati pod tem vidikom — neznatno in skoraj simbolično časno vladavi no: predstavljamo državo, ki spolnjuje osnovne in najnižje zahteve, da more svobodno vršiti svoje duhovno poslanstvo in zagotoviti vsakomur, ki z nami občuje, da smo neodvisni od vsakršne-ge zemeljskega vladarstva. Ta država ne razpolaga s časnimi silami in ne teži po primerjanju z vami. Dejansko, ničesar rie prosimo, ne stavljamo nobenega vprašanja; kvečjemu, vam izražamo to željo, prosimo za to dovoljenje: da vam smemo po svojih močeh streči, nesebično, ponižno in z ljubeznijo. To je prva trditev, ki jo hočemo postaviti. Kot vidite, je tako enostavna in preprosta, da zgleda neznatna za to zborovanje, vajeno obravnavati najvažnejša in najtežja vprašanja. TRENUTEK EDINSTVENE VELIČINE „NIKDAR IN NIKOLI VEC VOJNE" roti napež človeštvo v govoru dne 4. oktobra vred Združenimi narodi Kljub temu pravimo in vsi vi ču tite: ta trenutek je izredno velik in pomemben: veliik za nas in velik za vas. 'Za nhs predvsem. O, dobro veste, kdo smo! In bodi kakršno koli vaše mnenje o rimskem papežu, poznate naše poslanstvo: prinašamo poslanico za vès svet. To poslanico prinašamo ne samo v svojem imenu in v imenu velike katoliške družine, ampak tudi v imenu bratov kristjanov, ki si delijo z nami misli in čustva, ki jih tukaj izražamo, in predvsem v imenu tistih, ki so nam posebej naročili, da jih tukaj predstavljamo. In tako kòt poslanec, ki ob koncu dolge poti izroči naročeno pismo, tako se mi zavedamo izrednega trenutka, ki nam ga je dano živeti — čeprav je tako kratek —, kajti sedaj se je izpolnila želja, ki jo nosimo v srcu že skoraj 20 stoletij. Da spominjate se. Dolgo časa jo že, odkar smo na poti in nosimo s seboj dolgo zgodovino; sedaj in tukaj Slavimo zaključek romanja, medi katerim smo iskali in čakali na razgovor z vsem svetom, od tistega dne, ko nam je bilo naročeno: „Pojdite, oznanjujte evangelij (veselo oznanilo) vsemu stvarstvu!1', vsem narodom. In to se je danes uresničilo, ker vi predstavljate vse narode. POSLANICA SREČE Dovolite, da vam izrazimo, da vam moramo sporočiti posebno poslanico, da, vsakemu izmed vas prinašamo poslanico sreče. Naša poslanica želi najprej slovesno in z duhovno močjo utrditi to važno organizacijo. Ta poslanica je rojena iz naše zgodovinske izkušnje. V imenu prednikov, v imenu vseh katoliških škofov in v svojem imenu vam izražamo iskreno priznanje, v prepričanju, da ta | organizacija predstavlja nujno pot do1 moderne civilizacije in svetovnega miru. Pri teh besedah se jasno zavedamo, da govorimo v imenu mrtvih in živih; v imenu vseh mrtvih, padlih v strahotnih preteklih vojskah v upanju na razumevanje in mir na svetu; v imenu preživelih živih, ki že vnaprej obsojajo v srcih tiste, ki bi jih hoteli obnoviti; in še v imenu drugih živih: v imenu mladih rodov naših dni, ki gredo pogumno naprej, v upravičenem upanju po boljšem človeštvu. Govorimo tudi v imenu ubogih, revnih, v imenu tistih, ki hrepene po pravičnosti, po človeku dostojnem življenju, po svobodi, po blagostanju in po napredku. Narodi se obračajo k Združenim narodom, v zadnjem upanju po sožitju in miru: zato si drznemo skupaj s svojimi izraziti tudi njihove čestitke in zaupanje v vas. In zato je ta trenutek velik tudi za vas. POGLED V PRIHODNOST Dobro vemo, da se tega popolnoma zavedate. Poslušajte sedaj nadaljevanje naše poslanice. Nanaša se izključno na prihodnost. Stavba, ki ste jo zgradili, se ne sme nikdar porušiti; treba jo je le izpopolnjevati in prilagoditi zahtevam, ki jih bo narekovala svetovna zgodovina. Vi predstavljate posebno dobo v razvoju človeštva: sedaj je pot nazaj nemogoča, treba je iti naprej. Tolikim državam, ki se med seboj že ne morejo več prezirati, jim vi dajete na razpolago izredno preprost in učinkovit način sožitja: najprej se medsebojno priznate in opredelite. Jasno, da ne dajete šele s tem državam samostojnosti; pač pa priznate vsako državo drugim enakovredno; vsaki državi dajete visoko cenjeno moralno in pravno priznanje in ji zagotovite častno mednarodno državljanstvo. Že to je veliko delo v korist človeštva: Točno opredeliti in spoštovati narodne člane svetovne skupnosti, postaviti člane — narode v tak pravni položaj, da jih bodo vsi drugi priznavali in spoštovali in končno utrditi urejen in ustaljen sistem mednarodnega življenja. Vi priznavate važno načelo, da mora odnose med narodi voditi razum, pravičnost, zakon in sporazum, nikdar pa sila, nasilje, vojska, strah in zvijača ter prevara. PONAVLJAMO NAŠO PROŠNJO Tukaj ponavljamo našo prošnjo: Nadaljujte na začeti poti naprej! Še več: Prizadevajte si, da bi tiste, ki so se oddaljili, pripeljali spet nazaj v naročje organizacije; iščite sredstvo, kako pridobiti za bratsko pogodbo, častno in odkrito, tudi tiste, ki mednarodnega bratstva še niso sprejeli. Delajte na tak način, da bodo tisti, ki so še zunaj, hrepeneli in prosili za priključitev in v tem primeru jih velikodušno sprejmite v svoj krog. In vi, ki imate srečo in čast prisostvovati zborovanju mirovne skupnosti, poslušajte: vedno delajte tako, da ne boste nikdar izpodkopali in izdali medsebojnega zaupanja, ki vas druži in vam daje možnost uresničiti dobre in velike načrte. Posledica te prošnje, ki je vključena, Ikot smo dejali, v vaši ustanovi, nas sili k dodatku še enega načela: naj ne bo nihče, kot član vaše organizacije, višji od drugih: ne bodi eden nad drugim. To je načelo enakosti. Vemo, brez dvoma, da je treba upoštevati še druge činitelje, poleg pripadnosti organizaciji. Toda tudi enakost je sestavni del vaše ustave, ne ker bi bili enaki, ampak ker ste tukaj kot enaki. In to more zahtevati od mnogih izmed vas dejanje velike kreposti. Dovolite, da vam to poudarjamo. Mi predstavnik vere, ki doseza zveličanje po ponižnosti svojega božjega ustanovitelja. Nemogoče je biti brat brez ponižnosti. Napuh je tisti, čeprav včasih zgleda nezadržen, ki povzroča napetosti in borbe za ugled, nadoblast, kolonializem, sebičnost: napuh je tisti, ki uničuje bratstvo." Tu pa prihaja naša poslanica do svojega viška. Najprej negativnega. Je beseda, ki jo pričakujete od nas in ki je mi ne moremo spregovoriti ne da bi se zavedali njene težine in njenega slovesa. Nikdar več eni proti drugim! Nikoli, nikoli več! Ali niso prav s tem namenom nastali Združeni na- že pomemben del svoje zgodovine ? Težko jè to predvideti: lahko pa je zatrditi, da je treba odločno stopiti na pot, ki vodi v novo zgodovino, v zgo-. dovino miru, ki bo v resnici in v vsej polnosti človeška, tista, ki jo je Bog obljubil ljudem dobre volje. Te poti so pred vas postavljene. Prva je pot razorožitve. PUSTITE PASTI OROŽJE Če želite biti bratje, odvrzite orožje iz vaših rok. Ni mogoče ljubiti z napadalnim orožjem v roki. Orožje, zlasti strašno orožje, ki vam ga je dala moderna znanost, Še predno povzroča žrtve in razvaline, že poraja slabe misli, goji slaba čustva, ustvarja težko moro, nezaupanje in temne sklepe; zahteva velike -izdatke; zadržuje izvedbo načrtov solidarnosti in koristnega dela; spreminja psihologijo narodov. Dokler bo človek ostajal slabotna stvar in tudi spremenljiv ter celo slab, kar prihaja dostikrat do -izraza, -bo, žal, -potrebno obrambno orožje. Toda vaš pogum in vaša vrednost vas silita k preučevanju sredstev, s katerimi bi zagotovili varnost mednarodnega življenja, ne da bi bilo treba segati po orožju. Ta cilj je vreden vaših naporov. To je tisto, kar svet pričakuje od vas. To je tisto, kar je treba doseči. Za dosego tega cilja je pa potrebno, da se v tej ustanovi poveča medsebojno zaupanje, da ta ustanova poveča svoj ugled. Tako bo končno mogoče doseči postavljeni ci-lj. Pridobili si -boste priznanje narodov, ki bodo razbremenjeni velikih iz-datkov za oboroževanje in rešeni more, ki jo povzroča neprestana vojna nevarnost. Vemo — kako nas ne bi to veselilo —, da jih je veliko od vas ugodno razmotrivalo prošnjo, ki smo jo izrekli v Bombaju lanskega decembra vsem državam, naj delajo za stvar miru: da odobre za razvoj gospodarsko slabotnejših držav vsaj en del iz prihrankov, VSTOP MLADIH NARODOV Tako mora biti. In dovolite nam, da vam čestitamo k posrečeni misli, ko ste dovolili vstop mladih narodov na to zborovanje, narodov, ki so pred kratkim proglasili narodno neodvisnost in svobodo; njihova navzočnost tukaj je dokaz vesoljnosti in širokogrudnosti, ki posebno označujeta to organizacijo. Tako bodi. To je naša pohvala in naša želja, in tega ne vnašamo od zunaj: ampak povzemamo prav iz duha, ki vodi vašo organizacijo. Vaša ustanova gre še dalje in z njo gre naprej tudi naša poslanica. Živite in delate za edinost med narodi, za združenje držav. Sprejmimo to načelo: združiti se drug z drugim. Vi ste družba. Vi sestavljate most med narodi, vi razprezate mrežo medsebojnih odnosov med državami. Čutimo skušnjavo, da bi rekli, da vašo organizacijo v časnem redu najbolje označuje to, kar katoliška Cerkev hoče biti v duhovnem redu: edina in vesoljna. Nemogoče si je zamisliti kaj vzvišenejšega, v naravnem redu, za ideološko zgradbo človeštva, kot je ravno vaša organizacija. Vaš poklic je pobratiti, ne samo nekatere narode, ampak vse narode. Težko poslanstvo? Brez dvoma. Toda to je vaša naloga, to je vaša najplemenitejša nalo ga. Kdo ne uvidi potrebnosti, da bi tako končno prišli postopoma do svetovne avtoritete, ki bo zmožna učinkovito vplivati na pravno in politično mednarodno življenje. Ponavljam tu isto povabilo z zaupanjem, ki nam ga navdihujejo vaša človekoljubna in plemenita čustva. MEDNARODNO SODELOVANJE rodi: proti vojni in za mir? Poslušajte ..... . 1 , ... . . j,.! ki bi nastali z omejitvijo oboroževanja, prelepe besede velikega pokojnika . ... Johna Kennedyja, ki je pred stirimi leti oznanjal: „Človeštvo mora preprečiti vojno, če ne, bo vojna uničila človeštvo". Ni treba, da bi z dolgimi govori proglašali končne cilje vaše organizacije. Zadosti je opozoriti na dejstvo koliko krvi milijonov ljudi, koliko nezaslišno in brezmejno trpljenje, kolikšne brezkoristne morije in kolikere grozne razvaline potrjujejo pogodbo, ki vas druži v prisegi, ki mora spremeniti bodočo zgodovino sveta: Nikdar in nikoli več vojne! Nikdar, nikdar več . vojne! Mir, mir je tisti, ki mora voditi usodo narodov in vsega človeštva! Hvala vam, slava vam, ki že 20 let delate za mir in ki ste doslej doprinesli tudi dragocene žrtve za to sveto stvar. Hvala in slava vam za prepre- čene konflikte in za tiste, ki ste jih re- j Govoriti o človeštvu, o plemenitosti, je poslušati odmev drugega ustvarjalnega načela ZN. Je to njen vrh. Ne dela se tu samo to, da se preprečujejo Spopadi med državami, tu -se .ustvarjajo pogoji, da tiste države, ki to lahko store, delajo za druge. Ne morete se zadovoljiti samo s tem, da omogočate koeksistenco med državami! Delate še korak daleč naprej, korak, ki je vreden naše pohvale in naše podpore; organizirate bratsko sodelovanje poštenih. Tu so utrjuje sistem solidarnosti! Po j vaši zaslugi ti visoki cilji v pogledu-civi-Iraaeiie dobivajo organizirano pomoč šili. Rezultati vaših naporov v korist j vse družine, vseh narodov za koristi miru prav do sedanjih dni zaslužijo, četudi še niso odločilni, da vam kot tol- ! ‘ mač vsega sveta in v njegovem imenu čestitam in izrazim njegovo zahvalo. ZN — VELIKA ŠOLA j vseh in vsakega posebej. Je to naj-leoša lepota ZN, njen najbolj človeški izgled; je ideal, o katerem sanja ponižnost na svoji romarski poti skozi čas. Je največje upanje sveta. Upamo si reči, da je to odsvit načrtov Gospoda — dalekosežni in veliki načrti Iju-Gospodje, vi ste izpolnili in izpol- j bežni za napredek človeške družbe na njujete veliko nalogo: ljudi učite o mi- zemlji, odsvit, v katerem gledamo, karu. Združeni narodi so tista velika šola,1 ko se evangeljska poslanica spreminja ki daje to vzgojo. In sedaj smo tu v, iz nebeške v zemeljsko. Tu se nam zdi, veliki dvorani te šole. Vsakdo, ki tu se-| kakor da čujemo glas naših prednikov di, se spreminja v učenca in postaja ; in zlasti še papeža Janeza 7XIIT, ka-učitelj umetnosti za ustvarjanje miru. j terega enciklika Mir na zeml. ' je med Tn ko zapuščate to dvorano, svet gleda vami naletela na tako časten in po- na vas kot na arhitekte, graditelje miru. Miru, kot veste, ni mogoče ustvariti samo s politiko in ravnovesjem sil ter koristi. Gradi se z duhom, z idejami, z deli miru. Vi delate na tem velikem delu. Toda šele na začetku tega dela ste! Ali bo svet kdaj prišel do tega, da bo spremenil sebičnostno in memben odmev. VERSKA. SVOBODA To, kar vi tu oznanjate, so osnovne pravice in dolžnosti človeka, njegovo dostojanstvo in svoboda, in ziasti, njegova verska svoboda. Čutimo, da ste tol-mači tega, kar je človeška modrost ustvarila najbolj vzvišeno. Rekli bi sko- vojno miselnost, ki je doslej oblikovala ro njegov sveti značaj. Kajti tu je predvsem govor o človeškem življenju, človeško življenje pa je sveto. Nihče ga ne sme poskušati napadati. V vaši skupščini spoštovanje življenja mora dobiti najvišje spoštovanje, in -tudi tedaj, ko je govor o problemu rojstev mora to vprašanje dobiti najbolj pri' meren izraz in za njegovo obrambo najbolj pametne razloge. Vaša naloga je doseči, da bo človeštvo imelo zadosti kruha na mizi in ne priporočati umetne kontrole nad rojstvi z namenom, da bi se zmanjšalo število povabljencev na življenjski pojedini. Ni zadosti samo braniti tiste, ki lakoto trpe! Treba je ustvariti vsakemu človeku dostojno življenje. In ali ni to, kar vi poskušate storiti? Ali ni izpolnjevanje pred našimi očmi in po vaši zaslugi preroške napovedi, ki se izvaja tudi v vaši ustanovi: In spremenili bodo svoje sablje v rezila plugov in svoje sulice v srpe (Izaija 2, 4) ? Ali že ne izrabljate čudovitih zemeljskih sil in veličastnih iznajdb -znanosti ne več kot sredstev za smrt, ampak kot inštrumente življenja za novo dobo človeštva ? UČINKOVITOST ZN Vemo, s kako intenzivnostjo in s kako učinkovitostjo rastoči ZN in svetovne ustanove, ki so od nje odvisne, delajo na podpiranju vlad, ki to pomoč potrebujejo, da bi pospešile gospodarski in socialni napredek svojih držav. Vemo, s kako vnemo se zavzemate za pobijanje nepismenosti in za širjenje kulture v svetu, in za podeljevanje primerne ter moderne zdravstvene pomoči ter s kakšnimi napori postavljate v službo človeštva čudovite iznajdbe znanosti, tehnike in organizacije. Vse to je čudovito in zasluži pohvalo in podporo vseh, vključno našo. Tudi hočemo dati zgled, čeprav majhnost naših sredstev preprečuje, da bi dosegli praktično in količinsko vrednost. Našim karitativnim ustanovam hočemo dati nov razmah za borbo proti lakoti v svetu in za zadostitev glavnih potreb. Na tak način, in prav nič drugače, se ustvarja mir. In za konec, gospodje, še ena beseda. Poslopje, ki ste ga postavili, ne počiva samo na materialnih zemeljskih osnovah, ker bi bila v tem primeru .zgradba postavljena na pesek. Predvsem je v naši zavesti. Tako je prišel trenutek za spreobrnjenje, za osebno transformacijo, za notranjo obnovitev. Navaditi Se moramo misliti o človeku na nov način, gledati tudi na nov način na splošno življenje ljudi in končno gledati tudi na nov način na poti zgodovine in na usodo sveta po besedah sv. Pavla: „In obleci novega človeka, ki je ustvarjen po božji podobi v pravičnosti in .svetosti resnice" (Pismo Efežanom 4, 23). Nastopila je ura, ki narekuje postanek, trenutek zbranega razmišljanja, celo molitve: vrniti se na razmišljanje o našem skupnem izvoru, o naši zgodovini, o naši skupni usodi. Nikdar ni bilo potrebno tako opozarjati na moralno zavest človeka, kakor danes v dobi, ki jo označuje tako silen- človeški napredek. Kajti nevarnost ne prihaja od napredka in ne od znanosti, ki nasprotno lahko dobro uporabljena prinesejo rešitev mnogim težkim problemom, ki tarejo človeštvo. Resnična nevarnost je v človeku, ki razpolaga z vedno bolj nevarnimi napravami, ki lahko spremene v razvaline tudi največje pridobitve. Z eno besedo: zgradba moderne civilizacije se mora postaviti na duhovnih načelih, ki jo edini lahko ne samo ohranjajo, ampak tudi razsvetljujejo in poživljajo. In ta neobhodno potrebna načela višje modrosti ne morejo počivati — kot veste, smo o tem odločno prepričani —, nikjer drugje kot v veri v Boga. Neznani bog, o katerem govori sv. Pavel Atencem na Aeropagu ? Nepoznan tistim, ki so ga sicer brez sumničenj iskali, pa so ga imeli blizu, kakor se to dogaja tolikerim ljudem v našem veku ? Za nas v vsakem slučaju, in za tiste, ki sprejemajo nezmotljivo razodetje, da nas je Kristus ustvaril iz samega sebe, je živi Bog, oče vseh ljudi. Zgodovinski papežev obisk v Ameriki Papež Pavel VI je bil v ponedeljek, dne 4 oktobra, na obisku pri Združenih narodih v ZDA. Ta dan je Severna Amerika in z njo ves svet doživljal zgodovinske trenutke. Papež romar je tega dne iz Rima v ZDA prevozil z letalom 13.873 km, da bi s svojo navzočnostjo in zlasti s svojo plamtečo besedo utrdil mir na svetu. Je bil to v resnici zgodovinski dogodek, kajti papež Pavel VI. je prvi papež sploh, ki je stopil doslej na ameriška tla. Pavel VI. je bil sicer kot privatnik že dvakrat v ZDA. Prvikrat leta 1951 kot navaden turist, leta 1962 pa tudi kot privatnik, ko je prejel (častni doktorat univerze Notre Dame. Iz Rima je papež odpotoval s svojim spremstvom, v katerem je bil po en kardinal iz vseh delov sveta — Latinsko Ameriko je v njegovem spremstvu zastopal buenosaireški kardinal Caggia-no — Severno pa newyorski nadškof kardinal Franc Spellman — v ponedeljek ob 4.45 zjutraj. Pred odhodom je bil sv. oče še pri maši. Predno se je letalo dvignilo je imel papež kratek nagovor, v katerem je poudaril, da je njegovo potovanje namenjeno utrditvi miru v svetu. Med poletom je papež iz letala poslal v vse dele sveta mirovne poslanice. Vse narode in vse rase ter vere je zajemala njegova prošnja Bogu, naj bi nanje razlil svojo milost, da bi živeli v miru in sreči ter v blagostanju. Istočasno pa je letalo sprejemalo pozdravne poslanice raznih evropskih vladarjev, med drugim francoskega predsednika de Gaulla in angleške kraljice Elizabete. Ko je letalo prišlo v ameri-fišlko zračno področje, je papež poslal ameriškemu predsedniku in vsemu ameriškemu narodu prisrčen pozdrav. Letalo, s katerim je potoval papež, je pristalo na newyorškem mednarodnem letališču John F. Kennedy. Tu so vladarja katol. Cerkve sprejeli glavni tajnik U Thant, ameriški zun. minister Dean Rusk, guverner države New York Rockefeller, newyorski župan Wagner 5n druge visoke civilne ter cerkvene osebnosti. Newyorski župan je papežu izročil pergamentno listino o njegovem imenovanju za častnega občana Nevs Yorka. Ob desetih je papež v dolgi koloni avtomobilov nastopil pot proti Nev/ Yorku. 40 km dolgo pot do katedrale sv. Patricija so prevozili v dveh urah ob viharnem vzklikanju milijonskih množic. Po krajši molitvi in pozdravu vernikov v katedrali se je papež odpeljal v Spellmanovo nadškofijsko palačo. Pa jo je kmalu zapustil in se s spremstvom odpeljal v hotel Walsdorf Astorija, kjer je v 35. nadstropju obi-! skal predsednika ZDA Johnsona. Razgovor med njima je trajal nad 50 minut. Nanašal se je na vsa vprašanja, ki ogrožajo mir na svetu. Pozneje je Johnson izjavil, da sta govorila o Indiji, Pakistanu, Vietnamu, Santu Domingu in o vseh kontinentih. Zlasti pa o napredkih, Iki so jih dosegli ZN. Johnson je dejal dobesedno: „Po mojem mnenju je potovanje Njegove Svetosti, ki je s svojim preletom Atlantika napravil precedenčni primer, morda to, kar danes svet potrebuje.“ Predsednik Johnson je svetemu očetu predstavil tudi svojo ženo go. Lyn-do Bird ter 17-letno hčerko Lucy, ki je avgusta meseca prestopila v katoliško vero. Johnsonu, njegovi ženi in hčerki, kakor predsednikovim sodelavcem, je papež izročil dragocena spominska darila, ameriški predsednik je pa papežu izročil kot darilo majhno zlato zemeljsko oblo z napisom datuma papeževega obiska ZDA in osebno sliko v srebrnem okviru Kosilo je imel papež pri kardinalu Spellmanu. Po krajšem počitku se je papež odpeljal s spremstvom na sedež ZN. V slovesni dvorani za sprejeme sta ga sprejela predsednik glavne skupščine in glavni tajnik ZN Amintore Fan-pfani in U Thant, ki sta papežu predstavila delegacije posameznih narodov. Tu je papežu izročil argentinski zunanji minister dr. Zavala Ortiz posebno poslanico predsednika dr. Ulije. Med prvimi osebnostmi, s katerimi je papež govoril v tej dvorani, je bila vdova umorjenega ameriškega predsednika Kennedyja Jacqueline Kennedy. Ob vstopu v dvorano so zastopniki držav, 'članic ZN, pozdravili papeža z viharnim odobravanjem. Navzoči so bili zastopniki 116 držav. Od slavnosti je izostal samo albanski delegat. Pred ZN je imel papež Pavel VI. zgodovinski govor, ki ga objavljamo v celoti na prvi strani. Po končanem programu v ZN je imel papež še kratek sestanek v cerkvi sv. Družine s predstavniki katoliških, protestantskih in judovskih ustanov, zvečer ob 20.30 pa mašo v stadionu Yan-ikee. Navzočih je bilo 90.000 ljudi. Ob 23.29 ponoči je papež z letalom ameriške letalske družbe Trans Airlines zapustil Ameriko. „Bog blagoslovi Ameriko, Bog vas vse blagoslovi,“ so bile zadnje papeževe besede, ki jih je spregovoril z letala na ameriških tleh. I Z T i D N A V Brazilu so imeli v nedeljo 3. okt. prve važnejše volitve po zadnji vojaški revoluciji, ki je pred letom dni zrušila ted. predsednika Joaua Goularta. V enajstih državah so volili guvernerje. Pri volitvah se je odločal politični prestiž zlasti dveh brazilskih političnih o-sebnosti, čeprav pri teh volitvah nista bili kandidata, t. j. sedanjega guvernerja države Guanabara Carlosa La-cerde in prejšnjega predsednika države Juscelina Kubička, ki mu je revolucionarna vlada odvzela politične pravice za 10 let. V državi Guanabara je sed. guverner Lacerda, ki je že pred časom napovedal, da bo pri prihodnjih državnozborskih volitvah prihodnje leto kandidiral za predsednika republike, postavil za svojega naslednika Carlosa Flexo Ribeira. Kandidat opozicije, t. j. Kubičkovih socialnih demokratov in Goulartovih labor isto v je pa bil Francisco Negrao de Lima, zun. min. v Gou-lartovi vladi. Lacerda je opozicionalnega kandi-dita proglasil za „kandidata komunistov“. Zagrozil je tudi, da vojaki ne bodo nikdar dopustili, da bi prevzel o-blast, če bi bil izvoljen. Njegova izvolitev, da bi tudi razdelila vojsko ter s tem povzročila začetek državljanske vojske. Nasproti takim zatrdilom guvernerja Lacerde je pa zvezna brazilska vlada objavila sporočilo, da bo spoštovala pri volitvah izraženo ljudsko voljo, četudi ne bi bila v korist revoluciji. Prav na dan volitev se je biv. predsednik Kubiček v Parizu po 16 mesecih prostovoljne emigracije odločil na vrnitev v domovino. Dejal je, da mu notranja želja veleva, da se vrne v domovino in da deli usodo s svojim narodom. PROSLAVE NARODNEGA PRAZNIKA Spomini na zgodovinske dogodke vzbujajo pri narodih ponos in samozavest. Spominski dnevi posebno pomembnih dogodkov so nesrodni prazniki. Za demokratične Slovence je tak narodni praznik 29. oktober. Leta 1918 je na ta dan slovenska prestolnica Ljubljana slavila slovenski praznik svobode z mogočno manifestacijo na Kongresnem trgu. Sleherni Slovenec v Sloveniji in v svetu je tedaj zadihal iz polnih prs v sreči videnja s toliki žrtvami pridobljene svobode. Demokratični Slovenci v Buenos Airesu bomo tudi letos■ proslavili praznik slovenske svobode. Letos še posebej, ko se spominjamo tudi stoletnice rojstva dr. Janeza Ev. Kreka in 25-letnice smrti dr. Korošca. V soglasju z zastopniki Narodnega odbora za Slovenijo, osrednjega društva Zedinjena Slovenija, Slovenske hiše na Ramón Fal-conu, slovenskih domov v Berazateguiju, Carapachayu, San Justu, Lanusu, San Martinu, Pristave v Moronu, v Ramos Mejii, organizacij in društev ter slovenskih demokratičnih političnih stank bosta sledeči prireditvi: 1. V SOBOTO, 16. OKTOBRA se bodo zbrali, v Slovenski hiši odborniki vseh organizacij, ustanov in domov, vzgojitelji slovenske mladine in predavatelji v naših organizacijah. Ti oblikovalci našega organiziranega dela se bodo. ob skupni proslavi narodnega praznika v medsebojnem spoznavanju utrdili v prepričanju nujnosti in pomembnosti našega dela, ki naj vodi k ohranitvi in rasti slovenstva med nami in k svobodi našega naroda v domovini. Ob 19 bo sv. maša v kapeli Slovenske hiše za vse slovenske vodilne može in naše prednike, ki so delali in se žrtvovali za svobodo slovenskega naroda. Ob 20 v dvorani: narodna himna in govori Ob našem narodnem prazniku. Ob 20.45 skupna večerja. 2. DNE 14. NOVEMBRA bo v Slomškovem domu v Ramos Mejii celodnevni ljudski tabor v proslavo praznika ter v spomin dr. Janeta Ev, Kreka ob 100-letnici njegovega rojstva in dr. Antona Korošca ob 25-letnici njegove smrti. Pred dvema letoma je bila splošna proslava narodnega praznika v San Justu, letos so se pa slovenski domovi sporazumeli, da bo vsako leto proslava v enem izmed domov, ki bo pripravil in izvedel slavnostni spored. Letos je to častno nalogo prevzel odbor Slomškovega doma v Ramos Mejii. 29. oktober je dokaz neuničljive življenjske sile slovenskega naroda, ki se je ohranil kljub 600-letnevvu zatiranju pod tujo oblastjo. Spominjajmo se tega narodnega praznika slovesno in dostojanstveno in dokažimo, da smo vredni nasledniki naših velikih prednikov v borbi m življenje in svobodo slovenskega naroda. KOROŠKA Koroški Slovenci in beuunci V TEDIH Perujski državni predsednik Fernando Belaunde Terry je izjavil, da sedanjo gverilsko vojno v Peruju vodi samo 50 pravih komunistov, ostalo moštvo so plačanci ali zaslepljenci. Po njegovem zatrjevanju komunistični gverilci kmetov niso mogli dobiti na svojo stran. Kajti „nasilje je njihovo orožje in mučenje njihov način za pridobivanje informacij“. Priznal pa je, da je okoli 1700 perujskih študentov obiskalo razne ^ komunistične države. Nekateri so to ; storili, ker so hoteli izkoristiti brez-! plačno potovanje in oskrbo, drugi so se pa iz teh držav vrnili kot izšolani ko-i munisti. Venezuelo je zajel nov val komunističnega nasilja. Komunistični teroristi so začeli pobijati zlasti policijske stražnike v venezuelski prestolnici Caracas. Doslej so pobili že 9 policijskih stražnikov. Komunisti hočejo s temi napadi med ljudstvom ustvariti preplah in prepričanje, da so močnejši kot pa državna oblast za vzdrževanje javnega reda. Vlada je začela s temeljito akcijo, ker hoče za vsako ceno izslediti komunistične napadalce. Kubanski komunistični diktator Fi-1 del Castro je razpustil vodstvo kubanske socialistične (komunistične) stranke in ustanovil Centralni komite te stranke, v katerem je 100 članov. Značilnost novega vodstva kubanske kom. stranke je ta, da imata sedaj v njem vso oblast oba brata Castro, t. j. Fidel in Radi Castro. Prvi je predsednik vlade in generalni tajnik stranke, drugi pa ima v rokah vse politične, vojaške in policijske ključne položaje. Tako je Castro odstranil staro kubansko kom. garnituro. Nič manjša značilnost novega vodstva stranke je okolnost, da v njem ni več imena dr. Ernesto Glevara. Pod tem naslovom prinaša glasilo koroških Slovencev Naš tednik — Kronika z dne 23. 9. 65 uvodnik, v katerem podčrtava delo slovenskih demokratičnih beguncev, ki so pred 20 leti prišli na Koroško. Iz tega uvodnika posnamemo glavne obrise dela, ki so ga slovenski begunci opravili predvsem v korist koroških Slovencev. V začetku Naš tednik — Kronika piše, da so v Avstriji letos praznovali vrsto pomembnih obletnic, za koroške Slovence pa je važna tudi obletnica prihoda beguncev na Koroško. Več kot mesec in pol so bili po maju 1945 tisoči slovenskih beguncev nastanjeni na Vetrinjskem polju, odkoder so Angleži izročili komunistom v Jugoslaviji nad 10.000 mož in fantov. Omenja, da so se te tragične desetletnice spominjali vsi svobodni Slovenci po svetu. Slovenski begunci, ki so bili nekaj let na Koroškem, še bolj pa tudi tisti, ki so se za stalno naselili, so doprinesli velik delež pri duhovni rasti slovenske manjšine, koristili pa so tudi vsej državi in deželi s svojim delom pri obnovi. Na Koroškem deluje nad 30 slovenskih begunskih duhovnikov in to ne samo na farah dvojezičnega ozemlja, ampak večina v popolnoma nemškem delu dežele. Koliko župnij bi bilo brez duhovnika, če bi ne prišli slovenski begunski duhovniki, še bolj pa cenijo Korošci delo duhovnikov, ki so mogli ostati v dvojezičnem delu dežele, kjer delujejo ne samo na verskem polju, temveč so v oporo pri vsem kulturno —prosvetnem delu. Po vojni je bilo mnogo težav z dvojezično šolo in ravno begunski učitelji so pomagali prebroditi prve težave. Ko je 20. julija izšla prva številka slovenskega časopisa „Koroška kronika“, ki jo je začela izdajati zasedbena oblast, bi prav gotovo ne mogla iziti v tako kratkem času, če bi ne bilo Slovencev — beguncev, ki So s svojim delom in prispevki v veliki meri omogočili redno izhajanje lista. List si je tedaj nadel nalogo slovenskim Korošcem dati, možnost, da se v domačem jeziku se- Njegovo usodo je pojasnil Castro Sam v govoru dne 3. oktobra. Dejal je, da je dr. Guevarra, ki je argentinski državljan, dal ostavko na kubansko državljanstvo in članstvo v kubanski kom. stranki ter da je odšel „na nova bojišča“. Pismo je bilo napisano 1. maja v Havani ter izročeno Castru z navedbo, da njegovo vsebino objavi, kadar bo smatral za umestno. Govor, v katerem je Castro pojasnil dosedanjo nejasnost glede dr. Guevarre, je v havanskem gledališču posluš(ala tudi Guevarrova žena Adelajda March, iz česar sklepajo, da sta se stara komunistična gverilca razšla v „prijateljstvu“, čeprav je do tega prišlo bolj zaradi borbe za oblast. S tem Castro pravzaprav ni povedal nič novega, kajti splošno mnenje je bilo, da Guevarra v Latinski Ameriki pripravlja komunistične gverilce za nove komunistične revolucije. S tem, da ni več kubanski državljan in vodilni član Castrove vlade, bo svojo nalogo še lažje opravljal. Castro se je pred svetovno javnostjo hotel pokazati tudi kot človekoljub. Objavil je, da lahko iz Kube odide v ZDA vsakdo, kdor želi, t. j. tisti, ki ’majo v ZDA svojce, prav. tako pa tudi '■'"H ki nočejo živeti pod sedanjim kom. režimom na Kubi. Za odvoz beguncev da brsta vsak dan na razpolago dve letali. Prevoz naj bi bil brezplačen. Ameriški predsednik Johnson je Castrovo ponudbo sprejel in izjavil, da bo takoj naročil preko švicarske vlade, ki zastopa ameriške koristi na Kubi, da uredi s kubansko vlado vse potrebno za uresničitev Castrove ponudbe, nad-zodstvo nad odhodom ljudi iz Kube v ZDA pa naj bi imel na skrbi Mednarodni rdeči (križ. Na to ponudbo Castro ne pristaja. Avstrija ima sedaj dve socialistični stranki. Staro in novo- disidentsko, ki jo je ustanovil biv. socialistični minister v zvezni avstrijski vladi Franc Olah. Imenuje se Demokratische Fortschrittliche Partei — DFP. V Moskvi je vrhovni sovjet razpravljal o zaostalosti sovjetske industrije. Da bi jo izboljšali in dvignili proizvodnjo so izdali vrsto odredb, ki naj bi vzbujala videz svobodnejšega upravljanja teh podjetij. Toda samo na videz, ker bo vsa industrija še naprej pod centralnim vodstvom partije. To potrjuje imenovanje 28 novih ministrov in štirih gospodarskih funkcionarjev, ki bodo skrbeli za nadaljnje sovjetsko industrijsko gospodarstvo. Sovjetska vlada je izgnala dopisnika ameriške radijske družbe ABC zaradi novice, da je med sovjetskimi veljaki v Kremlju borba za oblast. Na filipinskem otoku Taal je istoimenski ognjenik sredi otoka ob zadnjem izbruhu zahteval izredno veliko črtev. Sodijo da jih bo do 300Ó. Dr. Julija Payman ARGENTINA „To, kar se je zgodilo, je preteklost“ Predsednik republike dr. lilija je bil prejšnji teden na obisku v provinci Mendoza. Med drugim je bil v mestu San Rafael, kjer so dokončali velike naprave za zajezitev vode v Valla Grande. Veliki jezovi bodo sedaj omo-1 gočili namakanje 70.000 hektarjev obdelanega zemeljskega področja. Predsednik dr. Illia je imel na tej slavnosti govor o pomembnosti takih del v državi. Poudarjal je, da je samo iS takim konstruktivnim delom mogoče ustvariti blagostanje v državi ter zbolj-ševati življenjske pogoje ljudem. Zato je naglašal, da „država ne more še naprhj živeti v neprestanem brezkoristnem prerekanju. To, kar se je zgodilo v preteklosti je preteklost, je že zgodovina in se ne more več povrniti. (Sedaj moramo iti naprej, izvajati načrte ter delati za skupno blaginjo vseh.“ Stanovanjska zaščita podaljšana V poslanski zbornici in senatu je bil (končno sprejet novi stanovanjski zakon. Z njim je stanovanjska zaščita podaljšana do 31. decembra 1970, do 31. decembra 1968 zaščita za najete prostore za izvrševanje poklicnih dolžnosti, veljavnost sklenjenih pogodb za najemninske lokale za trgovske in industrijske obrate pa do 31. decembra 1967. Najemnine se bodo določale na osnovi zadnjih pogodb, ki pa ne smejo biti še izpred leta 1943. Letno se bodo zviševale za trgovinske in industrijske obrate za 18%, za lokale za izvrševanje raznih poklicev za 14% in za stanovanja letno 10%. Ostale novice Sedanji predsednik krščansko demokratske stranke dr. José Allende je v pozdravu zborovanja krščanskih demokratov v provinci Cordoba naglasil, da bo glavna naloga te politične skupine v bodoče obstojala v tem, da bodo morali z dejanji „utrditi svoj ideološki profil“. Peronisti se živo pripravljajo na proslavo svojega praznika 17. oktobra. Navadno so ga doslej imeli na Plaza Once, letos bo pa v parku Patricios. Politična skupina notranje še vedno ni strnjena ter se boji ter trenja med raznimi skupinami nadaljujejo. znanijo z novicami iz vseh krajev sveta pa tudi o lastnem kulturnem in gospodarskem delu. List je svoje poslanstvo opravljal v polni meri do konca aprila 1950, ko se je združil z „Našim tednikom“, ki so ga koroški Slovenci pričeli izdajati 14. sept. 1949. Cilj novega združenega lista je bil izražen v naslednjem stavku: „List bo imel posebno nalogo vezati vše Slovence — nas Korošce in tiste, ki žive v drugih deželah in tudi daleč preko morja, ki tudi ljubijo Koroško.“ Koroški Slovenci imajo pisatelja Karla Mauserja v najlepšem spominu, saj jim je s podlistki v Koroški kroniki in v 'knjižnih oblikah odkrival slovenski svet. Večino teh del mladina še vedno prebira. V delih, ki jih je pisatelj posvetil koroški zemlji, je na novo zaživela zibelka slovenstva. Veliko se imajo koroški Slovenci zahvaliti nekdanjim beguncem po svetu, ki so kasneje omogočili obnovo Mohorjeve tiskarne v Celovcu, posebno prizadevanja patra Odila Hajnška ni nikdar mogoče pozabiti. Mnogo so slovenski demokratični begunci doprinesli za duhovni razvoj v prvi povojni idejni nejasnosti. Zato bo vez med Koroškimi Slovenci in begunci vedno trdna, pa naj ti žive kjerkoli. Ultor v Indoneziii V' Indoneziji je prejšnji teden izbruhnil upor. Začel ga je poveljnik telesne straže predsednika Sukarna polkovnik Untung, ki je čisto pod vplivom 'komunistov. To je storil v napačni veri, da se je zdravje Sukarnovo že tako poslabšalo, da je računati z gotovostjo njegove smrti. Protikomunistično u-smerjeni minister za narodno obrambo in poveljnik divizije Siliwang general Abdul Haris Nasution je upor v Dža karti zadušil. Vendar zadnja poročila iz Indonezije pravijo, da položaj še ni jasen, ker je začela komunistična Stranka deliti orožje svojim pristašem, pobegli polkovnik Untung pa se v centralni Javi še bori z vladnimi četami. Na Brezjah na Gorenjskem je bilo 5. septembra letos zbranih več tiso,? vernikov iz vseh delov Slovenije. Praznovali so 30-letnico velikega evharističnega kongresa v Ljubljani. Vernikom je pridigal gen. vikar ljubljanske nadškofije msgr. Stanko Lenič. Kot znano, se je pred 30 leti evharističnega kongresa udeleželil tudi ted. notranji minister dr. Korošec, ki ga je tedaj slovenska množica prvič zopet videla na tako mogočni versko-narodni prireditvi po letih konfinacije. Ob prihodu na stadion mu je priredila viharne ovacije. Vladimir Kadunc, dosedanji član Izvršnega sveta SR Slovenije je imenovan za pomočnika drž. sekretarja a zunanje zadeve. Na plenumu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so kritizirali birokratizem javne uprave, ki požira milijone in milijone ljudskega denarja. Navajali so, da je javna uprava pod sedanjim komunističnim režimom tako draga, da mora zanjo vsako leto plačati vsak jugoslovanski državljan •— tudi dojenčki — 50.000 dinarjev. V Beltincih v Prekmurju so imeli 8. avgusta redko slovesnost. Tega dne je slavilo srebrnomašniški jubilej 8 duhovnikov iz te fare. Pred 25 leti jih je imelo na isti dan novo mašo 10. Dva sta že umrla, 8 jih pa še deluje v dušnem pastirstvu in sicer 5 salezijancev, tìva škofijska duhovnika, eden pa je “oblat Marijine družbe. Na slovesnost je prišel tudi mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, ki je s srebrnomaš-niki tudi somaševal. Ob izdanju novih gospodarskih predpisov so v domovini znova spremenili carinske predpise. Po novih predpisih je treba sedaj za blago, ki ga kdo nosi s seboj v domovino in katerega vrednost dosega 40.000, plačati 25% od vrednosti tega blaga. Samo tisti, ki so v tujini prebili 10 let, lahko prinesejo s seboj domov nekatere gospodinjske stvari brez carine. Avtomobilov pa brez carine tudi ne morejo uvoziti. Za izseljence, ki so domovino zapustili po drugi svetovni vojni, če so deležni „amnestije“ iz leta 1962, in se vrnejo domov, zadostuje že petletna doba, da gotove SLOVENCI V BUENOS AIRES Odbornike vseh naših organizacij, ustanov in domov, čč. gg. katehete, učiteljice in učitelje naše mladine ter predavatelje v naših organizacijah opozarjamo, da .bodo letos prvič skupno slavili slovenski narodni praznik. Odborniki organizacij in ustanov, vzgojitelji naše mladine ter predavatelji v organizacijah so izredno pomembni in odgovorni oblikovalci slovenske izseljenske skupnosti. Zato je prav, da se v medsebojnem spoznavanju utrdijo v vztrajnosti svojega požrtvovalnega dela. Vse, ki ne bi pravočasno dobili vabila prosimo, da kljub temu prijavijo svojo udeležbo v Slovenski hiši ali v slovenskih domovih pri njihovih predsednikih aae stvari prinesejo s seboj ob morebitni vrnitvi brez carine. Zopet potrdilo, kako nadležna je sedanjemu komunističnemu režimu politična emigracija v svobodnem svetu! Zadnja splošna podražitev vseh stvari v domovini je seveda zadela tudi kadilce, ker so se tudi tobačni izdelki močno podražili. Cene za zavitek cigaret so sedaj naslednje: Drava 100 (prej 55 din), Ibar 110 (60), Zeta 130 (80), „Filter 65“ ali Morava 150 (100), Sport filter ali Vardar 170 (110) in Drina 200 (130). Cigarete, ki so pa prej stale nad 130 din so se podražile za 100 din. Narodna banka je z ozirom na zadnje razvrednotenje dinarja izdala novo tečajno listo tujih plačilnih sredstev, iz katere je razvidna nova vrednost raznih valut v Jugoslaviji. Avstrijski šiling 48.8 din, belgijski frank 25, danska krona 180.97, finska marka 390.62, francoski frank 253.19, grška drahma 41.67, holandski goldinar 345.30, italijanska lira 2, kanadski dolar 1156.25, zahodnonemška marka 312.50, norveška krona 175, amer. dolar 1250, švicarski frank 285.86, švedska krona 241.63 in angleški funt 3.500 dinarjev. Umrli so. V Ljubljani: Slavka A-hlin roj. Zdešar, Antonija Dežutelj, Franc Schiffrer, geodet v p., Ana Smole, vdova strojevodje, Julijana Adri-nek roj. Odar, Simona Runko roj. Ša-rovič, Luci Mihalkin roj. Pertot, Mitja Bregar, Viktor Gril, strojevodja v p., 'Vida Lampič roj. Dinter, Minka Drnovšek roj. Breznikar in Marjana Zalar roj. Oblak v Borovnici, Rudi Rogina v Črnomlju, Katarina Kantušer roj. Hočevar v Celju, Franc Arko v Dolenjih Lazih, Marica Šetinc roj. Luštrek na Jesenicah, Ivana Klajčnik roj. Šket v Mariboru. Alojzija Žnideršič roj. Mar-tinšek v Zidanem mostu, Anton Skubic na Polici, Ivan Krušič v Št. Petru, Viktor Twrdy, strojevodja v Hrušici, Kati Bidovec na Koroški Beli, Franc Savšek V Zagorju ob Savi. Ida Ferlat roj. Po-vodnik v Mirnu, Albert Gregorčič, vratar v Šmarjah na Vipavskem, Peter Čede, upok. v Preboldu, Ivana Korošic roj. Stritih, vdova vlakovodje v Tržiču in Andrej Ogris v Podljubelju. ARGENTINI ali pooblaščencih. Prijave naj izi'0,čijo do nedelje 10. oktobra obenem z vplačilom zneska 200 pesov za osebo. Pri poročenih povabljencih so vabljene tudi žene odnosno možje. Sovenski znak bo na razpolago udeležencem proslave našega narodnega .praznika dne 16. oktobra v Slovenski hiši. Tri zlate zvezde na sinjem polju in slovenske narodne barve. Znak je emajliran v obliki grba in izdelan po zamisli gdč. Jožejke ßebeljak, Stud. arhitekture. Pripravljalni odbor Osebne novice Na pravni fakulteti buenosaireške univerze je dne 28. septembra diplomiral in dobil naslov odvetnika g. Vital Ašič. Iskreno čestitamo! Družinska sreča. V družini Franca Zorka in njegove žene ge. Ivanke roj. Kržič v Martin Coronado so dobili hčerko. Na ime Sonja jo je dne 3. oktobra krstil g. župnik Gregor Mali. Za botra sta bila brat in sestra novorojenke Marijan in Marjana Zorko. Čestitamo! RAMOS MEJIA Prosvetni večer v Slomškovem domu V soboto dne 25. septembra je imel g. Janko Hafner predavanje v Slomškovem domu o temi: Človek v vsemirju. Naš priznani strokovnjak v problemih moderne raketne tehnike je poslušalstvu s pomočjo črteža najprej predstavil naš sončni sistem, nato razširil obzorje do najbližje zvezde stalnice, pa se spet povrnil na Zemljo in človeka Z mnogimi izredno zanimivimi podrobnostmi je opisal polete raznih kozmonavtov, zlasti ameriških. Ustavil se je posebno pri problemih, ki jih povzroča breztežnost v prostoru in končal z ugotovitvijo, da se večina sodobnikov ne zavoda, da živimo na prelomnici časov, podobno kot ob odkritju Amerike. Kot je takrat srednjeveški človek zapuščal Evropo in prestopal mejo neznanega, sedanji zapušča Zemljo in bomo še mi doživeli, ko bo pristal na Luni. Pozneje bo obiskal še vse planete, bo pa ostal ujetnik sončnega sistema, ker je človeško življenje prekratko, da bi mogel obiskati ostala ozvezdja. Predavatelj je žel toplo priznanje za svoja izvajanja. Po predavanju se je razvila še zanimiva debata o letečih krožnikih. SAN MARTIN Sanmartinska tombola je zopet privabila izredno število rojakov in rojakinj v prostore Slovenskega doma v San Martinu. K temu je pripomoglo tudi zelo lepo spomladansko vreme. V ozadju športnega prostora so bili na visokem odru razstavljeni dobitki letošnje tombole: 24 tombol in 100 činkvinov. Okoli 16 je napovedovalec g. Alojzij Rezelj začel napovedovati številke. Vsa igra ■je bila izredno napeta. Razvijala se je brez zamude in se je zaključila okoli 18. Glavni dobitek —- moderen televizijski aparat, 'ki ga je dobavila tvrdka Pavle Novak, je zadel g. Kadivec Ivan iz Ramos Mejia. Po končani tomboli se je razvila prijetna družabna prireditev, pri kateri je sodeloval orkester Moulin Rouge. MENDOZA ) Razstava zamejskega tiska Društvo Slovencev v Mendozi je pripravilo za nedeljo, 19. septembra, v Slovenskem domu razstavo našega zamejskega tiska. Organizacijo razstave sta prevzela gg. Rudi Hirschegger in ! arh. Božidar Bajuk ml. Zamisel se je ^ porodila predvsem iz spoznanja potrebe, da naši ljudje v Mendozi dobe priložnost za čim podrobnejši vpogled v naš dosedanji tisk predvsem verskega, i kulturnega in leposlovnega značaja, ki j iim je na razpolago za nakup tu v j Mendozi in ki zasluži, da najde svoje j mesto na naših družinskih in knjižnih i policah. j Najprej smo se zbrali vsi v naši I dvorani, kjer nam je o pomenu knjige 1 spregovoril nekaj besed prof. Božidar Bajuk. (Njegov govor bomo objavili v prihodnji številki.) Nato smo se vsi podali v veliki salon na ogled razstave. Knjižne in periodične publikacije so bile v okusno opremljenem prostoru ter estetsko izbrani obliki razporejene pod naslovi naših založniških ustanov. Razstavljena knjižna dela so bila zbrana delno iz tukajšnjih prodajnih zalog, v veliki meri pa tudi iz naših zasebnih domačih knjižnic. Nad vsem tem našim knjižnim bogastvom je s stene zadovoljno gledala slika našega največjega ljubitelja slovenske tiskane besede, škofa A. M. ' Slomška. Z zadoščenjem lahko priznamo, da je bil na splošno za naše ljudi to izreden dogodek. Mnogi so zares z glasnim začudenjem spontano dajali izraza nepričakovanemu vtisu ob vstopu v razstavni prostor in ob pogledu na tolikšno bogastvo slovenske knjige. Pozdravljalo jih je ob steni razkošie okusnih izdaj naše Slovenske kulturne akcije z umetninami naše besede in slike v okusnih opremah; sledila je naša tradicionalna Mohorjeva, celovška in goriška; pozdravljal nas je naš men-došiki Glasnik in poleg njega zbirka Slovenske besede. Na nasprotni strani obsežni ter pestri letniki našega družin skega prijatelja Duhovnega življenja in vodnic naših najmlajših Božjih stezic. Osupel je človek obstal nato ob Svobodni Sloveniji. Iz naloženih nevezanih številk urejenih po letnikih si mogel objeti z enim pogledom vso dolgoletno kontinuiteto našega osrednjega emigrantskega lista. In k temu predragocena zbirka 16 letnikov njenih Zbornikov. Sledil je verski tisk z raznimi molitveniki in izdanji verskega značaja v ožjem pomenu besede. Presenetila nas je vmes velika slika pok. nadškofa J. Vovka, posneta na 1. zasedanju vatikanskega koncila, ki nam jo je prinesel naš tukajšnji nadškof in smo si jo zdaj oskrbeli v reproduciranih fotokopijah. , Po sredini dvorane so bile razme-1 ščene publikacije Katoliških misijonov, Baragove tiskarne, Družabne pravde, Dušnopastirske pisarne i. dr. Opozorjeni smo bili na nekatere knjižne dragocenosti velike umetniške in kulturne vrednosti, ki pa so danes že knjižna redkost, ker so popolnoma pošle. Obiskovalci so imeli tudi priložnost, da so si knjig, ki so bile na razstavi na razpolago, na licu mesta nakupili ali pa jih naročili. Tako je šlo med naše ljudi prav lepo število knjig in drugih publikacij. Po glavnem obisku smo se vrnili spet v dvorano, kjer so nam ob Servi-cio Informativo de los Estados Unidos navili štiri prav zanimive in podučne dokumentarne ter kulturne filme. Po končani predstavi so nekateri še v pozno večerno uro ponovno obiskali knjižno razstavo, ki je kot prvi poskus tu v Mendozi pokazala, da so podobne prireditve zelo koristne in pomembne in jih bomo v eni ali drugi obliki morali vzeti v naš redni program. Brez dvoma bomo na ta način naši knjigi izdatno Ugladili pot v naše domače knjižnice. Bb. Vsak. teden ena MLADA SLOVENKA Mirko Kunčič Slovenka sem mlada, ljubim svoj dom, ostala do groba zvesta mu bom. Oj, hišica bela sredi vasi, oj, žemljica rodna — kje si zdaj ti! Kjerkoli po svetu romala bom, nosila bom v srcu tebe, moj dom. Predavanje g. Pavla Fajdige o „titoizmu“ na Katoliški univerzi Inštitut za sovjetologijo na pravni fakulteti katoliške univerze v Buenos Airesu, katerega direktor je univ. prof. dr. Bohdan Halajczuk, tajnik pa g. Pavle Fajdiga, je priredil vrsto predavanj o komunizmu predvsem za visoko-šolce emigrante, ki so včlanjeni v Feri,ereración de Estudiantes democbati-cos exiliados del Este y Centro de Europa. V tej vrsti predavanj, ki so jih imeli po večini profesorji sovjetologije na pravni fakulteti, kakor prof. Anto-koletz, dr. Wasylyk, Videla Escalada, je dne 24. septembra predaval o „Titoizmu“ g. Pavle Fajdiga, član našega uredništva in diplomiranec Slavistike in sovjetologije na kat. univerzi. G. Fajdiga je najprej podal karakteristiko kom. revolucije v Jugoslaviji, ki jo je vodil Tito, potem pa njegovo razmerje do Sovjetije vse do preloma 1. 1948. To je bil prvi, manjši del, njegovega predavanja, Ikajti njegov namen ni bil podati zgodovino gibanja osvobodilne fronte v Jugoslaviji, temveč predvsem -analizirati ustavo in program Zveze komunistov, iz katerih je videti tisto posebno, ki je dobilo v svetu ime „titoizem“. Razčlenil je posamezne ustave v Jugoslaviji iz časa pred polomom in po njem, ter določbe komunističnih kongresov, zlasti tistega v Ljubljani, kjer je KKP dobila novo ime Zveze komunistov in s tem tudi novega duha, ki ga ■smatrajo v svetu kot „titoizem“. Prišel je do povzetka, da je „titoizem“ še prav tak komunizem, ikot je bil v početku, ter da je tudi „nacionalni komunizem“ zanj napačno ime. Predavanje je bilo deležno velikega odobravanja. Za njim je govoril še prof. Tocylow-ski o Bilanci komunističnega režima, kjer je v lepem govoru podal oznake komunizma kot religije ter tudi iz tega izvajal vse, dinamiko, protislovja, agresivnosti in netolerantnosti, ki jih vsebuje, ter dokazoval, da „koeksistencija“ za religijo, ki je prepričana, da ima vse absolutno prav, ni mogoča ter je vse samo privid. Predavanje je dalo jasno podobo komunizma, vzeto s filozofskega in pravnega stališča Ves ciklus predavanj je bil na kademski višini v okviru univerze, kar daje predavanju g. Fajdige posebno ceno. IV. pevsko-glasbena prireditev v San Martinu i V nedeljo 26. septembra t. 1. ob 15.30 je bila v dvorani kolegija Sagrado Co-razón v San Martinu četrta pevsko-glasbena prireditev v istem kraju. Privabila je zelo dosti ljudi, tako da je bila obširna dvorana polna. Lepo vreme tega dne je dvignilo na noge tudi dosti ljudi iz drugih krajev Velikega Buenos Airesa. Najprej je pozdravil navzoče g. Rudolf Smersu, ki je v svojem nagovoru naglašal, da kdor poje in svira, je dober človek in zato so prireditelji stavili v svoj delovni načrt glasbeno vzgojo zlasti mladine. Le-to naj gojitev glasbene umetnosti dovede do večje dobrote, kot pa moreta to storiti radio in televizija. Ljudje sicer imenujejo te prireditve, katerih današnja je že četrta in se ponavljajo vsako leto, koncerte, vendar se prireditelji ne 'ponašajo s tem. da bi bili to koncerti na visokem umetniškem nivoju, ampak so to nakakšne produkcije, ki naj pokažejo rezultate učenja. Omenil je tudi eno negativno postavko dosedanjih prireditev, namreč pomanjkanje vztrajnosti, kajti mnogi posamezni in združeni, ki so pri prejšnjih nastopih že pokazali lepe uspehe, so odpovedali. Tem bolj toplo se je za- hvalil tistim, ki vztrajajo, zlasti ki vztrajajo v učiteljskem svojstvu. In tako je nastopil takoj mladinski pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Borisa Pavšerja. Zbor blizu 50 mladih grl je zapel Satnerjev Nazaj v planinski raj in Hribarjevo Hišico očetovo, nato pa še nekoliko težjo Ciganovo pesem mladine. G. Pavšer, ki je prejel šopek nageljnov, je dokazal, da je iz zbora ustvaril zelo siguren pevski korpus, ki si bo v bodoče pač še pridobival mlajših : moči in smo prepričani, da mu tako kmalu vztrajnosti ne bo zmanjkalo. •— Nato sta nastopila Peter in Janez Haf-! ner, vsak z dvema klavirskima točkama. Oba poznamo še iz prejšnjih nastopov in jima torej tudi vztrajnosti ne manjka. Kot tudi poznejši izvajavci, sta tudi brata Hafnerja nastopila zelo mirno, brez vsake treme. Prvi je v šestem, drugi v petem letniku klavirske šole. Igrala sta brez not in ne da bi hotel starejšega Petra kaj zapostavljati s tem, sem imel pri Janezu vtis neposrednega vživijanja v skladbo. ■— Dobro šolo je pokazala tudi Anica Jenko, ki igra šele v drugem letniku. — G.' Pavšer je poznan kot mladinski pevovodja in dirigent mladinskega orkestra. Toda iz teh korpusov ustvarja tudi ^ manjše komorne enote. Tako je v prvem delu programa priredil za melodike po narodnih napevih tri pesmice, ki so jih svirale Katica Rožanec, Lučka Pristovnik in Maruška Batagelj. — Tudi Ana Marija Klanjšček (četrti klavirski letnik) je znova potrdila, da se skladb ne le nauči, ampak jim daje tudi lastno muzikalno nastrojenje. — Deset san-martinskih in karapačajskih harmonikarjev in harmonikaric je h koncu prvega dela zaigralo pet komadov v povsem zadovoljivi izvedbi. Njihov učitelj g. Viktor Jenko je prejel šopek rdečih nageljnov. —■ Tako je prvi del progra-! ma, ki je bil izključno mladinski, minil v splošno zadovoljstvo občinstva in v pohvalo učiteljema. V drugem delu so nastopili poleg doraš.čajoče mladine tudi že odrasli mladostniki in takšni, ki jim je mladost i še premalo. Najprej sanmartinski ponos, Pavšerjev mladinski orkester. Njegov letošnji spored je bil dosti zahtevnejši od dosedanjih, pa tudi v Händlu, Brahmsu in Čajkovskem so mladi svi-rajoči pozorno sledili dirigentu. — Izbor izmed pevk mladinskega pevskega zbora, imenovan vokalni oktet mladenk SDO — včasih smo imeli vokalni oktet naraščajnic — je zapel tri pesmi pod, vodstvom g. Pavšerja, pri čemer so se zlasti odlikovali alti. — Z obžalovanjem smo opažali, da gdč. prof. Kristina Pavlovčič in njena sestrica Ančka nista več nastopali, zato smo ju bili tem bolj spet veseli letos, ker sta medtem toliko bolj napredovali. — In spet komorni ansambel iz mladinskega orkestra: instrumentalni sekstet treh violin in treh flavt, ena najlepših točk te prireditve. ■— G. Izidor Borštner je odigral na električni kitari tri točke, kar je vzbudilo toliko pritrjevanja, da je moral dodati še eno. •— Nastopil je pevec ■— solist g. Vinko Klemenčič ob klavirski spremljavi gdč. Marjete Smer-sujeve. Čeprav je g. Klemenčič že odrasel človek, smo vendar tudi pri njem ugotovili razvoj, napredek v jasnosti glasu. — Na kraju je g. Klemenčič dirigiral šest točk slovenskega pevskega zbora iz San Martina in tudi on je prejel zasluženi šopek rdečih nageljev. Zbor sam razpolaga z enakovrednimi glasovi; med njimi smo opazili ljudi, ki smo jih ta dan videli in slišali že pri drugih točkah; tako je mešani zbor nekako končno zbirališče mlajših pevcev in sviračev. S solističnima točkama sta se odlikovala ga. M. Marinček in g. V. Jenko. Če bi povzel splošni vtis, bi rekel: j Slovenci, ki se zbirajo v sanmartinski ! cerkvi in domu, razpolagajo z lepim številom glasbeno nadarjenih ljudi, zlasti mladine. Imajo dobre in zelo požrtvovalne glasbene učitelje, ki k temu kulturnemu delu ne silijo onih, ki nimajo za to nagnenja (kot marsikdo nima postavim dobrih oči), kar ni nobena hiba. Nedeljska prireditev je bila boljša od dosedanjih, na neki višini, kjer je bilo vse poslušanja vredno; marsikateri izvajavec pa se je dvignil nad povprečje. Res pa so nekateri, ki so prej mnogo ali vsaj več obetali, popustili, tako da so popolnoma ali vsaj deloma utihnili. Tako nismo slišali nekaterih pianistinj, ki so bile pri prejšnjih prireditvah v središču zanimanja. Zlasti je tokrat izpadel moški oktet. Program je bil v glavnem starejši, izgleda da modernejša glasba vsaj vzgojno ni najprikladnejša. Publike je bilo dosti in je uživala. Odlična publika bodo nekoč zlasti sedanji izvajavci. Čas prireditve je bil letos znatno zgodnejši kot prejšnja leta; izvajavci in poslu-šavci so bili rešeni decemberskega sonca, mlajši izvajavci tudi obvarovani kopičenja opravkov na koncu šolskega leta. Oni, ki vztrajajo, zlasti gospodje, ki to važno kulturno delo vodijo in učijo, zaslužijo vse čestitke in hvaležnost. M. M. SLOVENCI PO SVETU AVSTRIJA Franc Zabret —80-letnik Med slovenskimi duhovniki, ki delujejo v Avstriji je tudi bivši blejs'ki župnik g. Franc Zabret, ki je v hiši solno-graških usmiljenk 15. septembra slavil 80-letnico svojega življenja. Jubilant se je rodil 15. septembra1 1885 v Britofu pri Kranju, kjer je njegov oče zgradil tovarno lanenega olja. Gimnazijo je začel v Kranju, končal pa V Ljubljani, kjer je po maturi leta 1905 vstopil v bogoslovje. V' duhovnika je bi! posvečen lota 1909, kaplan je bii najprej na Bledu,’zatem pa na Vrhniki. Med prvo svetovno vojno je bil stolni vikar v Ljubljani, nato pa prevzel uredništvo tednika Domoljub. Leta 1930 je postal župnik v Kovorju na Gorenjskem, leta 1934 je pa bil imenovan za župnika na Bledu. Leta 1941 so ga nacisti zaprli v škofovih zavodih v št. Vidu, nato na izgnali n a Hrvatsko, kjer je kot begunec deloval v dušnem bbbbbbbbbbbb«a■■■■■«■■•■n■■■■■■■■■■■■■■•■••«■«» PO ŠPORTNEM SVETU V Atenah je v izbirni tekmi za svetovno nogometno prvenstvo Sovjetska zveza premagala Grčijo s 4:1 in se ta-korekoč že uvrstila v finalne tekme, ker ima 8 točk. V evropskih skupinah sta poleg Sovjetske zveze v enakem položaju še Portugal in Zah. Nemčija. Prihodnjo nedeljo bo v Parizu odločilna tekma med. Jugoslavijo in Francijo. Neodločen pezultat bi precej zmanjšal uvrstitve tako Franciji kot Jugoslaviji. Angleška nogometna zveza, ki bo prihodnje leto prireditelj prvenstva, ra,čuna, da bo prvenstvo vrglo kakih 60.000 dolarjev. Določila je tudi ceno za tekme. Tako bo vstopnina za 10 tekem, vključno semifinale in finale 75 dolarjev, za sedem tekem 45, stojišča za 10 tekem 22, za sedem pa 13. An gleška vlada bo prispevala 40%, za izboljšavo sedmih igrišč, kjer bodo tekme. Vsa ta igrišča merijo 105x68.5 m. Jugoslovansko državno lahkoatletsko pr,v.enstvp. za posameznike je bilo konec-julija v Beogradu. Ker je bilo tekmovanje v popoldanskih urah ob največji vročini, so bili rezultati le povprečni Tekmovanje je trajalo tri dni, gledalcev po nikdar ni bilo več kot 200. Najzanimivejše tekmovanje je bilo v teku na 5.000 m, kjer se je Celjan Vazic za poraz na 800 m oddolžil, in zmagal v času 14:32,8 pred klubskima tovarišema červanom in žuntarjem. V teku na 3.000 m ovire je zmagal Ljubljančan Špan, med damami pa je Lube jeva iz Celja zasedla prvo mesto v skoku v daljino, s 5.72, v disku pa Hudobivnikova (Olimpija. Ljublj.) pred Čelesnikovo s 43.18, V skoku , s palico ni nastopil rekorder Lešek, ki se je poškodoval, ter je zmagal Arapovič s 4.50, drugi je bil Lukman s 4.40, tretji pa Vravnik s 4.10, oba iz Celja. Tehnično najboljši rezultat je dosegel D. Kovač v teku na 400 m ovire s 51.9, drugo mesto pa je zasedel C var (Olimpija Ljublj.) s 53.7. Svetovno rokometno prvenstvo bo leta 1967 na Švedskem. -Mednarodna zveza je na sestanku v Piranu določila neposredne udeležence: Romunija (svetovni prvak). Švedska (prireditelj) in Japonska, zmagovalci dvobojev Jugoslavija : Izrael, ZDA : Kanada in Tunis ; Egipt ter zmagovalci petih skupin. Kvalifikacijska tekmovanja se bodo pri čela letos decembra. ob 20 v dvorani Slovenske hiše. Iz programa, ki bo vsem udeležencem na raz- ,. , . . „ , ., ,r , ! polago, sklepamo, da bo večer nudil res pastirstvu najprej v Sremskih Karlov- ( ^ užitek in bo primeren člen v vrsti cih, nato pa v Djakovem. Ko se mu je letošnjih prireditev ob naši dvajsetlet-posrečilo priti v Ljubljano, je deloval ( niči. Z udeležbo pri koncertu dokažimo pri Kat. tiskovnem društvu v Ljubljani, voljo, da hočemo biti vredni vseh žrtev, XT . ki sé jih letos posebno spominjamo. L. 1945 je Odšel na Koroško. Naj-1 y ^elj0; 10. oktobra, ob 9. oblet- prej je bil organist v Strassburgu, za- nic; Našega doma v San Justu bo ob 9 tem pa je deloval v dušnem pastirstvu sv. maša na trgu v San Justu. Imel .jo več let v Heiligen Blut, nato pa na j 130 ms§T- JmLETN& ŽENSKO za splošna dela Plača po dogovoru José Bonifacio 655, Cap. Fed. „SferÄ defatica mlada, vesela“ POGUM IN VESELJE prinaša devetero pesmi z vmesnim besedilom na novi plošči, ki jo je izdal Mladinski odsek Zedinjene Slovenije in posnela COLUMBIA in govore učenke pod vodstvom ge. Marije Geržiničeve Na ovitku je barvasta fotografija zborčka in so besedila vseh pesmi. Plošča se dobi v Slovenski hiši in stane 3Ó0 pesov ESLOVENU LISKE Editor responsable : Milos Btto« Redactor: José Kroselj Redacción j Administration : Ramon Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina CORREO f 1 argentino! j Central B jj FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propi«d*d Intelectua! No. 817.086 Naročnina Svobodne Slovenije za let« 1965: za Argentino ? 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, sa pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. » «I ••’* *»*•»»**>* ms <**»■*••«•• o »«P 21V-! na državni praznik, v torek, 12. oktobra I ob 16 y Slomškovem domu. Na sporedu ljenje vendar vedno na tehtnici. Ko ie , . j_____„„„ „ __ TlT„ ■ i predavanje in razgovor g. Milana Ma- dne 9. septembra nastopila možganska j giatra o rasti naše mladine v sloven- tromboza, zanj ni bilo več pomoči. Ker so rajnikovi sorodniki v Torontu, inje rajni v tem mestu v župniji Brezjanske Marije tudi deloval, so njegovo truplo prepeljali v Toronto, kjer so ga po slovesni pogrebni maši v cerkvi Marije Pomagaj o-b veliki udeležbi Slovencev in Kanadčanov pokopali na po-kanališču sv. Križa. V 0» «? f ** « !<■ Ä W % Prvenstvo lahke, atletike se bo vršilo 12. oktobra v Slovenski vasi. Tekmovalci so -razdeljeni v 3 kategorije. A. od 18 let dalje, B od 14 do 17 let in C do 14 let. Program je sledeč: Dopoldne: ob 9 otvoritev turnirja. Tekmovanje SDO: skoki v višino in v daljavo, tek 80 m Tekmovanje. SFZ: tek 1500 m, met diska kat. A in B, met kopja, serija 100 m A-R. skok v višino kat. A, šerifa 400 m A-B, skok v višino B, tek 3000 m. Tekmovanji SDO in SFZ se bosta vršili istočasno. — Popoldne: Kat. A in B: pričetek ob 15, met krogle A-B, finale A-B, skok v daljavo A-B, finale 400 m A-R. — Kat. C: pričetek ob 14: tek 60 m ;— serije, skok v višino, met žoge, skok v daljavo, finale 60 m Športni dnevi — nogomet: 3. oktobra sta se odigrali 2 igri. Rezultati so sledeči. San Justo 6, Moron 3; Ramos Mejia —- San Martin: San Martin se ni predstavil, zato je igro izgubil. — 10. oktobra se bosta pomerila odseka: San Martin — Morón v San Martinu in Ramos Mejia •— I nnu s v Ramos Mejfi. Obe tekmi ob 9.30. OBVESTILA Dvajsetletnici našega zdomstva in J počastitvi spomina žrtev revolucije in , vojne posveča zbor „Gallus“ svoj kon- : I cert cerkvene glasbe v Soboto, 9. t. m. štvu. Za otroke posebej otroška tombola Ì : Slov. kat. akad. starešinstva sporoča članstvu, da bo prihodnji sestanek ■ 15. t. -m. ob 19 v Slovenski hiši. Pred- : met razpravljanja bo: „Slovenska emi- ; gracija v bodočnosti“. Posebnih vabil j ne bó. j V Slovenski vasi bo otroška akademija združena z materinsko proslavo v nedeljo 17. t. m. ob 16. Prisrčno vabi društvo Slovenska vas in učiteljstvo. , Starši iz San Justa. Predavanje in ! razgovor o rasti naše mladine v sloven- j ! stvu bo. v nedeljo, 17. oktobra po sv \ maši v Našem domu. — Šolski odbor. ] Slovenski ljudski tabor bo v Slom j ! škovem domu 14 novembra v počasti- ' tev slovenskega narodnega praznika j 39. oktobra, 25-letnice smrti dr. Anto- ; na Korošca in 100-letnice rojstva dr. ; Janeza Ev. Kreka. VPELJANA (EVROPSKA DELIKATESNA TRGOVINA FSAMBRERIA v mestu Vicente Lopez NA PRODAJ Vprašati na tel. 791-7744 Talleres Gràfico® Vilko S. R. L., Eatado« Unidos 425, Bs. Aire«. T. E. 83-7218 I Dr. FRANC KNAVS j ODVETNIK S * ■ Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital j T. E. 35-2271 Uradne ure 17—20 Na telefonu tudi dopoldne ..............sami IDO SFZ Prvenstvo lahke atletike ■ 12. oktobra ob 9 v Lanusu Tekmujejo članice SDO, člani SFZ,! naraščajniki ter vsi ostali ljubitelji ; športa ? Vsi tekmovalci morajo biti ob 8.30 5 na igrišču. I ■ i Podatki so v Vestniku SFZ ; ■ ■ Vpisnina: $ 30.— za vsako panogo j Naraščaj brezplačno Zaposlitev kot hišna pomočnica brez kuhanja, dobi resna oseba v slovénsko-srbski družini Dobra plača — dobro postopanje! Lahko tudi samo nekaj ur dnevno. Zglasiti se: Avda. Cordoba 29*59/111 Capital T. E. 82-2686 ! i S. SLOV. DOM' V SAN MARTINU |J se toplo zahvaljuje vsem, ki so po- j -magali da je zelo lepo uspela njegova j IV. pevsko glasbena prireditev. ! Zlasti se zahvaljuje vsem, ki so šte- 1 i vilne nastopajoče pripravili za na- j j stop, in vsem, ki so na prireditvi nastopili. Zahvaljuje pa se tudi roja kom za izredno lep obisk prireditve. Dalje se dom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k velikemu uspehu velike sanmartinske tombole. Posebej se zahvaljujemo tistim, ki so žrtvovali mnogo časa za napravo tom bolskih tablic, tistim, ki so dobitke nabirali. Iskrena zahvala vsakoletnemu napovedovalcu g. Alojziju Rezlju, skavtom, kuharjem in kuharicam, strežnemu osebju, darovalcem peciva in Sploh vsem, ki so nam pomagali in nas obiskali. JAVNI NOTAR Francisco Raid CaseaiEite Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E. 35-8827 ZALOŽBA SLOV. KULT. AKCIJE ] NOVO NOVO ■ a Na long play plošči podaja umetne ; pesmi in predelavo narodnih pesmi ! komponista a Alojzija Geržiniča ; a KVARTET FINK ! j Cena : 700 pesov (v Argentini) in ! 5 dolarjev v drugih državah i a j Dobite jo pri SKA, Ramón Falcón : i 4158 in istotam v DP pisarni ter ! j pri poverjenikih in razpečevalcih : slovenskih publikacij •bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb« aaaaaaaaaaaaaaaaBaa« Ob 20-lenici zdomstva in v počastitev vseh žrtev vojne in revolucije SLOVENSKI PEVSKI ZBOR Mav Gallus Gallus Foerster KONCERT Gruber Prelovec v dvorani Slovenske hiše Mozart Ramón Falcón 4158 Haydn Sobota, 9. oktobra 1965 ob 20 Haendl l■■■■■■■■B■■■■■■■■Ma■■B■aa■■a■B■■B■■aaBB■B■a■aa■aBBaaBaBB•aaaaaaBBaaBBaaaaaBBaaBBBBBaaBBBat ■itflniiiiiiiiBiiBiiaaiiai■BaiBBBiiiiiiiBiaflaiBiBiBiBBBBiaBBBaaBB* hbbbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbbbb bbbbbbbbb bb bbbbbbb bbbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb^ Naš v Sam J tista 9. OBLETNICA 1®-. ©ktofera II. FOLKLORNI FESTIVAL Pasvečen padlim junahom NASI Leto II štev.19 MLADINI Urejuje: MARTIN MIZERIT „SAJ NIMAM NIC!“ Tudi Lojzek je nelcaj slišal o dobrodelnem tednu. Pri slovenski maši, seveda. „No, to ni nič za mene,“ si je mislil fantič in mi približno tako odgovoril, ko sem ga vprašal: „No, kaj boš pa ti?“ „Jaz? Saj nimam nič!“ „Hm, to je res,“ sem mu dejal. Vendar: tu in tam le dobiš kakšen denar, ki ga po nepotrebnem uporabiš. Ko bi vsaj nekaj tega denarja prihranil, bi se sčasoma vendar nekaj nabralo. Saj potrebne ne podpiramo samo ta teden, ampak vedno!“ Lojzek je nekam prikimaval, vendar'se mi je zdelo, da ga nisem posebno prepričal Pa sem zato nadaljeval: „Poznam župnijo v Velikem, Buenos Airesu, kjer je vsaka prva nedelja v mesecu „nedelja paketov“.“ „Nedelja paketov?“ me je prekinil Lojzek. „Kakšna nedelja pa je to?“, „Ne prekinjaj me, saj boš vse zvedel,“ sem ga poučil in nadaljeval: „Vsako prvo nedeljo v mesecu prinašajo verniki, ko gredo k sv. maši, v cerkev zavitek jedil: nekaj kg moke, sladkorja, riža, testenin ali kaj drugega — kar se komu pač zdi bolj prav in kolikor kdo zmore. Nabrana jedila razdeli pozneje župnik med potrebne fdrane. Temu pravijo „nedelja paketov“. Lepo kajne?“ „No,“ sem končal, „ne mislim, da bi tudi ti kaj takega delal. Hotel sem te le opozoriti, da lahko tudi ti kako pomagaš potrebnim. Vsak mesec bi — dan za dnem in po malem ■— le nekaj prihranil in ob koncu meseca oddal za potrebne. In še enkrat: dobra dela moramo vedno opravljati, ne samo v dobrodelnem tednu!“ Joža Vovk OB TRDI CESTI ČLOVEK SPI Ob trdi cesti človek spi. Postoj, prijatelj, ti ne veš. Jaz sem ga videl z lastnimi očmi, kako omahnil je pod težo dni. Pes-glad se je zagrizel vanj. In gloje, gloje do kosti. Povej mi zdaj, kaj meniš ti, cla je privid njegovih sanj? Da bogataš je? Kronan kralj? Da maščevanja besna snuje? Veš, sanje lepše, slajše vse ■— o skorji kruha govore. . . F. S. Finžgar: Ljubi svojega bližnjega to je Gospodova zapoved-, najvišji enaka. V šoli naroči učitelj, naj prineso otroci vsak nekaj denarja za to in ono učilo. Barakarjev Jurček denarja ne prinese, ker mu ga niso mogli dati. Beda je v baraki. Jurček pove, da ga prinese, k > bo brezposelni oče spet kaj zaslužil. Učitelj pogleda po razredu. Vse tiho. Otroci gledajo v klopi. Učiteljeve oči iščejo in sprašujejo. Nič odziva. Nato seveda potolaži dečka in mu da učilo zastonj. Med odmorom si gre večina otrok kupovat malico. Torej vsi ti so tiščali denar v -žepu in ni ga bilo, ki bi rekel: „Jurček, glej, za malico imam, pa jo ne bom jedel, da dam denar tebi. In Stanko ga tudi da in Jernej...“ * Nekje v zavodu je takole: Fantje sedijo za mizo pri kosilu. Pride na mizo zadnja jed: pecivo, sadje ali kaj podobnega. Prvi vzame od svojega dela polovico, drugo polovico da drugemu, ta pa da ves svoj del v košek — in tako gre dalje, dokler ni polovica zadnje jedi v košku. Popoldne pa gredo s koškom, v katerem so te v ljubezni pritrgane polovice, v barake in delijo, delijo bednim in lačnim otročičem v barakah. Ali poznate zgodbo o Usmilj 'ne:n Samarijanu ? V njej pravi Učenil*. ki je .Jezus •— Bog-Sin —• na koncu, tako: „Pojdi in tudi ti stori tako!“ PISAN DROBIŽ Besedna uganka 2 Z „r“ poživlja cvetke tvoje! Črko proč in „k“ prideni: ta pa nosi smrt cveticam! Črko „a“ zdaj proč odvzemi: ptica v grmu krasno poje! Zamenjalnica Z „V“ sem jaz orjak, s „P“ sem ptič čudak. Rešitve v prihodnji številki. ZLATI NASVETI Dva roki imaš v dajanje, dve roki imaš v jemanje! Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje! Eno je potrebno le: Skrbi zase, ljubi brata, dvigni ga, odpri mu vrata, a sodnik naj bo — srce! Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili! Rešene uganke iz 18. številke: Besedna uganka: Oči — Sestavljena dopolnjevalnica: Rana — Brana — Hrana — Vrana. — šaljiva uganka: Stol, ker ima sto „1“.