' s / v Irsiu,^v sredo 16. maja 1883. i đ Tečaj VIII ttjČV v il tv**.; Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V »diDMti J« «8«. ■ EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in tabel« o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta M. gld. KO kr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trsta po K kr., v Gtricl in v A|d«vtčinl po 6 kr, — Naročnine, reklamacije in inserate prejema OpravHiitvt »vi« Z o nt a 5«. Vsi dopisi se pošiljajo Uredniitva »vli Torrente« Nuova TipograQa;vsnk mora biti ir*nkiran. Rokopisi orw posebna vrednosti se n» vračajo. — Inseratt (razne vrst« naznanila in poslanice) se zaraSuuijo po pogodbi — prav cen6 ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Ali smo Slovenci za svoje narodno-gospodarsko-politično delovanje zadostno organizirani? (Konec.) Enako bi splošno slovensko društvo dobrodejno vpljivalo ne kmetiški stan in njegove zadeve. Do sedaj Ima vsaka kronovina svojo kmetiško družbo, kmetiške šole in druge zavode. Kranjska in Primorska sti dobile v novejšem času tudi svoja popotna učitelja kmetijstva. Ali izkušnja nas preživo uči, da vse to premalo vpljiva na našega priprostega kmetovalca, in upamo se trditi, da vse enake naprave so do sedaj fie vse premalo dobrega sadu donesle. In kaj je temu uzrok? — Gotovo nič druzega nego njihovo osamljeno ter v splošno živenje premalo razširjeno delovanje. Kaj nam pomagajo kmetiške družbe, šole in drugi podobni zavodi, kateri delujejo le nekako na papirji — nekako gosposko in umetno, iz česar se d& le toliko razvideti, da so, da figurirajo, & napram stroškom, katere taiste stanejo, vendar pravega uspeha ne vidimo. Naj nam teh vrstic nikdo za zlo ne vzame, ker nismo jih pisali iz kakega slabega namena, ampak z namenom, da bi nahajajoče se napačnosti odpravile, ter naše narodne zadeve zboljšale. Torej bi omenjeno slovensko društvo, v katerem bi se nahajali kmetijsko izobraženi možje, kaj dobrodejno vpljivalo se svojimi sveti, in v slučaji potrebe tudi s primerno denarno pomočjo na vsa narodna društva, šole, kmetiške občine ter po njih na posamezne kmetovalce. Nikakor tudi ni dovolj niti v dosego namena primerno, da kmetiške družbe dobivajo podpore za te in one stvari, ter potem za taiste nakupijo žlahtnega plemena livino, raznovrstna semena itd., kar se pa vse potem kmetovalcem za drag denar prodaja. — Kde bode tedaj potem uspeh ? — Naš kmetovalec Še ni prišel do prepričanja, niti ni toliko premožen, da bi si stvari za poskušnjo za drag denar kupoval. Temu zlu trebalo bi odpomagati in sicer bi morale najprvo kmetiške družbe same vsaj po svojih močeh kaj storiti, to je, z raznimi kmetiškimi poskusi kmetovalce zastonj preskrbeti. To se ve da, vse se ne d& zastonj storiti; v takem slučaji bi tedaj občno slovensko društvo z materijalno pomočjo v povzdigo kmetijstva veliko dobrega lahko storilo. Ker je tudi v tej stroki korist splošnega sloven- Podlistek. (Spisal J. Turgenjev, preložil M. M&lovrh.) VI. (Dalje.) »Ehe! bogme i ti si kusnst!« pomisli Pigasov; a Natalij ino srce je burno tolklo. Darja Mihajlovna je gledala dolgo in začudeno Volinceva in izprego-vori naposled prva; jela je pripovedovati o nenavadnem psu svojega prijatelja, ministra N. N. Koj po obedu je od Sel Volincev domov. Poslavha-joč se od Natalije, ni se mogel vzdržati, da jej ne reče: »Zakaj ste tako zmedeni, kakor da ste kaj zakrivili? Pred nikomer kriva ne morete biti«! Nat tlija ga ni razumela ter samo za njim gledala. Pred Čajem pride Rudin k njej in pripognovši se črez stol jer reče tiho: »Vse je kakor sen, ali ne ? Jaz vas moram denes samo videti, vsaj za čas.« — Nato se obrne k m-lle Boncourt. — Evo, jej reče, tu je tisti feuileton, ki ste ga ukazali, in pripognovši se zopet k Nataliji zašepeta: »glejte, da okolo desetih pridete v borovo lopo: jaz Vas bodem tadaj čakal«. Tistega večera junak je bil Pigasov. Rudin se mu umakne. On je Darjo Mihajlovno silno dobro zabaval; najprej jej je pripovedoval o nekem svojem sosedu, ki je trideset let zdihoval pod ženskim za-povedništvom ter toliko oslabel, da je jednoč v pričo Pigasova zasukal rokave kakor ženska. Nato je prešel Pigasov na druzega soseda, ki je bil najprej gizdalin, potem melanholik ter naposled hotel postati bankir. »Kako ste se vi, Filip Stepanič, kot gizdalin nosili?« ■ Lepo; na petem prstu imel sem dolg nohet.« Največ sr je smijala pa Darja Mihajlovna tedaj, ko je začel Pigasov umovati o ljubezni ter jo zago- skega društva dokazana, preidimo na korist takega društva za manjše obrtnike. Ni neznano, s kakimi težavami se ima manjši obrtnik dandanes boriti. Veliki kapital je storil male obrtnike sebi sužnje, kar je v splošno živenje poseglo dotle, da niso samo manjši obrtniki po mestih postali pravi reveži, temuč čuti se ta nadloga uže v skrajnem kotu dežele, kder so se obrtniki še pred malo časom z svojim obrtom lahko pošteno preživeli. Nova obrtniška postava obeča vsaj nekaj malo zboljšanja, katera pa, to se ve da, ne bode mogla vsega storiti — treba bode tedaj tudi lastne pomoči, da se v tej zadevi kolikor toliko na bolje obrne. Tako pomoč bode pa treba naravnost izmej naroda pridobiti, katera bode tudi tem zanesljivejša, ker bode se naslanjala na zaupanje naroda, za katerega bodo potem manjši obrtniki v vseh slučajih v njegovo korist tem gotoveje delovali. In prav tu je najvažneja točka za obrtniški stan, da dobi mej narodom svojo zaBlombo, — da se pri svojcih ohrani za potrebni kapitai, bodi si posredno ali neposredno. V takih slučajih bilo bi mu tako slovensko društvo nočna zaslomba, katero, ako bi mu tudi z denarnimi doneski posredno ne pomagalo, vsaj bi mu z dobrim svetom in svojim vpljivom lahko pomoglo do lažje pridobitve potrebnega kapitala. Enako bi se z pomočjo občnega slovenskega društva lahko, ali saj laglje ustanovljale kmetiške — ob enem obrtniške posojilnice, katere bi ubogemu kmetovalcu in obrtniku dajale potrebnega denarja proti zmernim obrestim in na način, po katerem bi zapo-sojeni denar polagoma vračal. Menimo, da smo vsaj poglavitno povedali o koristi takega splošnega slov. društva, katero bi z svojo delalnostjo slov. narodu lahko neizmerno veliko koristilo. Preii zaključkom svojega razmotravanja hočemo poudariti Še splošno korist, katera bi prihajala od takega društva, kar bi ga najbolj priporočalo, ter mu trajni obstanek zagotovilo. Dandanes je svet uže tako, da od vsake stvari tirja nekaj dobička, in vzlasti priprostega človeka lahko ne pripraviš, da bi izdal krajcar, ako ve, da od dotične stvari nič ne dobi, tudi ako mu namen stvari še lepše razlagaš. In tak dobiček bi omenjeno društvo priprostemu ljudstvu kaj lahko podajalo. Slovenci imamo mnogo časnikov in v poslednjih letih so se nam knjige raznovrstnega zapopadka močno pomnožile. Ker pa naše slovensko ljudstvo še ni dospelo do zavesti, da bi samo iz sebe naročalo si časnilcov in knjig, kar tudi splošna revščina nekoliko vzrokuje, imelo bi tako društvo tukaj prelepo polje, na kate- tavljati, da so tudi za njim ženske zdihovale in da ga ]e neka Nemkinja vroče krvi imenovala »apetit-nega Afrikaniča.« Darja Mihajlovna se je smijala, ali Pigasov ni legal; on se je res mogel s tacimi zmagami ponašati. Trdil je, da ni na svetu laglje stvari, nego narediti, da se v nas katera koli ženska zaljubi, samo gov&ri jej deset dni zaporedoma, kako je v njenih ustih raj, v očeh blaženstvo in kako ničeve so vse druge ženske proti njej; enajsti dan reče ona sama, da je v nje očeh blaženstvo, v ustih raj in da so vse druge ženske ničeve proti njej in naposled Vas poljubi. Na sveti se različne stvari gode; Bog zna, da li i Pigasov ni istine govoril? Poludesetih je bil Rudin uže v lopi. Na daljnem bledem podnebji so se pojavljale zvezdice, druga za drugo; od zapada se Še vse žari — tam je nebo jasneje in čisteje; mesec bledi skozi brezovo mrežo. Ostala drevesa so stala ali kakor velikani ali jih niti razpoznati ni bilo. Nobeden listič se ni zibal, v gornjih vejicah se je videlo, ko da nekaj slušujo, kar se godi {io vzduhu. V bližini je stal veliki dom Darje Mihaj-ovne, a nekatera okna so bila še razsvetljena. Kratek in tih je bil večer. Rudin je sklopil roke križem čez prsa in tako mirno stal. Srce mu je tolklo hitro in jedva je dihal. Naposled čuje počasne tihe korake; Natalija stopi v lopo. Rudin hiti proti njej in jo prime za roko. Ta je bila hladna ko led. »Natalija!« reče on s tresočim glasom, »hotel sem vas videti--ni mi bilo mogoče jutrajšnjega dne dočakati. Povedati Vam moram n«kaj, česar se nisem nadejal, česar denes zjutraj Še sam nisem znal: jaz Vas jjubim!« Roke Natalijine, ki jih je on držal, streso se. »Jaz Vas ljubim,« ponavlja on; a kako sem mogel rem bi se dalo z razŠirjevanjem slov. časnikov in knjig neizmerno veliko dobrega storiti. Koliko je še posameznih hiš, da celč vasi, kder se še čisto nič ne čita, kar je uzrok, da so enaki ljudje vedno rnanj izobraženi, nego tam, kder se saj nekoliko Čita. Vzlasti na take krajevne razmere bi tako društvo moralo Eoseben ozir jemati, ter za nje naročiti časnikov in njig, ter jih tako vzbuditi k dostojnemu telesnemu in duševnemu živenju. Vzlasti pri našej slov. mladini bi se dalo tem načinom silno veliko dobrega storiti. Znano je, da naša slov. mladina se h kratkočašenju le prerada pregrešne in škodljive igre poprijemlje. S korenino bi trebalo jej izruvati to grdo strast, kar bi se z razširjenjem slov. časnikov in knjig najuspešneje storiti dalo. Vem, da se pri tem poprime marsikaterega domoljuba nekaka plašljivost in mislil si bode, da takega podjetja, vzlasti pri sedanjih okolnostih, ni mogoče izvesti. Ali nikar tako misliti; z dobro voljo in z unetim srcem za dobro stvar se da vse storiti. Recimo, da nas je Slovencev poldrugi milijon, tedaj od tega Števila računimo, da bi društvo lahko Štelo najmanj 100.000 udov, kateri bi se dali še pomnožiti s tem, da vsak premožneji ud plača vsaj še za enega uda. Ako bi društveuina znašalo le 50 kr., kar je na leto gotovo malo, — tedaj ali ni 50.000 gold. uže lepa svota, s katero bi se dalo uže nekaj storiti in društvo samo bi se tudi prav lahko vzdrževalo. Kakor smo uŽe v začetku spisa omenili: čitalnice in bralna društva nam ne zadoščujejo več, kajti one so nekako preveč omejene in ubožnejšemu ljudstvu nepristopne — vzlasti po večjih vaseh in trgih, kder se v gostilnicah nahajajo. Skrbeti nam je tedaj, da se slov. časniki in knjige razširijo mej narodom, da mu jih ne bode treba iskati po nepristopnih krajih, in vsa Slovenija naj postavi veliko bralno društvo. Lep korak bil bi to tudi do izvršilne ideje — zedinjenja vseh Slovencev in tako do splošnega izboljšanja naših političnih, narodnih in gmotnih razmer. Slovenski domoljubi! nikar se več ne obo-tavljajmo; krepko roko in za vzvišeno stvar unetim srcem pričnimo ozbiljno delovati, združimo moči, in vzraste naj nam v sredini Slovenije steber splošnega slovenskega društva, na katerega se bodemo v vseh zadevah zaupljivo ozirali, ter v času skušnje nahajali pri njem svojo zaslombo. Neznan. tako dolgo samega sebe varati, kako da uže /davna nisem uganol, da vas ljubim!.. . A vi? ... Natalija, recite, a vi?« Natalija je jedva dihala. »Saj vidite, da sem prišla,« reče naposled Natalija. • Ne, recite, ali me ljubite?« »Zdi se mi... da . ..« Šepeta ona. Rudin jej stisne še življe roko in jo hoče objeti. .. Natalija se brzo ozre. »Pustite me, — mene je strah — zdi se mi, da nekdo sluša... Za Boga, bodite oprezni, Volincev sluti ...« »Bog ž nijm I Denes ste videli, da mu ni odgovoril nisem ... Oh Natalija! jaz sem srečen ! Odslej naji nič več ne bo ločilo.« Natalija se mu ozre v oči. »Pustite me, prosi tihim glasom, čas je, da odidem.« »Samo še trenotek 1...« »Ne! pustite me ...« »Ponovite vsaj Še enkrat.. .« »Vi pravite, da ste srečni 1« vpraša Natalija. • Jaz? Ni na svetu srečnejšega od mene. Sum-nite li?« Natalija vzdigne glavo. Plemnito. mlado lice bilo jej je prekrasno videti v tej tajinstvenej senci lope, pri slabej razsvetljavi razlivajočej se z mračnega neba. »Znajte torej« — reče ona — jaz bodem Vaša.« »O Bog!« vsklikne Rudin... Natalija je odšla mej tem hitro. Rudin je ostal še nekoliko hipov v lopi, potem odšel tudi on počasi iz nje. Mesec mu razsvetli lice; na ustih mu je trepetal blažen smehljaj. »Jaz sem srečen,« reče na polu glasno. »Da, jaz sem srečen,« ponavlja še enkrat, ko da bi hotel samega sebe preveriti o resnici svojih besedi. Zdaj si izpravi obleko, potrese z glavo in veselo z rokama mahajoč, odide z vrta. EDINOST. Zaupnica velečestitemu gospodu kanoniku Štrku, poslancu za Podgrajski okraj v dež. zboru Istiskem, katero so poslali načelniki ondolnih večih občin, glasi se tjiko-le Veleltovani gospod poslanec l Prečastiti gospod kanonik t Ko ste blagovolili prevzeti poslanstvo našega okraji v deželni zbor Isterski, nadejali sm« se, da bodete, prečastiti gospod kanonik, uporabljali svojo izredno :iadarjenost, učenost i strokovnjaško zvede-ncst v korist slovanskemu narodu v Istri, kateremu so prijatelji tako redki. Pri t^j nadeji pa tudi nijsmo prezirali težav, katere ima slovunsk poslanec v našej deželnej zbornici, kder samooblastno gospodari brezobzirna večina, ki pa zastopa manjšino Isterskega prebivalstva. Nijsmo se motili I nego s pravim zadovoljstvom sledili smo vašemu požrtvovalnemu, neustrašljiverau i moškemu delovanju. Razkladali ste nasprotnikom našim z neovrgljivimi dokazi težnje i potrebe prezi-ranega naroda. Bližajo se nove volitve. Da si vemo, da ste z raznimi poslovi preobloženi, vendar želimo in upamo, da bodete tudi za novi zbor sprejeli mandat našega okraja ter svojo tako sijajno spričano moč posvetili v jednakej meri, kakor do sedaj, koristi Istranov. PreČast ti gospod kanonik! Blagovolite prijazno sprejeti našo iskreno zahvalo za ves Vaš mnogi trud i bodite prepričani o našem osobitim zaupanji. Slede podpisi. Podgrad v dan 10. aprila 18&J Politični pregled. Notranje dežele. Naš cesar je 12. t. m. prišel v Mcnakov cbiska-vat kraljevo cbitelj. Cesarjevih Rudolf in cesarjema Stejanija sta se preselila v Laksenburg, kder ostaneta poleti. Meseca avgusta se pričakuje v cesarjevej cbitelji dogodek, katerega z veseljem pozdravi najvišja vladarska hiša i ž njo vred vse avstrijsko prebivalstvo. Ko je cesar sprejel državnega zbora načelnika dr. Smolko, da mu je poročal o delovanji državnega zbora, grajal je napadov alno postopanje levice pri šolskej debati. S cesarskim patentom cd 11. m. je kranjski deželni \bor ra\pulien in zaukazane so nove volitve. — Drug cesarski patent od istega dne pa sklicuje k zborovanju te le deželne zbore: dolenje-avstrijskega na 21. maja. solnograšlcega, štajerskega in silezijskega na 26. maja, tirolskega na 4. junijn, bukovinskega na 20. junija, dalmatinskega na 28. junija, goriškega in istrskega na 16. avgusta. Drugi (deželni zbori se utegno še le pozneje sklicati, kranjski pa se utegne snitj one dni, ko bo cesar na Kranjskem. Vsled Najvišjega sklepa je naučno ministerstvo zaprlo nemške pararelke na gimnaziji v Meseriču na Moravskem, ker je bilo vsako leto jako malo učencev, letos v vseh štirih razredih le 48. — Prihodnje leto namerjava misterstvo zapreti tudi nemUo gimnazijo v Strasnici. l:o ljudstva iz sosednjih in tudi bolj oddaljenih krajev k obbajanju cerkvene slovesnosti v 6. dan t. m. Cerkev je bila kaj lepo okrašena. Po-poludne je napravila mladina veselico pod tribojnico, Vršilo te je vse v najlepšem redu do solnčnega zahoda, potem pa so se razšli vsi vsak na svoj dom. Zdaj imamo jako lepe in poljskim pridelkom ugodne dneve; po dobrem dežji je nastopila gorkota, da vse veselo cvete in raste. Nadejamo se dobre letine in Boga prosimo zanjo, kajti dobre letine nam zelo treba, ker nosimo težavna bremena i se s zadnjimi letinami ne moremo posebno hvaliti. V Ljubljani 14. maja. Zopet nekaj veselega iz Kranjske 1 Zadnja nem-Škutarska trdnjava v našej deželi je pala I Deželni zbor, kakor ste se uže iz Časnikov prepričali, je raz-puščen s cesarskim patentom 11. maja. V prvej polovici prihodnjega meseca ali Še pred bodo nove volitve. Bivši deželni zbor v svojej nemškutarskej večini je bil prava moralična Plevna za ves narodni razvoj mora za narodno omiko in prosveto, nečuvena zaušnica političnoj dostojnosti, pravici In svobodi. 570 prebivalstva je vladalo nad 95°/, 1 To vam je bil p irla-ment, da se Bogu usmili 1 In da so bili zastopniki teh 5°/» prebivalstva vsaj pravi Nemci! ali bili so reveži —ker so ga zapustili, iz katerega so porodili se—brez naroda, tedaj tudi brez domovine. Vsak človek, še cigan ima svoj narod, ali ti so bili breznarodni ho-munculi. No bivši deželni zbor in njegova večina po Vestenekovej milosti — requiescant in pace I Fue-runt/ bila sta, in ostaneta nam vedno v strašilnem spominu. Mi solz po njih ne bomo točili, na-grobnic ne govorili, to delo prepuščamo nemškutar-jem: oni imajo več časa, ker se ne bodo vdeleževali volitev; mi pa se moramo pripraviti na nje in gledati, da izberemo može, na katere bo ponosen ves narod. In bogme, to bode! Novi deželni zbor stopi na pozorišče ves prenovljen — in capite et membris. Tudi novi narastaj bo zastopan in ne v slabih eksera-plarih . Z razpuščenjem bivšega deželnega zbora je zginola iz Kranjske nekdaj vsemogočna nemškutar-ska stranka iz vseh javnih zastopov — kakor kafra, in samo zavoljo lepšega bodo rekali nje kolovodje, da se ne vdeležijo volitev. Kaj neki tudi hočejo reveži, samo na-se navezani, brez etične podlage, brez nad-krilujoče omike, se svojimi bore 5°|0 proti 95°f9? Samo v velikem posestvu bi utegnoli z nekaterimi svojih prodreti, kar pa Še ni gotovo, ker Časi se spreminjajo. Toliko se pa vendar uže danes lahko reče, da kandidati a la Dežman in robati baron Apfelhaum letos tudi tu ne bodo imeli sreče. Na vsak način je tedaj v novem deželnem zboru narodna večina nad dve tretjini gotova, ne pa, kakor piše nerazumljiva »Politik«, samo za dva glasa. Delovanje z narodno oad-dvetretjinsko večino ;pojde vse bolj od rok, nego v Rudin vstane. »Povedati Vam hočem, Sergej PavliČ, zakaj sem k Vam prišel, zakaj sem mislil, da pred Vami ne smem skrivati ničesar .. kar se tudi Vas dostaje. Previsoko vas cenim ... pred Vami nisva hotela komedije igrati. Vaša ljubezen do Natalije mi je znana. Verujte ini, da znam svojo vrednost in da znam, kako malo sem vreden Vas zameniti v njenem srci; ali ker se je stvar tako razvila, bi li bolje bilo, varati in rle-pariti Vas i druge ljudi? Recite, Sergej Pavlič?« Volincev si je položil svojo roko na prsa, ko da se hoče sam zavladati. »Sergej Pavlič I« nadaljuje Budin; »jaz sem Vaše žalosti uzrok, to znam ... no umiti se pred Vami ... nama ni drugače mogoče bilo, nego s popolno odkritosrčnostjo. S tem, mislim, dokaževa svoje spoštovanje do Vas. Odkritosrčnost, popolna odkritosrčnost s kom drugim bila bi nespametna; ali z Vami je dolžnost. Nama godi misel, da naša tajnost v . ..« Volincev se je glasno zasmijah »Hvala Vam za toliko zaupanje!« vzklikne on, akoprem nisem Vas prosil, da mi razodenete svoje tajnosti, kakor jih jaz Vam ne bodem. Ali vi govorite še o nekej tretjej osobi. Iz tega ukrepam, da zna Natalija Aleksejevna za Vaš prihod in za tega prihoda razloge.« Rudin je prišel v zadrego. »Ne; o tem nisem govoril z Natalijo Aleksejevno* ali ona misli tako, kakor jaz.« »To je vse lepo,« odgovori Volincev po kratkem molku in začne s prsti bobnati po oknu — ali, verujte mL mnogo bolje bi bilo, da bi me Vi malo menj cenili. Meni, da Vara resnico povem, Vašega spoštovanja kar nič treba ni. Toda — kaj želite zdaj od mene?« (Dalje prihodnjič.) EDINOST. bivšem deželnem zboru, ki je živel samo ob demonstracijah in prepirljivih debatab. Zato: Živio novi deželni zbor! Domaće in razne vesti. Odbornikom društva •Edinost«! Jutre o poludne bode odborova seja v prostorih del. podpornega društva. Dnevni red: 1) Predlaganje računov po g. denarničarju in volitev še enega pregledovalca. — 2) Posvetovanje zarad občnega zbora v Brezovici 3) Poročilo glede oddanih prošenj. 4) Prejemanje mnogih novih udov. Tr Zadke novosti. Binkoštni prazniki so bili prav lepi, prijazni. Po Trstu je bilo oba praznika zjutraj velikansko gibanje v cerkvah, posebno pri sv. Justu, kder je mil Škof birmoval. Prejelo je oba dneva sakrament svete birme okolo 900 otrok. Botri in birmanci so oba popoludne polnili okolico, kder je bilo tako živahno, da so bile vse gostilne prenapolnjene in da so izvoščiki imeli posla nad glavo. A tudi čez morje v Istro, na Goriško in v Postojno je oba praznika potovalo vse poluo izletalcev; tako na priliko je odšlo s parobrodom v nedeljo in ponedelek v Koper nad 850 osob, v Izolo in Piran kakih 200 osob, v Gorico Kormin kakih 800 osob, v Postojno okolo 900 osob; v Skednji je bilo v nedeljo gotovo nad 1200 Trža* čanov in v drugo okolico jih je odšlo gotovo kakih 2 do 3000; vsega skup more se računiti, da je te praznike izletelo iz Trsta nad 8000 osob, in da so vsi ti ljudje gotovo potrosili najmanj 20,000 gld. Vidi se Iz tega važnost Trsta za vse bližnje kraje. A pri vsem tem so bili tudi v Trstu zvečer napolnjeni vsi javni vrti in vsi razni vrti pri gostilnah, na akvedotu je bila godba v treh krajih, sploh povsod vse polno veselja — in vendar vedno in vedno zdihujemo, da se nam slabo godil Tetralogija JVagnerjeva, katera se je imela začeti včeraj v »Politeami« preložena je za 8 dni, in kakor se sliši, utegne celo splavati po vodi; uzrok temu je, ker mestna komisija za varnost proti požarom zahteva mnogo novih priprav glede varnosti za vsak slučaj nesreče. Trialki listi se prepirajo zarad novega ravnatelja na mestnej gimnaziji in pa zarad učiteljev in učiteljic, Židov in Židinj. Kar se tiče ravnatelja, najrajše bi nekateri videli, da bi poklicali kako novo moč iz obljubljene dežele, kar pa ne pojde. Največ nade, da postane vodja, ima profesor Ve tak, ki je bil poprej na gimnaziji v Kopru, a zdaj služi uže več let na tuk. mestnej gimnaziji. Kar se tiče pa učiteljev in učiteljic, skoraj vsi so proti Židom, katerih je dosti nameščenih na mestnih šolah, a listi še boj6 povedati to, kar jim je na srcu in nekateri še celo tako bolj sramežljivo zagovarjajo Žide. Radi bi, pa se boje Mojzesa, in potem je v Trstu malo neodvisnih listov, manj ali več se skoraj vsi boje gospodarjev bank In drugih zavodov, ki včasih kaj pusto od sebe. Ali ni smešno to stanje tukaj v Trstu? A kaj le smešno, da ne bi bilo tudi Žalostno. Crnogorski knez je došel v pondelek uie ob 3't, ure zjutraj v Trst na ruskej korveti »Djigit«; ob 61!, uri je naznanjal ta prihod strel kanonov na Tržaškem gradu in odgovarjal je zopet daljni strel na morju. Knez se je precej peljal iz korvete na kolodvor, kder ga je čakal in sprejel vojaški poveljnik tržaški se svojim štabom v velikej paradi; spremljali so kneza črnogorski minister Stanko Radonič in njegov prvi^ adjutant Niko Matanovič, potem ruski poslanik na Črnogorskem dvoru, in še več drugih črnogorskih in ruskih oficirjev, vsi prav lepi gospodje v prekrasnih oblekah, pravi slovanski junaki. Ruska korveta, ki ima 9 kanonov iti IGO mož, ostane še nekaj časa tukai. Knez je odpotoval na Dunaj, kder se ustavi nekoliko dni in bode prebival v cesarskem gradu. Od tam pa odpotuje direktno v Moskvo h kronanju ruskega carja. Pred kolodvorom je bilo k ljubu temu, da ni bil znan prihod kneza, vse polno radovednega ljudstva. Samomor. Trgovski agent Josip Forminach, 87 letni elegantni mož, skočil je v nedeljo pri sv. Andreju v morje in je utonil. Uboštvo in zadrege so bile uzrok samomora. Požar. Vstal je v nedeljo ogenj v prodajalnici nekega Angelo Ghius v Via sette Fontane, 302; a mestni pompirji so ta ogenj kmalo zadušili; škode je vsled požara nekaj nad 500 gld. Tudi v pondelek nastal je požar v prodajalnici nekega kotlarja, katerega pa so pompirji hitro vgasnoli. V morje je padel v soboto desetletni šolarček na bregu ribjega trga, dva mornarja sta zapazila to in dečka iz morja izvlekla. Neprostovoljna kopelj mu ni Škodovala. Brez noža, tov Trstu ne gre v praznikih. V nedeljo se je tepel fakin Fantino Peter v Starem mestu, pa je ujel globoko rano pod rebra, tako sicer da zdaj stoče v bolnici; v pondelek pa je nek pisar S. F. z Reke tudi v starem mestu dobil tako pod rebra, da jo bo pamtil vse živenje, in v nekej gostilnici so pijanci nevarno ranili cel6 gostilničarja samega. Ne govorimo zdaj o plavih očesih in zmlatenih hrbtih, katerih je bilo vse polno, ker vino in surovost sta imela svojo žetev te praznike. Ponesrečili so v pondelek: 38 letni Ivan Korsi iz Škofij pri Kopru, katerega je povozil nek izvošček; 6 letni Ivan Kariž iz Trsta, kateri je padel po stopnicah in si oko poškodoval, pa izbil več zobov; — 18 letni pek Susteršič Ivan iz Komna, ker je padel iz peči, na kateri je spal, tri metre globoko in si močno poškodoval prsa; — Parš Jož. iz Rocola, ker si je zlomil desno nogo; — Merlinc Jožef iz Goriškega kateremu je v Lloydovomu arsenalu mehanična žaga močno poškodovala desno roko. V noii 10. maja so neznani lopovi prodrli v Per-totovo kampanijo št. 15 v Rojanu, ter odnesli IG sež-njev dolgo verigo od vodnjaka. SiailMika v oči kolje naše labone. »L'Indipendente« je skočil kar iz koze, ko je te dni čital v geografiji, katero je izdal ravnatelj ljudskih šol v Trstu, g. M. Bassa, rodoma Italijan in izvrsten škol-nik, ki gotovo dobro pozna mestne razmere po šolarjih, če uie ne po drugih študijah. — V tej geografiji, katero rabijo v Trstu v VI. VII in VIII tečaju ljudske šole, morejo se čitati na 53. strani te le številke : — v Primorju žive razne narodnosti. V Trstu in v okolici je skupaj Slovencev, .%*(, Italijanov, 8*f, Nemcev in zidov. — Na Goriškem je 69\ Slovencev, 25°[a Furlanov, 5*f, Italijanov, in 1'f, Nemcev. — V Istri živi $6*r„ Hrvatov, 12'[, Slovencev, kar je vse jedno, kakor da bi se reklo Hrvatov, 30* Jtalijanov in l*[t Rumuncev. Iz tega se torej vid'i, da na Primorskem imajo Slovenci in Hrvatje 'f,. in da bi si ti '[, dali ukazovati od ene tretjine Lahov, mej katerimi je zopet '|t poitalijančenih Slovanov in renegatov, to vendar ne pojde več dalje! Gospod »L'Indipendente« naj se le jezi, a vrsta je na nas, da se jezimo, ker preveč .je uže tega slepenja, da je tukaj italijanska zemlja. Nadejamo se, da se bode ta lohonski list Še bolj jezil, in toliko časa jezil, da pogine od same jeze. — A njegova jeza, njegove burke ne spremene resnice, da ta zemlja je naša slovanska. številke govore Na zadnjem predavanji pri Zelenem hribu je predavalec mej drugim tudi rekel, da se število zadnjega, 4. stanu vedno bolj množi, a število srednjega stanu pa vedno bolj po-jemlje, kar je velika nesreča. *— To resnico nam najlepše ilustrirajo te le številke: Na Saksonskem, kder so ljudje vendar jako pridni in delalni, je bilo v letu 1878 748, v letu 1879 763 in v letu 1880 767 na vsakih 1000 prebivalcev takih, ki so imeli letnega dohodka manj, nego 300 gld.; takib ljudij, ki imajo dohodka od 1200 do 4000 gld. je tam le 47 na vsakih tisuč ljudi in le 5 na tisoč je tđikib, ki so bogati in imajo dohodka od 10 do 12000 gld. na leto. Še slabša razmera je na Pruskem, kder je 92°[„ ubogih, 5*[, takih, ki imajo dohodka letnih 600 do 1200 gld., pravi srednji stan, ki ima dohodkov od gld. 1500 do gld, 4000 pa še 2°[0 ne znaša; pravih bogatinov, ki imajo dohodka od gld. 10000 do gld. 20,000 pa je na Pruskem le 9€34. Će premislimo, da ima Pruska skoraj 26.000,000 prebivalcev, tako pridemo do sklepa, da pride na Pruskem na vsacega bogatina regiment od 2700 ubožcev. — Ta razmera pa se množi z vsakem dnevom tako, da po sedanjem socijalnem sistemu pridemo do tega, da na vsak milijon ljudij pride eden velik miljonar, navadno Žid, drugo pa ho vse reva. —- Glede pretenja te občne nadloge je napravil nek imeniten pisatelj, ravnatelj zavoda »familistere« v Parizu, nek Godin, na francoski državni zbor spomenico, v katere) nasvetuje mejse-bojno državno zavarovanje na ta le način. 1) Vsak, kedor le količkaj več zasluži, nego mu je treba za živenje, naj plača po razmerah za dotični zalog. 2) Vsaka dedščina na postranska debla, brate, bratrance itd. pripade državi. 3) Od vsake dedščine morajo tudi direktni dediči, otroci in roditelji, plačati v ta državno zavarovalni zalog progresivne odstotke. — Iz tega zaloga bi se potem podpirali vsi veliki ubožci, mali rokodelci itd. Stvar je sicer jako radikalna, vendar pa sili k mišljenju. Da mi radi pišemo o takih stvareh, to je naravno, saj je naš narod večinoma ubog in Čestokrat mu gospodari tuji kapital v domačej zemlji; opravičena je torej naša misel, da prav Slo-vanstvo ima pričakovati zboljšanja po predrugačbi sedanjih socijalnih razmer; zatorej ne umejeno, zakaj ne bi smeli slovenski listi pisati o prašanju, ki zdaj ves svet največ zanima. Naj povemo nekaterim, da imamo cel6 pripravljen članek: Pametni socija-lizem prikladen Slovanstvu«. Le mislite, gospoda! Tramway iz Trsta v Vipavo. Trasiranje tega podjetja je do Miramara uŽe dovršeno, zdaj se vrši mej Miramarom in Sistijano. Pokolov izlet v Skednjo na binkoštno nedeljo je bil kaj zanimiv. — Sokolovccv v popoln ej društvenej opravi je bilo 29, drugih Sokolov pa kakih 50. Sokolovcem se je pridružilo tudi mnogo udov delalskega društva, tako, da je marširalo pod Sokolovo zastavo najmanj kakih 300 ljudi. Skedenjska godba je prišla Sokolu naproti do Sv. Andreja, a pod gričem je čakal Sokola odbor »Gospodarskega društva« s krasno hrvatsko zastavo in fckedenjski pevski zbor; vsa pot do Skednja pa je bila prenapolnjena domačega ljudstva, ki je Sokola navdušeno pozdravljalo. Predsednik omenjenega društva g. Godina je Sokolovce z gorkimi besedami pozdravil, odgovoril mu je prav tako gorko tajnik Sokola, gosp. Sakser, — potem pa so skupaj marširali v Skednjo. Prve ste bili zastavi, potem godba, potem pevski zbor, Sokol, gospodarsko društvo skedenjsko, delalsko društvo in nazadnje drugi gostje; dolga vrsta, gotovo kakih 600 ljudi, pomikala se je počasi skoz Skednjo, mej petjem, godbo in streljanjem možnarjev, na ve-selični prostor. Skednja je bila okrašena se zastavami in zelenjem, prav tako veselični prostor, na katerim se je bilo zbralo okolo 900 osob, kolikor se more računiti po dohodkih pri vratih. Skedenjska godba je godla same domače in prav dobro; Skedenjski pevski zbor pa je pel po starej navadi prav odlično in tržaški pevci so pod vodstvom g. Tance-ja jako dopadali se zborom »Mlatiči«, za Skednjo primernim zborom. Nagovor predsednika, g. Vučkoviča, v katerem se je Skedenjcem toplo zahvalil za prekrasni sprejem in navzoče navduševal, do goje mej seboj dobra narodna društva, mej temi tudi mladega Sokola, kateri uže denes po še le 4 mesečni vaji pokaže nekoliko uspeha in napredka, navdušeno so sprejeli vsi navzoči. Po končanem tem govoru je nastopil Sokol inje kakih 10 Sokolov, mej njimi posebno gg. St., P., S. in V., iznenadilo občinstvo se svojo veliko spretnostjo in zadosti elegantnim kretanjem na drogu. — Da je občinstvo na vsak gibljaj jako pazljivo obračalo oko, to se da misliti; saj stvar je za naše občinstvo še nova in reči moramo, da je bilo občinstvo veselo iznenadjeno pri prvem javnem nastopu našega vrlega »Sokola«. Lebko si je torej misliti, da so Sokolovei želi obilo pohvale.—Pohvaliti moramo tudi g. Sancin-a, kateri je skrbel za dobro pijačo in dobra jedila, tako sicer, da so bili izletci vsi jako zadovoljni s postrežbo. Točno ob 9 uri je odšel zopet Sokol, spremljan od Skedenjev in godbe, mej živahnimi živioklici. — Sokolu in Skedenjcem moramo pa le čestitati k lepemu izletu in prekrasnej prvej pomladanjkej veselici na prostem. Zdaj pa še par besed. Ta izlet ie pokazal, kako priljubljen je Sokol mej našim narodom, dokaz temu je tudi, da se je precej po izletu zopet vpisalo več novih udov, mej katerimi si je dalo 15 uže napraviti obleko, tako. da bode čez mesec dni uže okolo 50 Sokolov preskrbeti ih s prekrasno Sokolovo opravo.— Da Sokol bolj imponira tudi Italijanom, treba je pri prihodnjih izletih na to paziti, da se vdeleži najmanj 40 Sokolov v popolne) opravi. — Potem je treba vsak mesec tacega izleta v okolico, ker s tem društvo povzdigne tudi narodno zavest v okolici. — Odbor naj torej dela marljivo, da se društvo širi in napreduj e v popolnem zmislu besede, kar mi iz vsega srca želimo. Policijsko. Dva mlada rokodelska fanta stepla sta se v soboto v starem mestu; 14 letni dečko je svojemu nasprotniku zabodel nož globoko v roko, vsled česar ga je policiju precej vjela in peljala v luknjo. — 80 letnega fakina zaprla je policija, ker je kradel perilo. Neka dekla je dobila prosto stanovanje v hotelu v ulici Tlgor, ker je zapeljevala dečke k tatvini. V ostalem so bili dolgoprstniki te praznike še precej mirni, Ufa koprskem učiteljišči so se končale skušnje učiteljske sposobnosti dne 8. t. m. Izpita se je udeležilo 9 Slovencev, izmej katerih so izvršili izpit druge vrste ti-le gg. : Rustija Anton, Valen-tinčič Ivan in Zorn Ivan ; tretje vrste gg. Likar Henrik, Miklavič Anton, Sekli Anton, Uršič Viktor in pa gospodičina Vecchio Angela. Glosp. leltarnlčar O. Plccoll priredil je prvo tovarno za medicinske pastilje v Ljubljani, ki deluje s parom in strojem. Gospodarske in trgovinske stvari, V poštna hranilnica se je v Avstriji vložilo v prvih 4 mesecih t. 1. 3.041.858 goldinanev. Od te svote spada na mesec april 684.455 gold. Število vlog čedalje bolj raste. 50.. letni občni zbor druStva Lloyd bil je v sredo 9. t. m. To društvo postalo je v 50 letih mogočno in bogato in je torej zdaj prvi činitelj v Trstu. — Z majhnim kapitalom začelo je, a vladna pomoč bila mu je vedno na razpolaganje in denes so srečni akcijonarji tega društva, še bolj srečni pa so udje upravnega odbora. Iz letnega poročila tega društva je razvidno, da je lansko leto zidalo 6 mogočnih parobrodov, ki vsi drže na 40,000 metr. stotov, a v tem letu bode zidalo dva še veča parobroda, ki bosta držala nad 50,000 metr stotov vsak in dva manjša paroboda dalo je zidati v »Stabilimento tecnico«. — Dobička je imelo društvo lansko leto 2,379,103.»74, katerih 1,359,951.« 43 bode društvo v zmislu pravil porabilo za pomno-ženje voznega parka in arsenala, ostane torej za razdelitev gld. 1,019,152.31 ; od tega zneska se razdeli po 40 gld. na vsako delnico, kar znaša gld. 960,000 — v reservni fond se da gld. 17,613»57, gld., 17,381.— pa se razdeli kakor dividenda mej odbornike in gld. 24,157»74 se prenese na račun dobičkov za leto 1883. Občni zbor je nadalje sklenol, da društvo izda 12,000 novih delnic po 525 gld. vsako. — Potem je zbor volil nove revizorje in konečno so se žrebale nekatera srečke posojila od leta 1874, 1881 in 1882, skupaj za 120,090 gld. Zavarovalni zalog za Lloy-dovo osobje znašal je koncem 1.1882 gld. 2.549,659*77; reservni fond pa gld. 1,420,000. — Vse lepo in dobro, a da bi bila vlada 50 let podpirala, mesto zatirala, več drugih manjših društev, naše pomorstvo bi bilo denes gotovo na viši stopinji, nego je. Trltikl promet v letu 1882. Kave, sladkorja, škorie, popra, pimenta, čaja, vanilje, čokolade, cikorije, sploh tako imenovanega kolonijalnoga blaga, uvozilo se je v Trst po železnici v letu 1882 metre. 608559 ali 9 8 pet. vse uvožnje » » 1881 « 563295 « 8.2 « « « « « 1880 « 446691 « 6.4 « « « « « 1879 « 470768 « 7.3 « « « « « 1878 « 409264 « 6.6 ■ « « Mej kolonijali ima prvo mesto sladkor, katerega je došlo v letu 1882 metre. 597805 « « 1881 «< 552730 » « 1880 « 441526 » « 1879 « 465032 « « 1878 « 403537 Uvažanje sladkorja je najbolj porastlo, kajti leta 1875 je došlo sladkorja v Trst le 160171 metr. stotov, a lansko leto uže skoro 4 krat toliko. — Sladkorja pa gre največ le skoz Trst v Levanto. Po morskem potu je došlo v Trst: V letu: 1882 1881 1880 1879 1878 Kakave 600 320 470 330 468 Kave 242282 158269 132517 151697 158190 Sladke škorje 108 544 435 2079 4 Cassialignea 2175 470 488 55 4089 Nagel, cvečičev 423 348 204 181 321 Moškatovih orehov 6 8 2 31 16 Popra 16750 10473 5608 7598 7119 Čaja 753 187 162 91 83 Vanilje 1 — - 2 -Ingvera 518 954 205 182 371 Sladkorja 2045 1749 1338 1811 1342 Melare 149 391 112 78 -Cikorije 63_9 78 18 44 Skupaj metre. 268146 174475 142592 168123 17:>897 Kava je v uvozu čez morje najvažnejši pridelek; a uvoz tega blaga, ki je znašal leta 1871 komaj 64.051 metr. stot., znašal je lansko leto uŽe štirikrat toliko; a zarad diferencijalne carine se bo ta uvoz zdaj še hitreje in silno množil. EDINOST. V takej primeri raste tudi izvoz iz Trsta, in »icer se je izvozilo po -Železnici v letu: Kakave Kave Sladke Skorjo Caasialipnea 1882 205 164526 331 23o8 Nageljnovih cvečičev 2">3 MoŠkatovih orehov 7 Popra 10125 Pimenta 2196 Zag-a 71 Čaja 311 Vanilije 1 Ingvern 681 Sladkorja -44 40 Melase 16 Čokolade 67 Cikorije _163 1881 2 4 873 41 1 1107 187 7 5938 792 25 140 1 2G6 5346 1 32 172 1881 1 83432 1 523 169 6 3799 799 18 40 1 90 5877 9 40 1494 1879 1878 7 4 65884 107637 631 2399 134 249 5 15 2007 7482 367 799 24 19 33 269 2 1 67 274 7418 3022 2 10 47 83 2272 2477 Skupaj naetrc. 185254 101380 96269 78900 124840 ČeZ moije pa se je izvozilo v letu: 1882 1881 1880 1879 1878 Kakava 79 101 111 87 130 Kave 51340 44909 35026 47661 35356 Sladke škorje 389 171 386 68 61 Cassialtgnea 244 71 68 124 151 Nagelj novih čvečičev 18 43 15 25 31 Moškatnih orehov 11 3 4 3 2 Popra 5663 3193 1542 2028 1275 Pimenta 90 40 30 44 51 In g vera 8 4 6 4 9 Sladkorja 524729 507938 403586 415504 337736 Melase 6257 363 70 322 324 Čokolade .125 100 95 71 136 Cikorije 813 839 949 878 1007 Skupaj metre. 589964 556809 441920 466832 3771U3 Pred desetimi teti jo bil promet s kolonijah tak-le: uvoz po železnici metr. stot. 100097 « m morju « « 101988 izvoz po železnici » « 67828 « « morju « « 95387 Skupaj metr. stotov 365,300 A lansko leto: uvoz po Železnici 608.559 « « morju 268.146 izvoz po železnici 185 254 « « morju 589.964 Skupaj 1,651.923 metr. stot. Če primerjamo te številke, nahajamo, da se je promet v kolonijalih v zadnjem desetletju velikansko povzdignol In vee nego poč«tvoril. — A. reči smemo tudi, da nnjveč tega prometa posredujeta zunanje, nemške hiše, ki so tukaj ustanovile svoja podružnice, in'katerih še čedalje več v Trstu ustanovljajo. Naši domači komisijonarji pa zbog tega nemajo več toliko dobičkov, kajti kupčija je postala vse bolj direktna; le ona hiša more znotraj prav uspešno delati, katera ima v notranjih velikih mestih svoja direktna zastopstva, svoje lastne zaloge. — Trstu to sicer ne Škoduje, delo je le delo; a tako lehko bogateti nihče ne more več, kakor je bilo to mogoče pred 15 ali 20 leti. Kupči ja napreduje, to je očividno; a na čisto novi način in tako, da tržašk' trgovci ne delajo več postav za vse notranjske dežele, kakor so jih poprej. (Konec prihodnjič). Tržno poročilo. Kaca— slaba kupčij a.—Sladkor—prav tako. — Sadje malo prometa, cene šibke. — Olje — obrajtano. cene jako trdne. — Petrolje—se ne gane ne naprej, ne nazaj, ampak je stalno na K^gld.— DomaČi pridelki — v prav slabem obrajtu. cene jako trdne. Žito — živahneja kupčija, Borsno poročilo. Državni papirji iskani po viših kurzib ; sicer pa je borsa postala jako previdna in reservirana. Dunajska borsa dne 15. maja. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 65 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 79 » 05 > Zlata renta..........99 » 25 » 5®/0 avst. renta........93 » 40 » Delnice narodne banke.....839 » — * Kreditne delnice........ 307 ■ 60 • London 10 lir sterlin......120 » 10 » Napoleon ...........9 » 51 » G. ki*, cekini.........5 » 65 » 100 državnih mark.......58 » 55 » Javna zahvala. Podpisani izreka najtoplftjo zahvalo vsem rodoljubnim gostom od blizo i daleč za mnogobrojno ude-ležitev pri prvem izletu i veselici v Skednji, in isto tako slav. »gospodarskemu društvu« v Skednji za sijajni sprejem i skazano gostoljubnost, nadalje gg. pevcem, posebno palc g. učitelju, gg. godcem in gostilničarju g. J. Sancinu (Nemcu) za lepo sprejetje i dobro postrežbo naših vrlih gostov. Vsem skupaj pak kličemo: Na zdarl V Trstu 15. maja 1883. Odbor »Sokola.« Poslano.*) Iz Dolenj, 3. maja. Mila mi »Edinost« ! Iz Dolenj nisi še nikdar svojim čestitim čitateljem douesla kakega dopisa. Namenil sem ti torej jaz danes par vrstic pisati : Sprejel nas je sloveči maj v svoje ljubo naročje, ali ne tako krasno, kakor katero drugo leto- Drevesa so Še skoraj vsa v zitnskej obleki; kukavica se žalostno glasi in milo ozira po Črnih gojzdih. Za vsakim malim dežjem prebuČijo hudi vetrovi in se jih nič kaj ne veselimo. Zaslužki so slabi, in še narava nam grozi — kaj bo? Nahaja se pa v našej okolici mej ljudmi tudi take lisjake, da mirnim in poštenim ljudem miril ne dajo in iščejo priložnosti, kako bi le mogli komu kaj Škod- *) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva Ured. vati. Naj omenim le enega: Jaz s«'m tukaj v jelšanskej občini uža več časa za užitnega agenta in svojim gospodom pošteno služim, Ker se pa enemu lisjaku iz JelŠan po mojej službi sline cedijo, pisal je uže več pisem na moje gospodarje, da službe ne odpravljam, da krčmarjem spregledujem, in več takih neumnih laži. In na njegovo satansko pisanje pošlj- jo vender rnoji pošteni gospodarji k meni enega pregledalca, kateri je hodil po krčmah preis-kavat. Ta se je lahko prepričal, koliko hudobije da ima ta hudobni pisač v svojem hinavskem srcu. Tega hudobnega lažnika bodem v kratkim h sodniji na odgovor poklical. Kdo da je Ta lisjak in kako mu je ime, bom drugikrat povedal. Imamo jili polne koše zanj. Josef Tomšič. Pozor! Podpisani, lastnik kavarne »ProOresso«, prevzel je te dni tudi staroznano in po Slovanih v obče močno obiskovano kavarno »C O M M E R G I O« v začetku ulice »Caserma«. Priporoča se domačim in tujcem za mnogobrojno obiskovanje ter obljublja najpazljivejšo poštrežbo. Skrbel bode tudi, da bolo v kavarni vsi važnejši domači tržaški in tudi junanjl časopisi, posebno pa slovenski in hrvatski. v 6—3 A. Šorll. Dobra prilika za nakup pohištva! Pohištvo, ki je ostalo po tržaškej razstavi, kakor za jedilne in spalne sobe, pohištvo ža salon, nadalje pohištvo za lOO sob priporočljivo za gostilne in hiše na deželi, prodaja se prj IGNACIJU KRON v Trstu, Via Caserma H. 3. Ceniki s podobami brezplačno. Ako kedo zahteva, se kupljeno pohištvo poSlje tudi franko carine. 6—2 T Čudodelni plašter (cerot). Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki »o «e uže spremenile ▼ raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po nežtevilnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni (10-6) Rovia, Corso it. 47. Hiter napah! --a. Si 2 » M S {uiJ||aiitl i[ad*n C o n tJ'-'N a ? 3 BT» n , o "O n O ' "I o., -i » 3-o sr lig*. ■ d.3 **1 0.3 p f»TJ ■o 3 3 Q<» I Prva istrska voščarna \ Rovinju odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 in v Trstu v letu 1882. Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom, č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah: I. vrsta. Velikonočne velike sveče (naša posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . • » 2._ II. vrsta......... > ■ 1.65 III. vrsta...... . . . » • 1.40 SlabSa vrsta, sicer blago lepo na videz » » 1.20 NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah. Figli di Antonio Artusi. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zpoli od ohranitve iu pospeševanja dobrega prabavljaajs, ker ta je glavni pogoj zdravja in telesnega in dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjene DOMAČE ZDRAVILO, prebavi janje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne dele, to je uže več let sploh znani in priljubljeni dr. Rosa zivljenski balzam. Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrepkejšlh zdravil-sklh zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanja, bluvanju, pri bolečinah v telesu in ielodou. želodčnem krča, prenabasanja žalodoa z Jedml, zasliienju, krvnem aavaln, hemeroldah. Ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hlpahondrljl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo In Slsto kri in bolno telo dobiva zopet poprejŠno moč in zdravje. "Vsled te Izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domača zdravilo ter se sploh razSiril. I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gld. Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani. Gospod Fragnert Jaz Vas prosim, da ml pošljete s pošto tO steklenic dr, Rosa-Vfga Življenjskega balsama. Pri tej priliki Vam naznanjeni, da je ta lek izvrsten, kajti uže 3 mesen od kar ga rabim, pa ne čutim več nobenih bolečin v Želodcu, kateri me je bolel 10 let. Ozdravil je dalje ta lek mojo soprogo, katera le bila bolana čez 10 let na jetrah In vzdržuje zdaj tudi moje otroke pri na81*"15*""* zdravju in jih varuje posebno mrzlice, ki je tukaj tako domača. — Sprejmite, gospodine zagotovilo mojega vi-socega spoštovanja, s katerim znamnjam Kazimir Masalskl, nadzornik železničnega podjetja v Aleksinacu u Srbiji. UM S var jen je! Da ae izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n.gg.naroS-nike, naj povsod i izrecno dr. Roiov UvljmtH-baltam iz lekarne B. Fragner-Jit v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na ve« krajih dobili neuspeino zmes, ako bo zahtevali »amo Jhvljenski balzam, in ne izreCno dr. Rotovega »ivljenskega balzama. Pravi dr, Rosov zivljenski balzam dobi 88 samo v glavnej zalogi izdelalcavo H. fragner-ja, lekarna »k 8r-nema orlu« v Pragi, Ecko der Spornergnsso Nr. 206—3. V T ratu: P. Prendini, O. Foraboiehi, Jak. Strravallo in »o. von Leitenburg, lekarniCarji. V Gorici: O. Criitofotetti. lekamMiar; O. R. Pantom, lekarnUSar R. Kiirner, lekarn Sar; V Ogoljl; Bama«o i'Mlia. V Zagrebu: C. Aratim, lekafniBar. Vir lekarn* in vrt j t trgovini t materijalnim blagom v Avitro-Ogertkej imajo talogo lega tivljenikega balzama. Tam se tudi dobi: Pražko domače mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako 80 ženam prsa vnamejo, ali strdijo, pri balah vsake vrste, pri turih, (jnojnlh tokih, pri Brvu v pratu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izma«5enji, pri morski (mrtvi) Vostl zoper revmatlCne otekline in pntiko , zoper k^oniCno vnetje v kolenih, rokah, v ledji 8e si kdo nngo spahne, zi>per kurja oCesa in potne noge, pri razkopanih rokah , zoper iiBaje, zoper oteklino po piku mrSesov, zoper tekoSe rane, odprte noge, zojier raka in vneto kolo ni bolj Sega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo ; ker pa ven tefie, potegne mašilo v kratkem t 'to gnojieo na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej n« zaceli dokle r ni t>«a bolna gnojica ven potegnrna. Tudi zabrani rast dirjera mesa in obvarujo pred snetom (Crnim prisadom); tudi holeSine to hladilno mazilo poapeli. — Odprte in tekoCe rane se morajo z mlafino vodo umiti potem Se 1« so mazilo nanjo prilepi, 15-6 Skatljice se dobode po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Skufieno in po mnozlh poskusih kot najzaneHlJivejBo srndatvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tndi popolno uKe zgubljeni sluh. i aklenica 1 gld. a. v. isisisinsisiiisii Prva kranjska Lečniška tovarna hlepčkov (pastilj) na pnrogon se stroji O« 3Pioooli-a, lekarničarju »k angelju« v Ljubljani na Dunajski ce^ti. Salicilni hlebčki proti kataru Ltpg^tS pijo sluz (sehleim), pomagajo proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljše pre-servativno sredstvo proti Oiphteritls. Skatlja 20 kr Sladčice iz gume Proti kaš,iu in hripavosti. V »katljah 10 kr. ^IddM^A 17 clorlnnrro ivla^La iz najčistejšega sladnega izlefika. lehko prebavljive, redivne, OlaUL/IljC \li SldUUt^d l£lt^K(l ustavljajoče kašelj, namočilne in uničujoče sluz, proti kašlju, hripavosti, in bolesti na pljučih, t prsih in v vratu. V ikalljah 10 kr. ^ lllol^Li Vzdržujejo redno prebavljenje, pospešujejo tek in so gotov pri- rm 111C-UL/1VI 1 Li I lftClCllllUllA.il* pomoček proti slabosti želodca, želodčnemu krču itd. Neizogib- ljivo potrebni so tudi za kadilce, kakor tudi za elegantne dame. Škallja 10 kr. m |ILi|wv'Li irm tanlAninn Vsak hlebček zadržuje 0.05 Santonine. Edino in najboljše sredstvo preti Ujfl 111CUUIV1 \L OdlliUIllUc. glistami za otroke in odraščene. I škstlja 10 kr,; 100 hlebčkov 70 kr., p-1 1000 hlebčkov gld. 6.50. =T! UlpVkf'bi IV C aH A Prijetnega okusa, krepčajo oslabeli želodec, pospešujejo prebavljenje, uničujejo jiLJ 1III>Uv^IVI \fj SUUC. preobilne kisline prebavljavnih organov. I skatlja 10 kr. sjj H|ebčki tamarinde PQ'jetno' toP'lno posebno po leti žejo gaseče zdravilo, ikatljioa po Razprodajalci dobć odbitek (rabat), Naročila se izvršujejo nemudoma proti povzetju zneska. 20-1 Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA. v Trstu.