Od kod imamo naše žito in sočivje, sadno
drevje in rože?
Ni samo zadosti, da učeni in izobraženi ljudje svet poznajo in ved6, kaj se je po njem godilo ali od kod je kaj prišlo; potreba je tudi za prosto ljudstvo, da se po svetu ogleda in izvč, kaj je po svetu ali od kod kaj imamo.
Med take potrebne reči spada tudi vedeti: od kod imamo naše žito, sočivje, zelenjavo, sadno drevje in rože, pa tudi druge rastice, ktere so nam živež in veselje.
Bog ni vseh reči, ktere so za življenje potrebne, v vsakem kraji in vsaki deželi vstvaril, sicer bi pre-membe in trŠtva ne bilo; zato je potrebno vedeti tudi prostemu človeku, od kod so rastice našega živeža k nam prišle. Ko je Bog Adama iz paradiža iztiral v nerodovitne kraje, naj bi zemljo obdelaval, grmovje krčil in si živeža pridelaval, je že vem da tudi moral nekoliko semen in sadik od ondot spravljati. Zgodba stvaritve nam pravi, da je Bog v Aziji lep vrt vstvaril, preobilen vseh k življenju potrebnih reči, paradiž imenovan. Ta kraj je bil najbržeje po občnem potopu pokončan, da se zdaj prav ne ve, kje je bil, ali pa da so iz paradiža štiri reke izvirale: Fison ali Fasis, Grehon ali Oksus, Tigris in Evfrat, ktere se še zdaj tako imenujejo; ondi, si mi utegnemo misliti, da je paradiž bil. Še zdaj, posebno proti Perziji žito, sadno drevje in vse rastline, na ktere mi zdaj mislimo, divje rastejo. Iz tega kraja so najbržeje te rodovitne rastline v Palestino, v Egipt, v Sirijo, v Armenijo, Tartarijo, malo Azijo in v druge bližnje kraje najprej prišle; od tod so jih Grki, prvo izobraženo ljudstvo v Evropi, v svojo deželo prenesli in sadili. Od teh so si jih Rimljani in drugi narodi spravljali. Iz Talijanskega ali Laškega in drugih dežel pa so prišle vse te rastline, ktere mi zdaj imamo, na Nemško in v naše slovenske dežele. Tudi po bojih in križovojskah smo mi iz jutrovih dežel sadje in zelišča v naše kraje dobili, vojaki so jih le-sem prenesli.
Ko smo to naprej povedali, hočemo zdaj nekaj najimenitnejših rastlin imenovati, ktere so na tak način iz druzih krajev do nas prišle.
v
L   Žita in zelja.
Pšenica je iz male Tartarije in Sibirije (Severije), kjer še zdaj divja raste. Je trojna: risovnata in gola, in velika pšenica, ktera ima klasje ječmenovemu podobno, na šest redih zrnje in veliko risovje.
Rrž je tudi iz male Tartarije in Severije k nam prišla; ondi tudi še zdaj divja raste, kakor pšenica.
Repiga (Spelt, Dinkel), ki ima repasto zrnje, v pleve ovito; je zimska in jara, najbržeje tudi iz onih krajev, kakor pšenica.
Ječmen, zimski in j ari; tudi iz omenjenih krajev.
Oves, beli in črni; črni je pri nas redko najti; oves je iz Turškega.
Proso, tudi dvojno, sivo in žolto. Ber, prosu podoben, ima dolge bate in prosu podobno zrnje.
Srako na ali srakonoga, ima srači nogi podobno klasje, steblo pa kakor proso.
Fazol (grah) različnega spola in barve; ragelčni pa neragelčni.
Kihra ali c iz ar a; te v južnih krajih Evrope obilno redijo.
Murke (kumare), dine, tikve, so najbržeje že Rimljani iz Talijanskega v naše kraje prinesli.
Koruza (kukurica, turšica, turška pšenica) izvira iz Amerike, al k nam je najbržeje iz Turškega prišla, se turšica veli in turška pšenica; je žolta, bela, rdeča, siva in pisana na zrnji.
382
Hajdina ali ajda ima im6  od hajdov,   in  izvira iz Afrike najbrže, drug spol haide se imenuie Si-irska, kije iz Sibirije.
Mak,   beli in rdeči,  izvira iz Turškega,  iz Azije.
Krompir ali krumpiš je iz Amerike. Valter Valaj ga je 1623. j. iz Amerike v Evropo na Angleško prinesel; od ondot je na Nemško in od tam k nam prišel pred nekimi 90 leti.
Luk ali čebulja izhaja Jz Egipta, je prišel na Špansko, in potlej k nam. Španski luk je najde-belejši; najbržeje je tudi česen  od tam sem prišel.
Petro želj je prišel iz Macedomje in Mavritanije k nam.
Kumina ima v Egiptu in Etiopiji v Afriki svoj dom; iz Talijanskega je k nam prišel.
Repa izhaja iz Grškega, merkvica iz Jiandije ali Kretovskega otoka; od ondot je prišla na Svajcar-sko, v Erdeljsko in k nam.
Žefran je prišel iz Turškega v Avstrijo in k nam.
Lan in konoplje so iz Azije v Evropo in v naše kraje prišle.
T abak je iz Amerike iz Tabaškega otoka v Evropo na Špansko najpred prinesen bil. Ni ko t ga je od tam leta 1560. na Francosko spravil. Od tam je na Nemško in k nam prišel. Amerikanci so se ž njegovim dimom proti hudim muham branili. Od začetka se je pri nas samo za zdravilo rabil, potlej še le so ga pušiti začeli.                                                           (Konec prih.)
390
Od kod imamo naše žito in sočivje, sadno
drevje in rože?
(Konec.)
Sadno in drugo drevje.
Sadno drevje je prišlo iz jutrovih dežel v grško deželo, od todi na Laško in iz Laškega v druge evro-pejske dežele.
Jablane &mo dobili iz Egipta, Sirije, Nurnidije in iz Grškega.
G ruške tudi od tam in iz Epira na Grškem izhajajo.
Marule so iz Armenije v Aziji na Laško prišle, in še le 40 let po Kristusovem rojstvu so se po Laškem razširjale in potem k nam prišle.
Slive so iz Sirskega na Laško po križovojskah prišle^, in od tam na Nemško in k nam.
Crešnje so Rimci iz Ponta male Azije iz mesta Ceraza dobili. Lukul je to dobro drevo v boji iz Ponta prinesel na Laško, 73 let pred Krist. rojstvom.
Breskve so prišle iz Perzije.
Oreh je tudi iz Perzije prišel na Laško in k nam.
Leska je iz Ponta male Azije doma, in je črez Talijansko sem k nam prinesena bila.
Kostanj je iz Armenije; divji ali konjski kostanj je Kluzij 1550. leta iz Tartarije v Evropo na Laško prinesel.
Nešplja je iz Kandoskega otoka po svetu šla.
Smokva (figa) je iz Jutrovega,  isto  tako ribez.
Kutina je nekdaj na obrežji Donave menda na Turškem najdena bila.
Murva nam je došla iz Kitaja ali Kine, kjer od nekdaj mnogo zidnih gosenic z njenim listjem redijo.
Božji trn (akacija) je iz Azije. Iz njegovega lesa so vse reči, tudi skrinja Božja, v sv. šotori pri zidovih (judih) napravljene bile, zato se pravi Božji trn in tudi Božje drevo.
Nektere rože.
Rože v naših krajih so večidel vse iz drugih dežel k nam prišle.
Sipek ali roža, bela in rdeča, je najbrže iz Je-rihe v Palestini v Kapvo na Talijansko prišla, in od tod k nam.
Rožmarin, ki po Laškem kraj cest divji raste, je menda od tam k nam prišel.
Plavi bez ali bezgovec je iz Španskega.
Bela lilija je iz Azije.
Tu lik a (tulipa) izhaja iz Turstkega.
Klinci so menda tudi iz Azije.
Georgine ali regine so iz Georgije v Aziji med <5rnim in Kaspiškim morjem na Turškem doma.
Rožnata trava, rozenca (Roseakraut) je tudi od ondot.
Oleander prišel je iz otokov Maiabara, Cejlona in iz brežja Koromandeljskega v Indiškem morji.
Hortenzija je tudi od tam.
Paprika (turški poper) je iz Turškega.
Pelin je iz Ponta, male Azije čez Laško k nam prišel.                                                                            Š#