CVETKO GORJANČEV:
Iz mojega albumčka.
Součencem in součenkam Ijudske šole.
/  /^nn.           Ii ste že videli, dragi moji, spominsko knjigo ali album?
/   /'\^t\\       Morda že!
/   /   ^Kk.Y\                Glejte, tudi jaz imatn tako spominsko  knjižico,
/   r~~^^^~\\     *a^ albumček, ki so mi ga   napisali moji prijateljčki,
/   /           *     \ \     ki sem jih tako ljubil — moja mlada otroška  leta...
/   /    Jsl^          1    ^na 'e*a' ^0 sem ^ ^e ^oma v ^0^'' ^i ima z mod-
/ Ld$r^ i\ \ Timi T1^ami prekrižano belo čelo, tam ob beli cesti, J ^^$s!^\ \ ^0 sem k'l še doma pri mamici, pri atku—ona leta, ^—                            moji prijateljčki, so tni napisali lepo, drobno knjižico
— albumček, okrasili so jo z živimi sličicami. In ti moji prijateljčki so od-šli, mudilo se jim je kc.t potniku, da bi ne zatnudil vlaka, odšli so preko Gorjancev v deveto deželo in zdaj so tam in se vesele in so pozabili niene. Jaz jih pa nisetn pozabil . . . Rad listam po albumčku svojih spominov, rad bi še videl svoje prijateljčke, a ker jih ne bo nikoli več, se le še v duhu poigram časih z njimi.
Danes sem zopet listal po svoji spominski knjižici. Evo vam par strani iz nje!
Ko sem bil majhen, nismo imeli doma nič drugega kakor leseno hi-šico in poleg hišice hlevček za kravico. Gori od hiše se je vlekla navbreg njiva in koncem njive malo gozdiča. To sta si atek in mama prislužila že tedaj. Atek je podedoval po očetu malo gozda in košenice v Hrvaški gori, in mamina dota je znašala celih šestdeset srebrnih kron in pisano skrinjico, v kateri je sedaj kako domače plaino.
To je bila bogatija, ne?
Atek je sodaril in tesaril, mamica pa je redila kravico in hodila na dnino, in jaz setn hodil z njo.
—¦!         171         .«• —
Ko sera že nosil hlače, take, da so se zadaj zapenjale in je nekaj ven kukalo — podarila mi jih je Gabrčanova mamka, Bog ji plati! — sem po-biral že krompir jeseni, ali sem ga spomladi pometal, sicersmose pa igrali z doraačo deco koncem njive.
Nabirali smo tratnic in kresnic in izpraševali, kam bi prišli, če bi umrli: vice, pekel, nebesa . . . In če je rekla kresnička: v nebesa! — ej, to je bilo veselje; radosti so se nam smejale drobne oči. Pa če je rekla kresnička, da pridemo v pekel, ojoj, to smo se ustrašili in sklenili, da bomo
vsi pridni.
*
Hej, božji volek: Odkod si priletel? Iz nebes, od Bogca? Li tudi v nebesih kaj orjo in sejejo? Si tudi ti oral? Sejejo v nebesih sladkorček? — Ali si priletel z Gorjancev ? Zakaj nisi prinesel mošnje cekinov ? Ej, pa bi naredil tnajhno hišico, belo, spodaj moder pas, po steni modre črte, rdeče rože, skonca lesen oboj s »šmarnicami", rdečo streho iz opeke, na strehi diranik kot možiček, ki kadi pipico, In drobna okenca bi imela hišica. In v tej hišici bi stanovali vsi: mama, atek, stara mamica, Rezka in jaz. Hej, ti božji volek, bi ne bilo prijetno? . . .
*
Pa račke sem imel jaz rad, take velike, čisto bele, le tam v perutih malo modro zrcalce, pa v repu po dva črna pereščka, lepo zakrivljena, kot jih ima sosedov France v nedeljo za klobukom. Take race sem imel rad, še rajši pa čisto majhne, pokrite z mehkim mahom.
Pa sem jih nekoč zagledal — majhne so bile — ko so se počasi zi-bale proti potoku. nOj, da bi eno ujel I Saj gredo počasi." Stekel sem za njimi, pa so zbežale kar na vse strani proti potoku. A jaz za njimi. Tako sem bil zaverovan vanje, da nisem zapazil pred sabo vode. One so zapla-vale, jaz pa — štrbunk! — kot sem bil dolg in širok po potoku.
Oj, ti presnete račke!
Jaz sem se jokal in klical mamo, a ker je ni bilo, sem se vzdignil sam in potem jih nisem lovil nikoli več.
Imeli smo majhno kravico Sivko. Odebelila se res ni, čeprav bi bila znesla mama vso travo iz Boršta in požela vse mejaše ostroške in dobrav-ske za njo : imela pa je mleko, da je kaj, in tudi tako neizrečeno tnalo ga ni bilo. In pohlevna je bila. Čeprav sem bil še majhen, sem jo smel goniti sam na vodo in celo na pašo, ne pa tako kakor neka Čada, ki smo jo imeli pred tisto, da me je precej bušila, če sem prišel blizu.
A bila je stara in je dostala kot vsaka stvar.    Prodali so jo mesarju.
Bilo je jako mrzlo, pozimi.
Matna je šivala pri oknu, stara mati je trebila perje, in jaz sem se igral s koruznimi štročki na peči. Nihče ni hotel iti ven pogledat, ko so jo izvedli, ker se je vsakemu   smilila.   Oj,  kako je  žalostno zamukala, ko je
8*
—«    172   «—
prišla iz hleva. Mesar jo je prignal po cesti mimo okna ...   Vsi  smo za-jokali za njo. »Nikoli več ne bomo imeli tako   dobre  kravice, nikoli več," sta tarnali mama in babica. In jaz scm jokaje vpraševal: ,Bodo li stic ubili Sivko?" — ,Da, ubili jo bodo . . ." In podvojil se je jok v sobi . . . Kdor ve, kaj je siromaku kravica, se ne bo čudil.
*
Oj, ti presneta zima ti! Kadar je prišla, je bilo konec veselja zunaj. Črevljevnisem imel in kožuščka tudi ne, zato sem moral biti notri. »Na peč!" je rekla mama, in jaz nisem bogvekako rad slušal. Hej, bele muhe loviti, to bi bilo veselje! . . . V šolo nisem še hodil. O, da bi bil hodil, ne bi bil sedel na tisti zeleni peči, ki sem je bil že prvi dan sit, nel
Mama mi je kupila Abecednik: BNa, ker še ne hodiš v šolo, se boš pa doma učil, da boš že kaj znal jeseni, ko pojdeš v šolo, da ne boš ko Mar-tinkova Micka, ki je hodila šest let v šolo, pa je poznala na koncu samo i."
O ne, Jože, sem si mislil, tak pa ne smeš biti, nel
Atej je imel še spravljeno svojo tablico; poiskal jo je, mi kupil za krajcar kamenček, ovit v lep rožast papir, in pričela se je šola.
In že tisto zimo sem znal ves Abecednik na patnet; verujte mi, da se nič ne bahatn.
Mama je šivala, ružila fižol ali koruzo, babica je predla, atek je delal kak škaf, vedro ali drugo posodo in jaz pa sosedova Mančka sva se učila. Ona je že hodila v šolo, pa če je brila preveč burja in če je bil sneg pre-velik, je ostala doma in prišla k meni. Učila sva se brati in pisati, raču-nati in risala sva.
Oj, to vam je bila vedno polna tablica možičkov, petelinov z zakriv-ljenimi repi, rac, kokoši, konj . . .
Začel sem hoditi v šolo. Mama mi je naredila torbo iz domačega platna. Vanjo sem zatlačil zjutraj, preden sem šel v šolo, precejšen kos kruha.
Kaj sem vse doživel sedaj, ne bom pravil; saj ve vsaksam, kaj se godi na poti v šolo. Marsikaj veselega smo doživeli.
Pozimi smo se kepali in predstavljali rusko-japonsko vojno, ki se je vršila ravno tedaj. Poleti smo se kopali, po dvakrat ali celo trikrat na dan. Spomladi smo že rano začeli hoditi v šolo.
*
To je nekoliko strani iz mojega albumčka, ki ga tako rad prelistavatn o vsaki priliki, nekoliko strani izmed mnogih, ki so mi jih napisali moji prijateljčki, ki so pa odbežali čez Gorjance bo{(vekam . . .
Tudi vi, dragi tnoji mali, imate take albumčke, kajneda, in je tudi marsikaj lepega v njih in jih tudi radi prelistujete, kajneda? O, vem, vedno vam bodo dragi in ljubi, vedno, vedno . . .
—»•    17 3    »-»— .^fld&g^^—^^^^^—zriOi^    'van Erbežnlk: Zlata ptička.
Ittffi 3h^~\   E^-C^ ff^^ft  r*"^i ^^^^^           Pesem   Otona  ZupanČiča  istega
IkIkII         )   /-r^x   \Z-i^-čts^-*^     S^«     naslova smo priobčili že v I. letniku