Peter Hitzinger (Znojemski, Podlipski) v slovstvu slovenskem. XV. Kar je Zg. Danica 1. 1849 št. 35 pod naslovom: Zmaga križa pod cesarjem Teodozjem — razkazala bila iz božje vladbe v zgodovini celega sveta; to je Hitzinger 1. 1854 št. 50 po izvirnih cerkvenih pisateljih (n. pr. Sozomen, Sokrat, Teodoret, sv. Avguštin) popisal: flČudna zmaga cesarja Teodozja zoper Evgenija", 1. 1855 v Mitth. d. hist. Vereins: ,,Der Kampfdes Kaisers Theodosius gegen Eugenius am Flusse Frigidus", 1. 1856 pa popeval v Novicah št. 91 v baladi iz krajnskc zgodovine 1. 394 nBitva na Vipavskem": Oj leži, leži pogorjeVojsko zbral je knez Evgeni, Od Triglava blizo v morje;Carstva ropar nepošteni; Čez pogorje pelje cestaDjal verh gor malike bele, V laško zemljo, v lepe mesta;V roke dal jim zlate strele. Zid za zidom pot preprega,Glas že pride od zahoda Stolp za stolpom jo obsega;V Carjigrad tje, do izhoda: Tam na stražah so vojaki,»Vojsko zbral je knez Evgeni, Vsi so derzni koreujaki.Carstva ropar nepošteni.« Unstran hribov pa globokoKaj stori na glas nadložni Kaže se polje široko;Teodozi, car pobožni? Oj to ni polje široko,Skliče v vojno, v boj se bliža, Vojske množtvo je visoko.Gre pred njim pa znamnje križa. Pred še moli car pobožni! »Ti poiuagaj, Bog vsemožni! Eod neverni naj ne pravi: Kam njih Bog pomoc odstavi ?« Čudno naglo z vojno celo Pride car v Emono belo; Berž hiti z vojaki v gore, Verhne straže kmal premore. Vojna v ravno iti jame, Boj serdit pa tii se vname; V sredi dne se noč napravi, Silna bitev cara vstavi. V noči moli car pobožni: »Ti pomagaj, Bog vsemožni! Eod neverni naj ne pravi: Kam njili Bog pomoč odstavi?« Truden car vtopi se v spanji, Glas dveh mož mu pride v sanji: »Nič ne boj se, cav ves verni, Ti pomaga Bog nezmerni.« Z dnem se car serčno vzdiguje, Up vojake nadušuje; Cversto stopajo z višave. Gre jim vid že do ravnave. V ravni vojski vse se bliska, Truma druga zad pritiska; Spet pa moli car pobožni: »Ti pomagaj, Bog vsemožni!«. Pot rešitve se odgerne, Sproten trop se k caru verne; Vojno vso nov up navdahne, Kar v sovražne trume mahne; Spct pomoč z nebes prisvita, Burja. vstane grozovita; V sprotno vojsko silno brije, Vse orožje z rok ji vije. Zmagan, vbit je knez Evgeni, Carstva ropar nepošteni; Svet spoznal je vero pravo, Car Bogu dajal je slavo. Pred to pa so isto leto v Danici priobčeni bili že njegovi ,,Odgovori pri petih litanijah Matere Božje" 1. 19; ,,Bukve brez čerk" polegnemške pesmi Kr. Šmida 1. 31, in 1. 38 poleg Tomaža Kempčana ^Ljubeznjivost in milost Jezusova". V Novicah je nato, da so mnogi jezikoslovci novoslovenščino krepko in izvirno tedaj razlagovati jeli na podlagi staroslovenščine, v 1. 60 zapel Znojemski pesmico: »Stara in nova slovenšina", ktera ima v sebi tolikanj slovstvenega blaga, da se je bavil z njim 1867 Jezičnik skoraj celo leto, pa ga vendar ni prebavil do cela. — V 1. 90 se nahaja njegova »Kovaška", ktera se poje po znani nemški nDer Grobschmied", in se pričenja s BKovači pridno kujemo, — Se nikdar ne utrudimo, — Pik pok, pik, pok, pik pok" itd. — L. 92 kaže spet balado iz krajnske zgodovine leta 1593, ki je po znani dogodbi, ktero opčva, pa tudi po krasni obliki izverstna, ter se glasi ,,Sisek rešen": Tam beli Sisek mi stoji, Je v Sisku grad na vogle tri; Pred gradom mesto zidano, In vse za bran napravljeno. Pred mestom turška množica Med rovi je nastavljena, In unstran Kolpe kaže se Šotorov turških polno vse. Je Hasan turSki baša zbral Od vseh strani močno druhal; Nevernik Sisek rad bi vzel, Ga zlo stiskati je začel. Pa Blaže se ne gane kar, On Sisku verli poglavar; Z njim vred je vojna majhena Braniti se pripravljena. Kaj verli Blaže pa stori, Ker Turek Sisku zlo proti? On piše list do Zagreba, Do bana tam hOTvaškega. Od bana glas je dalje dan, V Ljubljano belo Se poslan: »Nevernik Sisek rad bi vzel, Ga zlo stiskati je začel.« Že bliža Sisku se v pomoč S horvaških mej nabrana moč, In drugo trumo s krajnskih mej Pelja Turjaški knez Andrej. Je Turka res desetkrat več,' Turjaški knez pa ni boječ ; Napasti berž sovražnika Veli serca junaškega: »Praznuje danes, pomni vsak, Se svet Aliec, keršansk vojak; Z njim vred naj Kristus bo naš glas. In Bog ne bo zapustil nas.« Pri jedi turški baša je; Ko bobnov hrum zasliši se, Strahovi vsi ga sprelete, Zdaj zadnja je, mu vest pove. Se baša vzdigne s konjico, Čez sinjo Kolpo pelje jo. V keršanski pervi trop se z njo Zažene kar naj bolj močno. Turjaški knez nasprot zderči, Za znamnje svojim ustreli; Z njim zdirjajo oklepniki, Na Turka malmejo serčni. »Praznuje danes, pomni vsak, Se svet Aliec, keršansk vojak; Ž njim vred naj Kristus bo naš glas, In Bog ne bo zapustil nas.« Vsi red za redom pokajo, Na desno, levo sekajo; Pregosto Turki padajo, Njih trume zlo se tergajo. Še vdari vmes horvaški ban, Neverni roj je v beg zagnan; Se Kolpa Turkov zagosti, Se baša v reki se vtopi. Je Sisek zopet rošen bil, Zmagavcov krik se je glasil; Ob mestu trikrat krog gredo, Bogu vsi trikrat čast dajo. L. 1856 jeseni sta presvetli cesar in cesarica pervikrat skupaj bila na Kranjskem in v Ljubljani celo o sv. Elizabeti, in popevali so to slavnost razni pesniki umetno in slavno ; Hicinger pa, češ, duhoven pastir med slovenskim narodom v Podlipi, zapoje jo po šegi narodne pesmi 1. 95 BCesar in Cesarica v Ljubljani:" Oj stoji, stoji Ljubljana, Oj je z drugo spremenjana. Ni z ozidjem ograjena, Ni ne z vrati zatvorjena; Na široko je sprosterta, In na vse strani odperta; Množice se tare cesta, Ktera koli gre do mesta; Vre iz vsakih ulic truma, Tergi vsi so polni hruma. Ali vojska je priderla, Ptuja sila vse poterla? Ni ne vojska sem priderla, Ptuja sila nič ni sterla; Pa sprejema Krajna zvesta V sredi velikega mesta Svoj'ga svetlega vladarja, Franca Jožefa cesarja, Njega preblago družico, Lizabeto cesarico. Hočeta za čas ostati, Blagovoljna se skazati. V sredi svojih zvestih Krajncev, V sredi skušenih Ljubljancev. Kaj si voli cesarica, Previsoka vladarica? Pride še svoj god veseli Praznovat v Ljubljani beli. V tem raduje se Ljubljana, Oj je z drugo spremenjana. Gojzd posoja tanke mlaje, Hrib in dol zelenje daje; Je cvetlic jesen bogata Eavno kot spomlad košata: Venec z vencom pot oprega Venec z vencom zid obsega; Lep škerlat, tančica dala Sta neštete pregrinjala; Mnogopisane bandera Vihajo se na jezera. Solnce jasno z neba sije, Se zvečer nerado skrije; Kaj? če solnce le se umakne, Pa svetloba z njim ne mrakne. Lučic mnogo mnogoterih, Kakor zvezd z nebes stoterih, Se povsod po mestu vterne, Da svetlo se vse razgerne; Solnce drugo še prisije, In 'z za hriba svet razlije. Ljud vesel se krog sprehaja,Mesto celo napolnuje: Kakor bil bi v sredi raja;Živi, svetli cesar! živi! Glasen krik se vmes vzdiguje,Svetla cesarica, živi! Svest si resnice v dobrovoljki že opevane: ,,Res da čerka le mori, — Da le duh duha živf; — Kot telo pa duši služi, — Tak se čerka z duhora druži;" — spusti vendar Znojemski, sam že dokaj dober pesnik ter slovničar, v Koledarčku Bleivveisovera 1. 1856 naslednja dva seršena : Nekterim pesnikom! Mislil bi, ptičice,Graja pa naj na to Ktere med namiReč se ji mala, Koli glasijo se,Precej serdito bo Slavčki so sami.V sprot začverčala. Smeja se kakor medPtičice! s tem gubi Sebi mnogtera;Slava se vaša; Da ji nihče ni spred,Slavček, se meni zdi, Njena je vera.Tak se na zglaša. Slovnlčarjem! To se mi čudno zdi: Čerkice se derži Vsak iz vse moči; Kakor da čerkica Bila modrost bi vsa, Bila bi sreča vsa.