Stari in inladi Slovenec, Zapreta. O. Interdictum, in zapretiti je increpare, praecipere, repellere. 8. Pretiti ali protiti mi je navadno, zapretiti in zapreta pa rabim premalokdaj. Z a p r e t i t i nam. zažugati, užugali (_cf. subjugare.) Zasovu. 0. Vectis, iz zasuti obrucre, ali prav za prav zasunaii obturare. S. Z a s o v nam. zarinek ali znpah pri durih in vratili fcf. zasunka repagulum habd.). Zastara. 0. Kakor v novoslovenščini. Ł>. Pa tudi nam. zasada insidiae; z a s t a v in z a s t a vnik je obses. Sicer se rabi zastav in zastava, kakor /,alog pa zaloga (zastav in zalog obses et pignus). Zastajni. O. Tutela, opitulatio; zast%piti-ati-ovati protegere, opitulari; zaskjpitoli tntor, zast;jplniku propugnator, zasta^pinica patrona. <8. Menil sem, da je zastop, zastopati, zastopnik celo nova oblika po nemški (vertreten, obstruere, vrata zastopiti), in bodla me je, kadar sem jn čital v novejših knjigah in časnikih; ali sedaj vidim, da je zas top - i ti - nos t ild. v smislu ^verstehen" nem.škuta fzastopi se z nogo ne pa z limom!), v inih pomenih pa, kadar se govori o ^varhih, pomočnikih, braniteljih, besednikih, zavetnikih" itd., znana je bila že Vam, toraj ce dobro služiti i meni. Zalivaliti. 8. Zdelo se mi je , da je ponarejena po nemški ,,sich bedanken" se zahvaliti, in da je še mlada nam. hvaliti laudare, gratias agere; ali že Vi ste imeli zahvaliti in zahvaljati gratias agere, toda brez — sg. Zač§lo. O. I začgtlstvo na pr. sv. Marije conceptio. Sf. Menda se razloči od novosl. spočetjp. Tudi bi ne bilo napak, ako bi za načelnik, načelo, načelno — pisali časi začelno, začelo, začelnik dux. Zaječari. 0. Zajgčarl pM canis leporutn venator — pes, kizajcelovi. $. Ker pišete Vi samo zajgci, vidim da je najbolje tedaj zajec, ne pa zajic, zavec, zec, kterih oblik celo nimate. Zvati. 0. Clamare, vocare — vpiti, klicati, kakor novosl. 8. Pa vendar prercdko, na pr. zvati na obed, zvatelj, zvataj qui invitat, ad coenam invitans (cf. zoviea, zovčin Murko). Zvezdinikti. 0. Astrologus, zvezdinica astrologia. <S. Lepše kakor zvezdar ali zvezdogled-ec, zvezdozorec ali - borec ali-slovcc! ZvM. 0. Časi moškega časi ženskega spola, ima tudi lastno sklanjo. <S. Posebej zaznamnja zverstvo feritas, zverost in zverinstvo heluarum natura, zverica in zverinica femina, de feris; zverina caro ferina, zverno beluarum, zverski beluinus; z v e r i t i s e n. pr. jariti se i zveriti irasci et furere. Zemlja. O. Kakor nsl., in le malokdaj se berc zemja, in menda samo enkrat zemi f., kakor česk. <S. Ali ravno ta oblika mi je všeč, da rabim lahko zemlnu, zemisku — zemno, zemsko nam. zemeljsko, zemeljno. Zemlistvo na pr. telese, natura terrestris. Dasi pišejo ini Slovani zemlja tudi za deželo, deržavo, pokrajino, meni vendar ni po volji p. Sv. Ciril in Metod prideta v zemljo slovensko nam. v deželo, ker zemlja je zlasti terra, terra continens. Kako da je zemljaninu Vam bil qui eiusdem est civitatis, in celo condiscipulus ? Zima. 0. Hiems, frigus, in ziminosti frigus. Sf. Kar sicer zovejo ,,zimica", je po Vaše ludi zimlnica febris nsl. merzlica. Zislci. 0. Crepidarum venditor. 8. Vi pišete: vocabulum obscurum. Poznam hišo, kjer se pravi: pri Ziscu, in kjer so res bili čevljarji. Zlo. 0. Sej vendar sploh znano sedanjim Slovencem: malum, iniquitas. <S. Pisari naj se nain. hudo, hudobija itd. mnogotero po stsl. zloba in zlobi; zlobiti in zlobiti se na koga irasci, aegre ferre; zlob saevus, zloba sla bila, zlobost-ota-stvo, zlobnik, zloč I". miseria, zlustvije dolus, zled f. maluni, zledinu noxius p. jadno i z 1 e d n o. 0. Zlorodinu, nasprot dobrorodinu, zloslavinii ignobilis, zlovodinii, zlosrčiuii difficilis rectu, ad secandum; zločistu-stivii maliis, impius, nasprot blagocistu-stivu itd. iS. Iz zel-zli je serb. zlica (feniina prava) hudobna ženska, moški zlič; stari zli'C t. j. zlodej. Znaku. 0. Signnm; familiaris p. svojg znaky. iS. Znamnje ali znamenje, znamenstvo, znanje in znanstvo, je tudi novosl.; paz-iti mi je na razloček med znamenivu signifieans, pa z n a m e n i t ii insignis, conspicuii«. Zraku. 0. Zrakti ima mnogo pomenov: visus, oculus, forma, facies, species, idea, contemplatio. iS. Iz korenike zr-zrk je nsl. zrak aer habd. hung. zrklo pupilla meg. zrkalo rib. cruat. zraka f. radius itd. Z r k 1 o ali z e r k I o, kar z e n i c a nam. zrenica. ¦— Z e r k a I o mi je doslej bilo tudi speculutn, Vi imate pa Ie z r c a I o. — Zračiti je spcctare, in zračna ptica (do aquila) acute cernens, ne po novosl. razlagati. — Zritelj spectator, zrcalnik speculator; zriteljno theoretice, nasprot deteljno practice. Z^bu. <S. Radix, pravite, zgb dilacerare, olim zq,bru cf. nsl. zuberine gingiva; zgbsti dilaccrare, frigere, congclari; mar tudi zgbnq,ti, zgbati germinare i'k perve korenike? Zgblica fringilla, nsl. zeba (Fink).