Siromak Ivica i. ,,Odpusti nam naše dolge, kakor tndi mi odpušcamo svojira dolžuikom." St. Mat. IV. 12. Ali ne izgovarjate, otroci, vsak daa te besede? Kedar koli se vaše serce k Bogu povzdigne, vselej molite: odpusti nain naše dolge, kakor tudi rni odpu- ^ 4 — 22 - ščamo svojim dolžnikom. Kaj je to? Kaj hočete reči z besedami: ,,kakor tndi mi odpuščamo svojim dolžnikom?" Morda želifce, da bi Bog vam naložil vaa one pregrehe in krivice, s katerimi ste njega, največjo dobroto; tisoč in tisočkrat razžalili v enem samem dnevu? Ne, to nij tako. Čujte, kako je vaš verstnik limil rabiti te besede, kajti vsa naša dela se morajo skladati z našimi dobrimi namerami. Bilo je nekega leta. Letina je bila jako slaba, a živež drag; kruha je bilo malo in nastala je velika draginja. Mnogo ljudi je terpelo glad, a to ne samo na kmetih nego tudi po tergih in mestih. Bil je siromašen deček na visokej gori; podd se v dolino, da bi si izprosil skorjico suhega kruha pri dobrih in usmiljenih Ijudeb. Ivica — tako se je zval ubogi deček — do sedaj še nikoli nij prosil po hižah premožnejših ljudi, ker mu tudi nij bilo treba. A velika sila ga je prigaala do tega, da je moral sedaj tudi on prositi darov po sosednih hižah. Sram ga je bilo iz začetka, da se skoraj nij upal k višku pogledati. Jvica je bil Hajstarejli med svojimi brati in sestrami. Vedel je, da je uže jako malo zalogajev kruha pri hiži, pa da ne bi njegovi dobri bratje in sestre dones manjšega koščka dobili nego včeraj, od-ločil se je, da si poišče za ta dan kje drugej malo kruba. Šel je tedaj z gore v dolino, hodil dalje in dalje, dokler ne pride do veliko ia lepo zidane hiže. Hotel je navavnost v kuhinjo, ali serce mu nij dalo. V tem zapazi zunaj na dTorišči Slavka, ki derži dober kos kruba v roki. Slavko, kakor bi ne videl Ivice, ubogega gosta, veselo teka po d?orišči, ter meee krušne drobtinice kokošim in piščetom, ki okolo njega skačejo ter željuo gledajo na njegov velik kos kruba. Ivica ga tam od strani gleda, in si misli: ,,Oh, da je moai vsaj ona mer-vica kruba, kar ga kokoSi pozobljejo." Primakne se bližej k Slavku, in ko vidi, da ga Slavko gleda, pristopi se bližej. ,,Si li to ti Ivica?" reče mu Slavko, ,,nu, kaj bi rad?" — ,,Prosim te naervico kruha," odgovori Ivica z žalostnim glasom. ,,Kaj ? — še sam ga nijmam dosti, pojdi v hižo, pa ti ga bodo dali," reče mu Slavko, ter meče kruh psičku, ki se vanj zaletuje. Siromalni Ivica zarumeni od velike sramote; tibo odide iz dvorišča, gre naravnost dom6v in se vleže lačen v posteljo. Ko je molil svojo večerno molitev in je prišel do besedi ,,odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžaikom," na enkrat prestane ter se globoko zamisli, ker jako je bil hud na svojega verstnika Slavka! Sklene, da bode stvar dobro prevdaril, ker vedel je, da se Bogu ne sme zlagati. ,,Da, da," reče sam sebi po dolgem molcanji — ,,d% jaz mu odpuščam, akoravno je tako gerdo z manoj ravnal. Zakaj bi jaz, ki Boga vedno žalim, a on me ipak ne kaznuje za vsako razžalenje, zakaj bi jaz ne odpustil in ne prosil za dečka, ki baš (ravno) tako greši, kakor grešim tudi jaz proti svojemu Bogu?" Svojo navadno večenio molitev dokončavsi, pridene §e te besede in pravi: „0 ljubi Bog! ndgni Slavkovo serce k ljubezai, in podeli mu milost, da spozn* svoj pregrešek." — Ivica zaspi na to. — 23 — II. ,,Otroci moji, ne ljubimo svojega bliž-njega samo s pusto besedo, nego pokažimo nra svojo ljubezen v de-janji in resnici." Sr. Jan. 1. III. 38. Poslušajte me, prijateljčki moji, povedati vam hočem še nekaj o Ivici, kako je on tudi v dejanji pokazal te besede, katere ste uže slisali v začetku te pripovedke. Vsadite si je globoko v serce, da ostanete zmirom dobri in ljubez-njivi otroci. Zapomnite si tedaj dobro te le besede: ,,Ne Ijubfmo svojega bližnjega samo z besedo in z jezikom, nego pokažimo mu svojo ljubezen tudi v dejanji ia resnici." Ivica je pogostoma hodil v goro, a na verh gore, kakor vam sem uže po-vedal, je stala ubožna koča njegovih bratov in roditeljev. Po bližajem gozdu je Ivica nabiral derva in travo, ter vse to nosil v sosedno vas na prodaj. Takoje dobil kak krajcar, ki ga je dal svojim roditeljem, da bi kupili kruha. Bilo vam je to nekega dne. Ivica je nabiral travo po gozdu, kar na en-krat nekaj zašumi. Ivica privzdigne glavo, da vidi kaj je, ali kako se začudi, ko vidi pred saboj stati objokanega Slavka, to je baš onega Slavka, kateri mu pred malo dnevi poprej nij hotel pomoliti drobtinice kruha. ,,Kaj ti je Slavko, da se jokaš?" vpraša ga Ivica, ,,kaj se ti je zgodilo?" „0 dragi Ivica" odgovori jecljaje Slavko, ,,oh da ti zuaš, kaj se mi je zgodilo, oh jaz nesrečnež!" ,,Nu, kaj neki?" vpraša ga zopet Ivlca. Slavko začne pripovedovati: ,,Oče mi je rekel, da naj čuvam krave, a jaz siromak, nič ne vem, kaj me je motilo, pustil sein krave in sem šel v gozd na-birat jagod; v tem se mi je pa izgubila lepa junica (telica)." ,,Najlepša junica se mi je izgubila," ponavlja Slavko in se joka. ,,Dolgo je uže išeem po gozdu, nu ne morem je nikjer najti." ,,Pa kako to? Ali nij imela zvonca ob vratu?" vpraša Ivica. ,,Nij. Baš zato mi je oče naročil, da naj pazim na njo. Hodi z mano Ivica, hodi; ti bolje poznaš goro in gozd nego li jaz, in pomagal mi jo bodeš iskati." ,,In pomagal mi jo bodeš iskati," poaavlja Ivica, ,,to se res lehko reče; ali kedd pojde v vas, da proda derva in travo, katero sem nabral?" Zdaj Ivica malo pomisli ter reče sam pri sebi: Ali moram res pustiti svoje delo, ter po- magati onemu, ki mi malo prej nij privoščil skorjice kruha-------. Ivica se zopet zatopi v globoke misli ter ne vč, kaj bi storil. Naposled se spomni besed: ,,Pokažimo svojo ljubezen v dejanji in resniei," veselo poskoči iu reče: ,,Hajdi Slavko, pomagal ti bodem junico poiskati, znan mi je malo ne vsak panj v na-šem gozdu. Kaj misliš, kod je krenila junica?" Slavko mu pokaže na desno v gozdu, ker tam so se krave pasle. Obedva dečka se odpravita, da poišceta junico. ,,Ali," vpraša Ivica Slavka, ,,kje so pa ostale druge krave? Razgubile se bodo yse, preduo juuico najdeva!" - 24 — Slavko pravi, da mu so obljubili sosedje, ki delajo kraj gozda, pripaziti na krave, dokler si oa poišče izgubljeno živinče. Oba se zdaj podasta navkreber, zdaj zopet nizdolu, hodita na ?se strani, zdaj na desno, zdaj na leyo — ali za-stonj, junice nij, pa je nij! Slavko se joka ter pravi: „0 ti nesrečno zivinče!" — ,,Reci raje: nesrečna neposlušnost," pristavi Ivica ,,ti si sam kriv, jnihče dmgi. So li te morda jagode prosile, da jih bereš ?" Slavko joka in joka; čim bolj išče izgubljeno junico, tem bolj cvili in se joka. „1 ne jokaj se vendar tako hudo," reče mu Ivica, ,,serce se mi terga od žalosti, kedar te čujem, da se jokaš." — Solnce je uže zahajalo in noč se je približevala, a junice še zdaj nij. Slavko je imel dober kos hoda do doma. — ,,Ne žali se preveč," reče mu Ivica, ,,ako Bog da, jutri ko dan zazori, se junica najde; a obetam ti, da ti jo tudi jutri pomorem iskati. Bog daj, da bi ti mogel jutri vesel glas sporočiti!" Slavko se zahvali Ivici za njegov trud, da mu je pomagal iskati zgubljeno živinee. ,,Za Boga te prosim, Slavko, porej doma vse po pranei in ne Jaži se; Bog te čuvaj laži," reče mu pri odhodu Ivica; ,,pomisli, da je Bog vse videl, kar si do sedaj delal in govoril, oa bode tudi slišal, kaj bodeš rekel doma očetu. Po pravici mu povej, da si bil neposlušen ia prosi ga, da ti odpusti." Tako sta se razstala. Ivica se podž, navkreber v goro ter hvali Boga, da je mogel tudi v dejanji pokazati Ijubezen do svojega bližnjega. A Slavko se spusti otožen in trudea doli po rebru premišljevaje svojo neubogljivost. — Po-zneje bodemo slišali, kako se je Lašla junica. III. Ivica se otovori s travo, ki jo je nažel, in veselo stopa proti domu. Pri-šedši do doma, kara ga mati in mu reče: ,,Zakaj nijsi, nemarnež, odnesel trave v vas, da bi jo bil prodal ? Kaj si delal v.es čas od polu dveb. do zdaj ? Ali tako slušaš svojo mater?" ,,Odpusti, ljuba mati!" odgovori Ivica, ,,ter dovoli, da ti povem vse, kaj se mi je dogodilo. Prišel je k meni Slavko, in mi je potožil, da se mu je iz-gubila junica; jokal se je, da ne sme dom<5v, ter me je prosil, nebi li mu hotel pomagati, da jo skupaj isčeva. Smilil se mi je siromak in žal mi ga je bilo; a dobro znam, da to nij nobena šala izgubiti Iepo junico. Šla sva tedaj oba, da jo poiščeva. V tem, da sra jo iskala, začelo se je tudi mračiti, ia prekasao mi je bilo, da bi bil nesel travo v yas. Ali ne serdi se ljuba mati, jutri zgo-daj vstanem, pouesem travo v vas in prodam jo, ter prinesem kruha za zajutrek." Ko je Ivica govoril o junici, zagleda si očeta, ki je šel dom<5v in pred sabo gonil junico. ,,0h," zavpije Ivica, ,,poglejte Slavkovo junico! Hvala Bogu, da se je našla!" ,,Nič ne Tera, čija je ta junica," reče oče, našel sem jo tam y gozdu, in sem jo prignal dom6v za to noč. Jutri se bode uže našel njen gospodar." ,,Jaz vem, čija je," vzklikne Ivica, ,,jaz vem;" in radost mu se po licih razlije. Povedal je zdaj očetu vse, kaj in kako je z junico. ,,Pusti me, oče, pusti me," reče, ,,da grem takoj k županu Pepelniku, naj si pride po živince." Oče mu razloži, da je uže kasno, in da do Pepelnilca nij blizu ; ,,dostije" rece mu, ,,da grei jutri zarano." — 25 — ,,0h, pusti me, dragi oče," prosi Ivica, ,,tekel bom, poznam vsako stezo in šel bom onod, koder je naj bliže; pusti me oče, da grem! Kako bode vesel Slavko, ko mu prineseru veselo sporočilo. Vso noč siromak ne bode spal, ako ne zvč, da se je iiašla izgubljena junica! — V^aj si ini večkrat dejal, ljubi oče, da ne smemo odlašati svojih dolžuosti; a dolžni smo storiti kolikor moremo na korist svojemu bližnjernu. Pusti me tedaj, oče, pusti me, da grem!" „1 nu pa pojdi, dragec moj," reče mu oče; ,,Bog bodi s tabo, dokler se ne verneš!" Ivica vzame verv, priveže jo juniei okolo rogov in se odpravi k Pepelniku, ne misle na daljui pot, ne tnid, ne glad. Noč je bila prekrasna; polna luaa je svetila po gorah in dolinah. Ivica se približa do župaaove hiže. Ko blizu pride, pozdravi ga pes ter močno zalaje. Čim bliže on, tem bolj laje pes. Oce župaa se oberne k vratom, da vidi, kedd je. Ivica je ravno slišal besede Slavkove, ki se joka ter pravi: ,,Nečem se, oče, lagati, povedati hočem vse, kako se je do-godilo. A Ivica mi je obečal (obljubil), da bode junico morda še denes našel in jo k nam prignal." — ,,Tukaj je, tukaj!" kriči Ivica uže iz daleč, ,,ne jokaj se Slavko, tukajjel" V tem odpelje junico na dvorišče, a on stopi v hižo. Slavko skoči, da bi Ivico objel in poljubil. „0 dragi Ivica! hvala ti, lepa hvala!" ,,Lepo jo to od tebe, dragi Ivica," reče Slavkov oče, ,,a zakaj si tako pozno prišel; vsaj bi bil junico tudi jutri lehko prignal!" ,,Ne smemo odlašati, kedar delamo na korist svojega bliž-njega; ali nij res, oče župan? Meni so te besede zmirom na mislih, zato so jih vedno deržim, a kakor mislimo, onako moramo tudi delati. Pa pustimo zdaj to; spravite si junico hitro v hlev, da si vzainein verv ter bežim zopet dom<5v." „ Ne, ljubi moj, ne," reče Pepelnik, ,,ti bodeš večerjal z nami." Ivica se izgovarja, da ne more, ker uže zjutraj zarano mora v vas, da proda nekoliko trave ter kupi kruha za zajutrek. ,,Težko se kruh zasluži, posebno o draginji, kakovšna je dandenes," reče Ivica, ,,ali hvala Bogu, nalad sem in čverst za delo, zato se tudi ne bojim, da ne bi mogel kruha dobiti; prosiin vas tedaj, dajte mi verv, ker se mi mudi." ,,Počakaj malo," reče županja, ,,ponesi vsaj dom6v nekaj za večerjo." ,,To rad storim, ako mi kaj daste, kajti glad pri nas doma nij nič novega.1' Županja naloži v košarico kruha, sira in jajec. Ivica vzame košarico in poslovi?ši se od vseh, napravi se domdv. ,,Bog naj te blagoslovi," reče oče župan, — ,,ter bodi' jzmirom tako zrest in natančen v svojih dolžnostih do bližnjega, in dobro se ti bode godilo!" ,,Hvala vam na Tsem, lehko noč!" — Ivica si zapoje pesnico ,,Glejte že solnce zahaja-------" ter jo hitro briše do doma. Od tega dne je Ivica vsak dan molil k Bogu, da bi dal dobro serce Slavku kateri mu nij hotel dati drobtinice kruha, ko ga je enkrat prosil na dvorišči. Ivičia oče in mati sta se radovala in hvalila Boga, da jima je dal tako dobrega, poslušnega, poštenega in vrednega sina, kakor je Ivica. — Bog daj, da bi bili tudi vi, otroci, tako dobri in pošteni. Prosite vsak dan Boga za to veliko milost in dal Vam JO bode. (I* hervaičinej